Šx. 86.
V Gorici, v soboto due 29. julija  1911
Tečaj XLI
Uhaja trikrat aa tedei, in sicer i torti, četrtek in toboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
/a        i>       •    •   *•*'»*•»»#*?, m ^
posamične številke,sianejo 10 vin.
V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah.
b806A" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in eratfSfcaftskeflf in dvakrat v letu „Vozni red že-temle, parniko? in poštnih m%\
Ha naroČila kres doposlane naročnine se ne oziramo.
»Vse aa narod, svobodo in napredek!« D/. K. Latrti.
Uredništvo
j nahaja v Gosposki ulici št* 7
t Gorici v I, nadstr. na dfijll.
Upravaištvo
se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje č'ke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik io izdajatelj Ivan Kavčič v (
1«l«fon it. 83.
Stoici irlo osUeni pri Ijistaištetju y Gorici.
Naznanjen je končno rezultat ljudskega štetja v Gorici. Slovencev so našteli samo 6653.
Po mestnih delih so nas našteli ta-ko-le:
Gorica-.    -Slovencev 4024, Lahov 13282.
Grafenberg. Slovencev 1239, Laihov 3440.
Pristava. Slovencev 781, Lahov 1000.
Baronovsče. Slovencev 221, La!hov 86.
Staragora. Slovencev 388, Lahov 48. Skupaj torej: Slovencev 6653, Lahov 17856.
Drugih narodnosti! je: Nemcev 2077, Cehov 87, (Poljakov 6, Srbohrvatov, 59, Ogri 3. Vojaštva je v Gdrici 2642. Po narodnosti: Nemcev 1198, Čehov 69, Poljakov 91,    Rusinov S 02, Slovencev 971, Srbohrvatov 15, Lahov 92, Rumuni 3.
Tako bi bilo torej po milosti pravičnega slavnega magistrata in nad vse pravične slavne c. kr. vlade Slovencev v Gorici 6653.
Na magistratu dobro vedo, da 'bi morali izkazati Slovencev v Gorici gotovo še enkrat toliko, slavna avstrijska vlada, pravična vsem narodom, dobro ve isto-tako, da bi ljudsko štetje v Gorici moralo pokazati ne 6653 Slovencev, ampak še enkrat toliko — vendar so se drznili na (lan z grdo lažjo, da nas je samo 6653. Magistrat, vlada, Lahi in Slovenci, vsi vemo, da nas je v Gorici nad 12000 — ali vendar stoji sedaj črno na belem, da je Slovencev v Gorici samo 6653. Obcevalni jezik je po končanem ljudskem štetju istoveten z narodnostjo. Prej strašijo okoli z občevalnim jezikom, kadar storijo vse, v kar jim ima služiti obcevalni jezik, takrat pa pravijo: eto, toliko je te narodnosti, toliko te.....
Slovencev je v Gorici po sodbi magistratov* in c. kr. glav 6653. Na magistratu so jih našteli pri letošnjem ljudskem štetju okoli 1200. Ustrašili so se tega Števila in treba je bilo korenite revizije. Revidirali so m zrevidirali nad 6000 Slovencev, tako da jih je ostalo le 6653.
Na to pa so se predrznih priti na dan s takim številom; niso pornršljali niti tre-notek, da rte bi zadali Slovencem velike zaušnice v njihovem glavnem mestu v deželi Goriški.
Vsi že večkrat citirani faktorji vedo, da nas je še enkrat toliko v Gorici, vlada je ddbro vedela, kak namen ima revizija in kaj Je storila revizija, vendar je molčala in « magistrata je stopilo sedaj v svet število 6653, ki Slovence nesramno žali, jim pljuje vobra«z in jih izziva v odpor, v tak odpor, da bo zvenel po ušesih in šel po kosteh vsem onim, ki imajo drzno čelo nas tako zasramovati, tako tlačiti in tako za norca imeti!
VelikansW goljufija bo ljudsko štetje v Gorici, čeure hitro ne popravi?! Ali smo res samo za to tukaj, da držimo pokoncu Lahe in da nas morda prištejejo kaj še k kakemu drugemu narodu. Nemcev so našteli 2077, med temi je že nekaj Slovencev, ker vemo, kaj so delali revizorji; ali glavni del, ki so ga nam vzeli, kar 6000 Slovencev so prišteli lepo med Lahe. To je krivica, to je tako žaljenje Slovencev, tako zaničevanje in tlačenje, da kriči do neba in zave k maščevanju.
Letos koncem marca, ko le še ni bilo na dan rezultata ljudskega štetja po narodnosti, smo že povedali, ikaj se godi: da •magistrati v Gorici, Trstu in Pulju delajo spoiazumno z vlado, da Še več: vsled višjega ukaza molče o razmerju po narodnosti. Zato smo naznanili takrat slovenski javnosti, da je na magistratu dobro znniio pravo število Slovencev in pa tisto, katero so »našli« števni komisarji, ali da molčijo o tem — na višji ukaz. In dostavili smo še: Tako razume avstrijska vlada svojo nalogo in dolžnost, ki jo ima do države v tej obmejni deželi. —
Tako radi lažejo Lahi, kako Ja je nam vlada naklonjena, kako nas favorizira, Lahe pa tlači in zapostavlja — ali tu je očit slučaj, koga vlada favorizira in koga tlači. Ljudsko štetje v Avstriji pokaže, da so v tej državi narodi dveh vrst; ene treba pokazati velike in močne, druge šibke. Z Lahi v Gorici gre nizdol, zato pa jim je priskočila na pomoč vlada in zopet je izkazanih Lahov v Gorici 17000, Slovencev pa le 6600. Bog varuj reči, da je polovica prebivalstva v Gorici slovenska, polovica laška — to ne sme biti, Lahe treba držati na višku, če že ne drugače, s številkami na papirju, Slovence pa potisniti v stran.
Vlada bi morala skrbeti za pravico in resnico, ali tu se je zgodila nam velikanska krivica in namesto resnice v ljudskem štetju stoji velikanska laž.
C, Slovenec je dober in patriotrčen, ki vpije »živio« visokim gospodom ob vsaki priliki in nepriliki, lojalen, zvest podanik. Pogladi se ga včasih kot psa, včasih pa obrca kot psa —- drugače pa se postopa s sinovi visokega »kulturnega« naroda, ki nimajo niti sence lojalnosti, ki hodijo v Čedad in Videm osla tepst ter ki v Gorici nočejo odstopiti visokim avstrijskim oficirjem mestne dvorane za posvetovanje; te treba držati pokoncu v glavnem mestu goriških Slovencev, potem bo obmejna straža Idobra in Avstrija rešena.
Prav! Goriški Slovenci naj si zapomnijo opisani atentat na mestne Slovence, ki je ugrabil nam kar 6000 ljudi ter jih prikipal Lahom. Vlado zadene glavna krivda na tem. Tako je pravična ta slavna avstrijska vlada, .tako dela z obmejnimi Slovenci, ker so preveč pohlevni in preveč klečeplazijo pred uniformami!
Slovenci! Glave kvišku! Če nas zatirajo pa se motijo v svojem namenu: zatrli nas ne bodo!
To vemo in čutimo, da Gorica ima bodočnost za Slovence in ne za Lahe. Pretrpeli bomo studi najnovejši hud udarec, najnovejše ponižanje in zaničevanje — ali mi upamo na bodočnost. — Glave kvišku in ne kloniti hrbta pred nikomur, ker za vsak pok Ion dobimo batino!
Tako pač je v obmejni deželi Goriš-ko-Gradiščanski ob Času, ko »vre in se kuha« tostran in onostran meje!
t,Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska is sal.
DOPISI.
¦i
iz bouškega okraja.
Iz Čezsoče. — Seno je pod streho, otava osmojena, napdlzreli krompir skoraj pečen, turšica kmalu suha, fižol, katerega ni že spomladi ukončala rja, visi na ragljah kakor kaka oprana cunja,^sadnemu drevju odpada listje, gozd rumeni.
Čaka nas revščina, kakoršne nismo še čutili. Pa kaj bi se raditega držali ika-kor bolna ikura, saj vlada vsied priporočila našega vrlega državnega poslanca odreže košček od za vojaške potrebe prevdarjenega zneska ter nam priskoči na pomoč, deželna blagajna bo tekmovala z državno. In pa zakaj da ne!
Imamo državno-deželnega poslanca, katerega skrbne oči so vedno obrnjene na nas, uboge Gorjane — pardon! hoteli smo reči, na naše Furlane. In v nesreči nas čaka sreča! Kako lalhtko plačamo direktne hi indirekrue davke, posebno pa naše grozne obč. naklade, katere se nas sicer terja, dasi ni do danes potrjen obč. proračun za 1. 1911. Kaj takega se more goditi le v deželi klerikalne vsemogočnosti. —
Takrat pa se /bode naše županstvo lahko tožarilo in Še ložje zgubi še devet novih pravd ter seve* — plača stroške. Tedaj pa pride k nam naš vrli poslanec ter bo nam ves navdušen pripovedoval o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru. 'Mi pa, spokorjeni grešniki pademo ginjeni na kolena ter zakličemo iz polnih — sedaj žalilbog še lačnih — grl trikratni: Slava! Iz oči nam bode kapalo toliko hvaležnih solz, da vsa »fruga »zopet oživi, kakor po Elijevem dežju. In", naš — pravzaprav loški župan, katerega imamo čast videti v Čezsoči vsak mesec enkrat, prisopiha ves srečen k nam, prinese s seboj 58 K, ponudi jih g. vikarju rekoč: Gospod nune! Tu je detiar; sedaj pa le nadaljujmo tisto »poglihano« tožbo. In g. nune prejme ves vzradoščen ponujeni znesek, ponudi g. županu sedež, ukaže poklicati tudi g. Matijca ter našega dr. Fraka — žalibog, da je bivališče dr. Kanonov neznano —- kateri se prav dobro razume na zgubljene tožbe. Prijemši polne kupice v roke, vstane eden od družbe ter zakliče: Vidite, naša zasluga je, da je prišla našemu revnemu ljudstvu o pravem času tako »občutna« pomoč. K temu govoru pristavi naš dr. Frak: Gospodje, sedaj lahko zgubimo še devet tno-vfli tožb, ali pa bolje, da obnovimo devet starih. Majne lajtl, geld igenuk!
Gospodje deželni odborniki- pa bodo sklepali o vsebini okrožnice na vsa županstva, v kateri se bode hvalilo in sta-vljalo v izgled gospodarstvo našega županstva z občinskim premoženjem. In eden izmed njih zakliče: Gospodje! Dasi kmalu poteče triletna doba obč. starešinstva v Čezsoči, bi bilo neumestno se ozirati na § 20. obč. reda, iker tako »umnih« gospodarjev z obč. premoženjem ne dobimo pod solncem. Enega naših uradnikov, kateri se je glede4 tega izkazal popolnoma veščega in »zaslužnega«, pomaknemo v višji činovni razred. Enoglasno pritrjevanje se bo razlegalo po sobi. Na ne-tkaj nismo mislili, dostavi eden gospodov. Glede" razpusta obč. zastopa oz. razpisa obč. volitev ima vsled določbe 'člena XVL postave od 5. marca 1862. leta, ozir. § 96. obč. reda odločevati deželna politična ob!ast — ker kakor omenjeno po^?če kon-
cem avgusta triletna 'doba obč. starešin-' stva, — glede razpisa pa vsled določbe § 19. obč. vol. reda c. ikr. politična okrajna oblast, in ti dve oblasti nam menda ne boste delali zaprek, ker ravno po dopisih  v . »Soči« jima je znano »izgledno« gospodarstvo obč. zastopnikov iz obč.   premoženjem. Gledč razpusta smo lahikobrez vse skribi, ker predlog za imenovanje gerenta ostane pri nas za nedoločen čas in suspen-so; glede* razpisa obč. volitev pa morda ne pojde tako, ker »c. kr. okr. glavarstvo v Tolminu ni menda našega »dobrega« mišljenja. Po informacijah se hočemo zopet , posvetovati. — Debata je končana, i :     Mi zbrani   Čezsočani se   gotovo ne , moremo ogrevati za sklepe teh gospodov j in čakati njih milosti;   zato se zaupljivo obračamo do našega delavnega, za naš blagor unetega g. c. kr. okr. glavarja   s prošnjo, da napravi konec žalostnim obč. j razmeram s tem, da se posluži § 19. obč. ! vol. reda, ali pa da upliva na to, da se j bode postopalo po XIVI. Členu državnega osnovnega zakona z dne 5. marca 1862, : ozir. po § 96. oibč. reda. j       Gotovi smo, da se našo prošnjo usliši, j razpiše takoj volitve, iker večina nas vo-lilcev je doma le do 15. septembra,.
H koncu kličemo:   Gospod, reši nas tega gospodarstva z obč.   prentoženjem! Sledi 51 podpisov.
Iz kobariškega okraja.
Robič pri Kobaridu. ^Žalostna smrt pijanega človeka.) — Na avstro-italijan-ski meji, to je dobre pol ure hoda od R6-biea, gradijo Italijani vodovod za mesto Čedad. Od tamošnjega dela je prišel v nedeljo, dne 16. julija starikav italijanski delavec, imenom Izidor De Monte, v Kred k sv. maši, s seboj prinesel je tudi harmoniko. Po sv. maši je šel v tamkajšnjo gostilno in od tam ipa v Robič, tu je začel gosti na svojo harmoniko in zraven žvižgal različne melodije, ter si š tem preganjal čas cel popoldne, Okoli 4. popoldne se je vračal precej vinjen po Nadižki cesti dotnov, med potjo, kjer je zid precej visok, je zlezel preveč na ikra j in se prekucnil kake tri metre globoko med robato in ostro kamenje, kjer je obležal s prebito črepinjo v nezavesti, dokler ni prišel neki mož iz Mrsina in sporočil na meji, da leži neki mož tam in tam s prebito glavo. Pti-šli so takoj po njega in ga odpeljali k zdravniku, na majhnem vozičku v Pod-benesec, od tam pa v bolnišnico v Čedad, kjer je revež vedno v nezavesti ležat in po 8 dneh izdihnil svojo dušo.           ' '     .'
Sedaj pa »kriči italijanski časopis »II. ( Gazzettino« z dne 25. julija, da je bil ta De Monte na cesti med mejo in Rofoicem , od 'štirih Slovencev napaden in s kamen-,, jem pobit ter nato vržen v cestni jarek.
To sramotno izzivanje italijanskih. Časopisov je za nas obmejne Slovence, mime ljudi, razžaljivo, a upamo, da se pride z resnico na. dan, ker ima že vso . to stvar naše orožništvo in sodnija v rokah.
Iz tega je razvidno, kakšno sovraštvo gojijo Italijani do nas poštenih avstrijskih podanikov; če le morejo napravijo iz komarja slona, najrajše se pa kar na debelo zlažejo. Toliko v pojasnilo čitateljem ital.\ ¦časopisa  »H Gazzettino«.      ;   ^
Porotna razprava radi poloma laškega denarnega Janca popolare Goriziana".
Pred poroto je stopil dr. Ivan znani zdravnik v. Gorici, ©lavna priča v tem procesu. Dr. Bader je vstopil v upravni svet banke potem, ko je odstopil David Bolalfio; odstopil Je ta oni dan, ko se je banka pogajala ..za posojilo 1 milijona pri banki Union v Trstu. Bolaffio je bogat, zato je njegov-odstop vzbudil začudenje in vzročil mnogo govorjenja o banki. Iskali so torej drugega, ki bi vredno stopil na prazno mesto in našli so premožnega dr. Baderja. Odločil se je za vstop v up^ ravni svet na prigovarjanje župana Bom-biga.
;<Badef- pravi, da je imel lastni kriterij o tvrdkah v mestu in deželi, ali glede zunanjih menic se je ravnalo vse po informacijah ravnatelja Colleta, ki je pravil: »To je tvrdka prve vrste, tej se lahko da» posojilo z zaprtimi očmi«. Glede korespondence je on sodil, da se vrši vse točno po navodilih ravnatelja ter se izvršujejo sklepi odbora. On je čttal korespondenco, glede iger je sodil vedno, da gre za igre na račun tretjih oselb. O kupčiji s Contfortijem. je izvedel šele decembra 1908.
Nekoč mu je povedal predsednik, da je Colleta odpustil. Bader se je začudil. Predsednik je rekel, da škodo, katero je napravil, ni tal u velika, v upravnem svetu je povedal, da vse izgube Colletove so krite \z njegovimi hišami v vrednosti 100.000 kron in z 20.000 kron delnic 'banke. Neki upravni svet-tnik je še pohvalil Lenassia, da je obvaroval zavod pred nesrečo. V decembru je bilo že vedno več sej in vedno so prihajale vesti o večjih izgubah; ali upravni svet ni prišel nikdar do tega, da bi bil vedel natanko, koliko je pravzaprav izgub; to po politiki predsednika in kdor. ga je podpiral.
Bader trdi, da iz pogodbe med banko in Colletom sledi, da sta Lenassi" in Luz-zatto vedela aiaitančno, kako je z banko. Kot garancijo so sprejeli Colletove (Hiše za svoto 100.000 K, čeprav so Me manj vre7 dne in obtežene že s hipotekami; ali sprejete so bile v garancijo že tudi za even-tuelno škodo pri kupčiji s Confortijem. Najlepše pa je bilo še to, da so odprli kontokorent 150.000 K Colletu, človeku, ki nima ničesar. Ali treba je bilo dobiti pokritje za 300.000 K, pa če bi foilo treba kriti 500.000 K* ali pa milijon; bi se ;bilo našlo pokritje z jednakim akrobatizmom......
Kmalu na to se oglasi porotnik Laz-zari ter zahteva od priče, naj ne razlaga le svojega mnenja, ker porotniki da niso zato tukaj, da ibodo to poslušali, marveč pretres faktov. Dva porotnika zahtevata, da naj se konštatira, da je (govoril Lazzari le v svojem in ne v imenu vseh porotnikov.                                      .
Glede Lenassija in Luzzatta pravi, da Če bi bila prej razodela stanje banke, bi ne bilo take ?kode.
Še v maju se je reklo glede Conforti-ja, da je ekspozkije 200.000 K, ki je pa krita z garancijo, dano predsedniku. Ali kupčija s Conlortijem je bila poguba za banko. 27. t. m. je prišla vest, da je falira-la tvrdka Bertolini v -Parmi, ki je sprejela t del Confortijevega podjetja; <likvidaLbrjem je narastla nova škoda 74000 lir... Glede .500000 lir je podv-sal, ker je tekel predsednik, da gre le za začasno pomanjkanje denarja.... Ker je -Slo vedno slabše, so se odločili za likvidacijo. Pripoveduje, kako so nekateri upravni svetniki hiteli prepisovati svoje imetje na imena žen in otrok, tako da niso dali niti tega. kar so obljubili. Tudi Lenassi in Luzzatto, ki se oglasi, da je dal vse, kar je imel, ali državni pravdnik ga hitro vpraša:   Kje pa je
onih 240.000 K? — Luzzatto je dal-30.000. Luzzatto je bil v Italiji takrat, ko se je reševalo banko in taksiralo upravne svetnike. Luzizatto je ibil poprej ponudil 30—40.000 K.,— Zavaruje se proti' Colle-tcvemu očitanju, da bi bil imel kake prednosti pri banki.
Kupčijo glede gozda na Koi*oškem sta vodila Lenassi in Luzizatto, ki je bil pravni zastopnik Vidmarja in banke ter je vodil ta posel za obe stranki. Vidmar je faliral in banka je izgubila 500.000K." V Italiji je našel Bader pri ibariki v Genovi pismo B. P. podpisano samo od Gotleta; •tikalo se je iger. Sumdyda so nekateri'podpisi na pismih za igro ponarejeni, {Pravi, da je prišel Sdhwiarz na to, kako so nekatere točke v računih počasi izginile. Denar je dobil pot na ven, nazaj ga ni .bilo.
Branitelji so stavili na Baderja razna vprašanja. Med drugim ga je vprašal državni pravdnik: Vas je vabil župan Bombig v imenu Lenassijevem k vstopu v upravni svet? Kakšne so Vaše izgube? Bader: Bolje, da o tem ne govorim. Državni pravdnik: Bolje, da poveste. t)r. Bader pove, da je plačal za banko 470.000 K ter da bo mogoče moral plačati še 150.000 K.
Bader je odgovarjal še na razna vprašanja, potem pa.izjavil, da ne more več. Zaslišan je bil na to Jos. Pavia, ravnatelj filijalke« »Credita« v Gorici.'Pavia, ki je Luzzattov bratranec, je označil polom banke le za nesrečo. Danes so še izpraše-vali dr. Baderja.
Domače vesti.
Revizija ljudskega štetja!? — Notranje ministerstvo je baje privolilo v to, da se izvrši revizija ljudskega štetja v Trstu.
Če bo tam, je potrelbnaistatako v'Gorici., Vlada fbi storila le svojo dolžnost in pokazala svojo pravičnost, ako privoli v revizijo ljudskega štetja v Trstu in v Gorici. — Da bi se z nami kar tako pometalo kakor pri ljudskem,šteitju v Trstu in Gorici, to presega vendar že vse meje, to ne sme biti.                                    .<
. Pričakujemo, da se obistinijo vesti o reviziji ljudskega štetja .v Trstu in Gorici?!!                                        "
Vprašanje skupnega kluba jugoslovanskih poslancev. — Oglašala sta se dr. Rybaf in -dr. Gregorin, oglasil se je dr. Ravnihar in sedaj je spregovoril svojo besedo tudi dalmatinski poslanec dr. Tresle Pavičič v »Slav. Tagblattu« z dolgim člankom, v katerem pravi: »Dalmatind so takoj izjavili, da so za klub, v katerem bi bila dana posameznim podzvezam v vseh ne nujno skupnih zadevah popolna avtonomija. {Poudarjali pa so, da naj se zadeva do jeseni odloži, ker je potrebno vse stvarne in organizačne pogoje natančno fiksirati, za kar je treba časa. Nujnejša se jim je zdela tudii ureditev medsebojnega razmerja neklerikamih poslancev in hoteli so pred vsem obnovitev stare »Zveze«. Toda primorski poslanci niso hotejr o teh predlogih niti razpravljati, preko Dalmaitincev so z dr. Šusteršičem določili pogoje, pod katerimi se haj /<|#»tije skupni klub in dalmatinski poslanci so bili postavljeni pred fait aceompli; vsi spre-minjevalni nasveti .so ibili zaman in končno so Dalmatine! uvideli, da se jih hoče le z zvezanimi rokami izročiti dr. Šuster-Šiču. K temu seveda niso mogli privoliti in tako je slepo in nepremišljeno ravnanje Prmorcev pripomoglo klerikalni »Zajed-nici« do zaželjenega triunrfa, da so se Ju-| goslovani razibili in da so ostali dalmatin-1 ski poslanci izolirani. Članek se posebno
ostro obrača tudi proti dr. Rybaru, ter poudarja, da so promorski poslanci napram ostalim Jugoslovanom pokazali prav malo lojalnosti. Končno pa izraža dr. .Tresič ibojazen, da se nahaja vprašanje skupnega jugoslovanski kluba po dogodi/zadnjih dni v mnogo' težavuejšem položaju kakor kdaj popre!.«
Dr. Tresič-Pavičič pravi, da dr. Ry-•barii ne'more prihraniti očitanja, da je sle? po šel proti oni strani, katero je smatral on za pravo, da-je pripravil »Zajedniei«" triumf, da je časti vredna »Zveza« razhi^, ta ter so dalmatinski neklerikalni poslanci izolirani. ...Ali kljub temu ostanejo dalmatinski poslanci prijatelji skupne misli...
Glede »Zveze južnih Slovanov« odgovarja »EcL« dr. Tresiču: »Dalje pravi dr. Tresič, da so bili dalmatinski poslanci za obnovo »Zveze južnih Slovanov«, da ipa so -bili primorski poslancj proti temu; tudi to razkritje dr. PavičiČa ni za naše čitatelje nič: novega, ker skušnje z bivšo »Zvezo .južnih. Slovanov« niso .bile ravno take, da bi mogle naše poslance vspodbu-jati- za obnovo te zveze.
..Dr^. Tresič priznava torej sam, da je dr. Rvfoar žepopred — celo. na javnih srodih — konstatiral, da »Zveza južnih Slovanov ne more dosezati vspehov, ker več nje članov iz Dairnacije ne vrše svojih poslanskih dolžnosti. Obiskovalci naših političnih shodov se morda še spominjajo, kako je dr. Rvbaf (bridko tožil na podlagi konkretnih slučajev, ko ni bilo možno nekaterih dalmatinskih poslancev spraviti na Dunaj niti z brzojavnimi pozivi in z izrecnim opozorjenjem, da pojde za par glasov. Opozarjamo samo na slučaj šole Komenskega na Dunaju, ko smo propali le za par glasov. Čehi so 'bili — in po pravici — skrajno ogorčeni in to ogorčenje se je tedaj obračalo proti Jugoslovanom sploh. Potem pa gospodje Dalmatinci tožijo —je vsklikni! Rybar --, da dr. Susteršič v narodni zvezi terorizuje in komandira, da-si -je bil njegov klub številno šibkeji nego *Zveza južnih Slovanov«. Kdo je bil kriv temu? šusteršičevi pristaši so bili vedno vsi na 'mestu, "Dalmatincev pa ni bilo skoro nikdar vseh! Posledica temu je bila, da je Šusteršičev klub navadno imel veČino, da-si je toil po številu svojih členov slabeji; vsled česar sta, naravno, trpela ugled in moč »Zveze južnih Slovanov«   in * 'vspehi so izostajali.«
Tako smo slišali nov glas. Naj se vse te reči z raznih strani temeljito pojasnijo!
Pribijamo pa, da obstoja pri vseh razpoloženje za skupno misel. Po razgovorih in temeljitem preuči? Hcu pa tudi lahko pride do realiziranja skupne misli. Tako upamo, ker mislimo, da bo pri vseh prizadetih toliko razsodnosti, da po sedanjem pojasnjevanju stopijo na pot zbliževanja, katera vede v skupno organizacijo neklerikamih jugoslovanskih poslancev in potom te do kluba s programom, obsega-jočim točke, ki se proglasijo za skupne.
Slovenec, privatni docent na praškem vseučilišču. — Naučno ministrstvo je potrdilo sklep profesorskega zbora praškega češkega vseučilišča, da sv pripusti dr. Mihajlo Rostohar kot privatni docent za lilozofijo na češkem vseučilišču.
Vojaštva v Gorici so našteli pri letošnjem ljudskem štetju 2642. Slovencev Samo 971. Vsi pa vemo, da je slovenskih vojakov v Gorici mnogo več. Res ne vemo, čemu tudi prr vojaštvu pri ljudskem Štetju ne more veljati pravica in resnica. iPri 47. pešpolku je tretjina vojakov Slovencev, pri dragoncih, pri topničarjth, pri lovcih polno Slovencev, brei. dvoma nad 971. Ali pri vojakih tako radi podtaknejo Slovencem nemščino. ]PovsOdi je Slovenec dober, da pomaga k časti in veljavi drugim! Častniki so upisani vsi za Nemce, ker rubriko o občevalnem jeziku dobijo že izpolnjeno: deutsch.
Volitev župana v Gorici. — V seji mestnega sveta v sredo je bil izvoljen za župana Jurij Botnbig. Navzočih je bilo 23 svetnikov, Bombig je dobil 19 glasov. Podžupana sta dr. Češčuti in dr. Venier. Bombig v'svojem govoru po izvolitvi ni povedal nič novega. Prazne fraze. Oblju-
bil je, da bo varoval italijanstvo Gorice. — — vodovod, kanalizacija, »ceste, fazne potrebne naprave, itd., o tem ni bilo nič slišati. Rekel je. tu4t.^Je.pil k keliha grenkote ter imel tudi žalostne dneve... ožja voljtev v Gorici! Takrat se je hotel odpovedati, jokal je, sedaj je pa zopet sprejel. Kot priča pri procesu radi Banke popolare je pred, kratkim izpovedal, da mu je banka snedla vse. premoženje, kar je sploh imel.                   •
Poslanec SpinčiČ je poročevalcu lista »Agramer Tagblatt« v na\ zočnosti .nos!. Mandiča dal podatke p Hrvatsko- idveu-skein klubu in stališču prim, poslancev nasproti. »Zajednici«. Spinčič je povdarjal, da se Hirajo, ker iuzioniraatje ne bi bila prava beseda, »Storili smo jednostavtio isto, kar so storili Čehi in Poljaki. Tudi oni tvorijo jednotne zveze, dasi nikakor niso Jiomogenne stranke. Razlike v mnenjih, razločni politični nazori, in vidiki, se po takem alijiranju nikakor ne odpravljajo. Poravnajo se Je niedscibojno v klubu' «a-mein. Mi Istrani n. pr. niti od daleč ne mislimo na t(, da bi bili v. vseh točkah solidarni z d^rom, .ŠMSterSKem!« -r** »Naš korak ni bil načelom in odločilen; fra. korak ne pome.;-;-'* nikak preobrat. Mi si pridržujemo s> Krt)dno roko v vseh vprašanjih, ki so kopalnega ali principijelnega interesa« Mi smo postopali le iz tehnično-par(larnentariških in takorekoč parlament.-ekonomičnih vzrokov. Sicer pa ostanemo kakor smo bili!«
Spinčič je povdarjal posebno prosto roko v vseh vprašanjih lokalnega ali iprindpielnega interesa. Okoli tega ravno se je vrtel prepir. — Če bi se bilo pravočasno tudi med Slovenci in ne še le v ;>Agr. Tagblattu«. podalo tako pojasnilo, bi bilo odpadlo mnogo prerekanja! — Iz Spinčičevega pogovora pa se jasno vidi, da v »Nar. klubu« se ni mislilo kar na,p<5: polno pedvrženost Susteršičevi vsemogočnosti!                                           r
jPogorelcem v Logu je nakazal deželni odbor prvo pomoč v znesku 1500;, K. Vendar so se zganili.
V Št. Andrežu sezidajo vojašnico za pijonirje. Dogovori z vojnim minister-s t vom -so -končani.      — . >-•
Veliko premeščevanje avstrijskih čet na Jugu. —• »ReichsposU-potrjuje vest, da se izvršijo velike vojaške izpr>emem.be, n,a jugu, katere je »Fremdeniblatt« do sedaj derr.entiral. Ž Dunaja se pošljeta pešpolku 19 in 32 v Gorico in Tolmin, da nadomestita polka 39 in 44, peŠpolk 97, ki se nahaja v Trstu že 14 let. bo nadomeščal 39. polk v Brodu na Hrvaškem. Na Tirolskem in Tridentinskem se garnizije znatno po-množe in sicer s šest batalijoni pehote in lovcev, pol polkom kavalerije, pol polkom topništva in več kompanijami trdnjavske artiljerije. -
Iz Ajdovščine: »Gospod Fran Reptč, trgovec v Ajdovščini, je izročil Ajdovskemu »Sokolu« 10 kuponov tvrdke Ferd. Makuc v Gorici, katere smo istej vrnili, na kar nam je ta nakazala znesek 10 K. Hvala lepa obema! Občinstvo in društva opozarjamo, da izdeluje tvrdka Ferd. Makuc v Gorici, katera se lahko kosa z vsemi tujimi isto strokirni tovarnami, vse pirotehniške izdelke ter izdaja kupone po 1 K. katere izroča onim odjemnikom. ki vkupijo 50 ali več topičev. Tvrdko iskre-nio priporočamo.
Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu se priredi 19. in 20. avgusta t. 1. Pri tej priliki se bo praznovala tudi pet-indvajsetletnica zavoda s -sledečim programom: V soboto 19. avgusta: Ob polit 6. uri popoludne: Sprejem gostov na kolodvoru. Odkazanje prenočišč. Ob 7. zvečer: Prijateljski sestanek pri Štam-burju v Kandiji. Ob 9. zvečer: Kres na Grmu. V nedeljo 20. avgusta: Ob 8. zjutraj: Sv. maša pri Božjem grobu. Ob 9. dopoldne: Pozdrav in nagovor došlih gostov v šolski dvorani. Ogledovanje zavoda. Ob polu 1. popoludne: Skupni obed v Šolski dvorani. Ob 4. popoludne: Zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije. — Čas za priglasitev je določen do 1. avgusta. Pripravljalni odbor.
Vsaka gospodinja,
katera Žclt pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „praveg* ;Frn.iu5ka:<« s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem nrtj-Tcflc-glfrbiiogti- U doluo let v »jigreb^kl tovarni.
Ta izbi rnl domači izdelek najtopleje priporočimo.
Šempeterskj gimnazijski dijaki vabijo k veselici, ki.bo v medeljo, dne 6; avgusta t, i. ob 4. nrt in pol popoldne piad pokroviteljstvom druištva »Prešeren« na dvori-šču g.'petra iBrtimata. Vizpored: 1. De-klamaeija — O. Zupančič: »'Pesem mladine db 'Preširnovi stoletnici«. 2. Pesem — Janko Zirovnik: »Slovenski smo fantje*. .3.,Burk^y,ayekdgjanjih„-^ Jaka StokaV*True tičkt«! ^^Hiva^Wterija! • Vstopnina k veselici 20 vin., za otroke polovico. Sedeži I. vrste 40 vin., H. vrst«? 30 vin., III. vrste 20 vin. Ker je Čisti dobiček namenjen družbi »sv. Cirila in Metoda« in »Dijaški kuhinji«,' se^feplačTTa' hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabijo dijaki.
Padei je z biciklja 14 letni deček Josip Manjaiko ter se poškodoval močno ha desni roki.
Odprti lekarni, -— Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah 1 bo tudi po-nočna služba v Času od 30. t. m. do 6. av-gusta.
Listnica uredništva: S. Y. A—e: Hvala za poslalo. Porabimo.
V P—o: Obžalujemo, da ne moremo danes že priobčiti poslanega dopisa; je predolg za današnjo Številko. — Drugim dopisnikom: Pride vse na vrsto!
polidan^ke ^i^Hostf 'br^&fcega druitva »Ba$kšn« se naše društvo korporativno udeM, ter se ^ti^^fpbi, d#fse';V;^e--! likeari Številu udeleže:^ Odbor1.' ' '"   7
Kolesarsko društvo »Danica« priredi cestno: dirko rrjeseca septferrfbta. Dan in; kraj se pravočasno.pjpiJLavi —jptibor.  " j
Naročajte, ponudite, ---.--zahtevajte in pijte samo   - - - -
Moll-ov Seidlitz-prašek
{e za na lelodon trpefe neprekotljiro sredstvo ;ataro ima prednost pred  vsemi dragimi dr* ¦tiSniail Čistil, kroglioami in grencloami.
Cena orig. Skatlje K2 —
Ponarejanje se lo&ujsko zasleduje.
lollo-vo Franc, žganje in sol
u ribanje ilvoti. — BoleCIne olaJluJoCe Is okrepCtrtofe «ta-rotnano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. OrlR. steklenica K 2-
Na prodaj po vseh lekarnah In mlrodilnicah. Glavna lekarna 4. M0LL, c. ta kr. dvorni ulolalk, Dunaj, TuchUubea 9.
Zaloga v Gorici v  toktrnl:  A. Glronccli.
Goriška Sokolska 2upa naznanja bratskim društvom in članom, da se vrši od 13. do 15. avgusta 1.1. Hrvatski Sokol-ski zlet v Zagrebu. Vabimo tem potom vsa bratska društva in njih člane, ki se nameravajo vdeležiti tega zleta, da se prijavijo župi najkasneje do 31. t. m. Potrebna navouila vpošijemo pravočasno. Na zdar!
Goriška Sokoiska Župa naznanja, da se vdeleži po večji deputaciji zleta Idrijske Sokoiske lupe v Št. peter na Krasu v nedeljo dne 30. t. m. Predsedstvo se odpelje isti dan z vlaikom južne železnice, ki odhaja iz Gorice ob 9.20 uri zjutraj. Poživljamo brate, ki se tega zleta vdeležrjo, da se v svnho skupnega dohoda v Št. Peter priklopijo predsedstvu. Vožnja tja m nazaj stane približno K 8. Nadaljna pojasnila ustmeno. Na zdar! Predsedstvo.
»Sokol« v Ajdovščini   izreka   povodom krasno vspelega župnega zleta »Goriške Sokoiske   Župe«   bratsko   zahvalo cenj. občinstvu, ki se je v tako rrmogo-brojnem številu   odzvalo   tej   prireditvi, onim, ki so preplačaU vstopnino, daroval-j c«m raznih daril, !bod*si v blagu sili de-I farju, vglednim   narodnim   listom   »Edi-nos«, »Slovenski Narod« in »Soča« za natis raznih notic, br. društvom, ki so z vzorno disciplino pokazala, da znajo ceniti Sokolsko idejo, konečno vsem sodelujočim, zlasti dražestnim Ajdovskim   gospi-^rn, in drugim, ki so na kateri koli način ; Pripomogli, da se je ta zlet, ki nedvomno | °stane vsem   vdeležnrkom v neizbrisnem' j sPomimit zvršil v čast narodu in Sokol-'¦ stvu. Na zdar!«
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica«   ulj ud-
»o vabi gg. dirkače,   ki se   nameravajo ude'ež»ti II. Jugoslovanske   dirke dne 6.
.d^J.^ruigi mesec se bofdo ViršuV vi lite vaje v Epfmac%ft&si
,7! ^P™ v|; vojaških -čet in ogled vojnih ladjiki se baitfm' predlogi to4>deJežij0 vaj.^a^ot',fe, pfestotonasled-podarsko .predlogo..1%ik.Fraaicf7e^Slj /$ C$ *$¦
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovr^ka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. ; Svoji k svojim!            Svoji k svojim!
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — Kakor že znano, je k uvozu prekomorškega mesa obširno govoril soc. dem. poslanec Reu-nann, rekoč med drugim, da s svojimi in-terpretacijskimi »zvijačami« je avstrijska vlada stvar tako zavozila, da stojimo sedaj pod popolnim diktatom Ggrov, ki nam po svoji volji predpisujejo cene in tudi množino mesa, ki ga smemo pojesti. Odgovor in izgovor ministerskega predsednika ne more zadovoljiti ne parlamenta ne prebivalstva. Ta odgovor ni drugega nič kot priznanje, da mesa v resnici nedo-staja in da so cene res pretirane, da pa je vlada brear moči, ker se ne upa Ogrom zameriti zaradi brambnih predlog. Minis-terski predsednik je tudi pozabil povedati1, kaj bo z mesom, ki je že na poti v Trst. hoditi se utegne, da vlada vkljub silne-'m' pomanjkanju mesa pri nas vrne teh ¦t«-: nn argentinskega :mesa nazaj ali "•      ugam pošlje. Res je, da je cena ži-
v zadnjih dneh nekoliko padla, pozabiti pa ne smerno, da je še zmerom vratolomno visoka, in celo cena konjskega me*, sa je tako pregnana, da si more revno prebivalstvo privoščiti to meso k večjemu ob nedeljah. Konsumentje imajo pravico od vlade zahtevati, da se podro vse ovire proti uvozu mesa.
Ce ministerski predsednik meni, da je misliti raje na uvoz mesa iz 'balkanskih držav* je treba naglašati, da argentinsko meso srbsko po nižji ceni in po iboljši kvaliteti prekaša. Ce je ministerski; predsednik dejal, da se argentinsko meso prav dobro ne razpečava, ga opozarjam na slabo, organizacijo te prodaje in pa na dejstvo, da so se mesarji na vso moč trudili, da pričrnijo prebivalstvu argentinsko meso: dajali so preveč tolšče in preveč kosti. Govornik konča z naslednjo izjavo: V avstro- ogr. nagodbi ni nobene tioločbe, ki bi nas glede uvoza argentinskega mesa izročala na milost in nemilost Ogrom. Do-: kler nam Ogri ne dokažejo, da je argentinsko meso zdratfjfe Škodljivo, toliko časa ne potrebuje/Ho njihovega dovoljenja. Avstrijska vlttdtf.Jtoj se zave tega dejstva in naj moško i*J30V$, vda - Avstrija ni v&~ žalna država Ogf&kis^ ii, '•;
Poslanec pitacco (ital. lib.) izjavlja, da argentinsko meso v Trstu prav lahko konkurira z domačim in ua je zelo koristno za regulacijo cen. Po otvozii je prebivalstvo prihranilo 53 vinarjev pri kilogramu. Za Trst je uvoz argentinskega mesa velike važnosti, ker je ha Primorskem le malo živine in so pred nekaj leti tržaški mesarji vsled pomanjkanja mesa zaprli mesnice.
Na to se je nadaljevala razprava o krvavih dogodkih v Probobvczu. Posl. Breiter je poslancem pokazal fotografije z drohobiških ulic tik po smrtonosni, salvi. ', O napadu s strani množice po-izjavi verodostojnih prič ni igovora. Že pred vojaško salvo je glavar grozil Ijudeni s streljanjem. (Čujte! Čultet) Nžftb prečita izjavo bolniščnega ravnatelja, da je. večina ran-i. jencev zadeta v hrbet.
•T: Pfžavni ^(btij: sje ?my0$m^
ne predloge, ki so s tem v zvezi.
I- Tek^p^at^o ba^č*i;ihjsredlogah jei finačhi miifiSter fejavil; da^<hiote izrabi lft^ svoje veselje na; tem, da vidi zbornica svoji veliki večini v rištno   narodno - gospodarsko Odgovarjajoč <mMy#l$bt ravnil govor; nikov, jeiinančni minister rekel,da so za--htewe.po demokratiziranjai kredita  opravičene in da-si.bamka.v sporazumu in š pomočjo iinan^ne...uprave , neprenehoma p,i^adeya, da bi svoje,posle dalje razvijala v. smislu demoikratizacije. Minister je" potem govoril o uredbi kredita v poljedelskih zadrugah, ter je omenil, da je neutef-meljen straih, da ne |bodo zadoščali v pred;-* logi obseženi dogovori z ibanko gjede de-setkronskih bankovcev.   Kljulbu temu je minister takoj, sftopil z ibankio v nove do* govore iit banka se ne bo omejila le na 160 milijonov kron, iemuč je že v. položaju^ da m9re preko te meje zadostiti vsem zahtevam prometa v maksimalni meji, katero določi vlada.
Po razgovoru o nujnih predlogih gle-r de krvavih'dogodkov v iDrohoSbvczu sta iiminister notranjih zadev grof Wicken-biig in domolbranski minister general Ge-orgi popisala dogodke in ugotovila, da na vsej nesreči niso krive oblastnije, ampak brezvestni agitatorji, (seveda! Ur.) Minister notranjih' zadev je pojasnil, da so razni znaki kazali na volilne ekscese ter da je bilo 15 mrtvih in 55 ranjenih; med slednjimi jih je nekaj Že zopet ozdravelo. — Brezdvonmo so tudi oblastni je kaj zakrivile in zagrešile. (Torej vendar!) Ven-dar to ne pojasnjuje volilnega razburjenja, ki se je pojavilo na dan volitev. Minister se je izrekel'proti parlameritarični komisiji ter Je obljubil žrtvam sypjo pomoč. [ Domobranski tninister Georgi je rekel, da so bili vplilci. ohmetavani s. katnenii ter ure in ure"žašfamovani" Ob enem pravi -| minister, da se je le pomotoma streljalo. N Minister je izrekel obžalovanje oborožene sile na dogodku.
OdvetnIkHx>slanci v državnem zboru. — Konstituiralo se je združenje poslancev, ki soj.odvetniki. Združenje šteje 87 Članov.   .       . „v.             "_   .,
Draginjski odsek je rešil predloge o draginji mesa, ki so mu bili rzročeiii. Po daljni debati so bili vsprejeti sledeči predlogi: Predlog Reumana s 25 proti 19 glasovom: Vlado se *p6zivlja, da dovoli uvoz p. e;komorskega mesa glede časa in množine in brez ozira na ugovor ogrske vlade. Dalje predlog Ceha s 24 proti 19 glasovom: Vlado se poživlja, da stopi ^'srbsko vlado "v dogovor, da se predela trgo-. vinsko pogodbo v tem smislu, da bo pVoti primernim koncesijam srbske vlade dovoljen uvoz živ.e^živine in mesa v ,yeči množim. ,
Albanija. — Turgut Šefket paša je zapustil Albanijo. Essad paSa je prevzel komando čet v Albaniji.
Perzija. — Bivši šah ,pridobiva; vedno več tal. Sodi se, da uspeh ie gotov, da ho kmalu zopet perzijski šah.
Proti češki šoli v Podmoklih. — »Matica školska« je hotela v ]Podmoklih ustanoviti češiko.Uudsko šolo in si je izposlo-, vala dovoljenje šolske oblasti. Proti temu je občina, ki je v nemško nacionair^ih rekah, vložila rekurz pri riatfčnem 'mmistef-
stvu Jn prosila, da se rekurzu iprizfla od- | $udi otfokov oče;*S0ba||bija*ij r|osc^. v/l ' , ložihiž moč. Naučno ministerstvo jejodin-J ; ' \ ¦. '.! '!'i ;:fl H f't- vi "^"J li ::-i ¦' \o to prošnjo.
Italijanski kavalerijski   manevri    —
Prihodnji «sfec Sfc4kte-'.iS%S#'^iŽoHcf--! QaHarat;e, -Lombardija, veliki kavalerijsiki i manevri. Vodil jih bo (grof tiirinski. Ode-ležijo' se ^vaj 4 kavalerijski: rfegimfentii ba-: italjon, kolesarjev in;en .regiment pijonirr jiev. Del čet pojde čez.Tičin po mostu,'ki ga naredijo pionirji, drugi del bo reko preplaval;-'  ,':         .....,..?. -               .    .
; Ubogi ameriški milijonarji se'jeze m ¦Jobupujejo,:*qrrjib držaVa;^dleguje rz;o!b-dačevanjem. (E^etrolejski kralj Rookefeller se razburja, ker so davčne oblasti cenile neko; njefeovo hišo^-v^Ole^elaindfa m- 13 'milijonov kron ter prisega, da ta hiša ni niti petinkQ,,te ;syQte vreidna, Mapraptvni-:kemu poročevalcu se je^ izražtlf fa irdlijo-nar, da je to »izžemanje« bogatih ljudi popularno, da pa pomerila toliko, kakor če bi^bili.ikokoš, ki.nam leže,zlata jajca, z namenohi, da dobimo iz trtrpla še eno jajce. Rookefeller nadalje gro*zi,. .da se bodo ameriški bogatini izselili v Anglijo, Francijo in Nemčijo, Če bo še nadalje trajal; ta d^včhf sistem izženianja. Drugi ve--liki mijijonar, kralj bakra, Clark,, je nezadovoljen s cenitvijo.davčne oblasti, ki je cenila njegovo razkošno opremljeno palačo na;20 milijonov kroti, češ, da je dejansko vredna komaj -polovico. Davčna komisija pa' je izjav;fta;na ?zapisnik, daje CJarkova palača: najrazkoŽnejše poslopje v ftevv Yorku. Palača ima vzidano skrivno shrambo «a blagajno, hleve iz marmorja, umetno galerijo, kopalnico, domače gledališče ta-zveždarho. Vsi ameriški bogatini se splošno. razburjajo proti sedanji vladi zaradi previsokega obda-čenja.
Tajnih1 je divja! po*Tokitrm 3ofeo-hami. Celi deli mesta so pod vodo. Pogi-nifo je nad 100 oseb, več 'ladji je potopljenih.
. Eksplozija.;^ Ob času vojaških vaj v- Varšavi je eksplodirala neka mina, ki-je. ubila dva vojaka* ter ranila 2 oficirja in dva vojaka!    '    ;'3'
Ponočno žepko delo je v Srbiji po novem zakonu povsem prepovedano. — Raiditega je po vsjeh^iskajrtiah onemogočeno ponočno delu. Za ulaganje papirja v . stroj ¦ se porabljajo ženske, rotacijskai strojev,,kjer ulaganje odpade, pa še nimajo v Srbiji., Nedeljske številke listov, morajo biti tiskane,že soboto zvečer. [Pričakuje se, da se na jesen zal^on predrugači. . Zopet požar v Carigradu. ~ 26. t. m. okojii osmih zvečer je pričelo zopet go^ reti v Stambulu, kjer imajo večinoma inozemske tvrdke svoje (trgovine. Prebival- . stvo je samo ur,edilo patrulje, ki pazijo rta požigalče,.
Kuga v Brazillli. — Pojavila se je v južno-žahodni. iBrkijliji kuga, ki je zahtevala že pkoJj.40;smrtjiijhJr,tev,.,..,
; Nezakonski otrokv — ...V; BJttendorfu blizu Sv. Jurja.so.aretirali posestnikovo hčer Ivano SanimeK firiznaJa je* da je^po-. rodila živega nezakonskega otroka, <ga nato utonila v Skafifevc.de, zavila v rjuho in vrgla v gnojnico.ipri tem ji je pomagal
Razne  vesti.
Kolera. — V Trstu zadnje dneve ni ibilo nobenega slučaja kolere.            ;   ?
Železniška nesreča. — Pri Jagodihi v Srbiji je'trčil osobni; vlak z neiio lokomotivo. Trije .železničarji so težko ranjeni, več potnikov je lahko ranjenih.
nevrih. —- Na jesen pri italijanskih velikih
manevrih upj*-abjjo 2 Vojaška balona in 4j Cenilna vrednost  ... ^ ' afit^kttie, B^onSltk) imel ibranilec, aero^f Najmanj^onudek ^.  . M
plane pa napadalec! ' Namen je>"_|toaKfip!jtf| , praktično .uporabo   aeroplanoV V fe
baloni.
-Jfražbeni oklic.
JDneJ. augasla 1.91 U bodei^v^Radovljici Gorenjsko pri c.kr. okr. sodišču šoba š I e v. 2*6 Vi a? dražbi' prodana* M epa viW;h.;št. 113Jn^ rest^cjja \r.;^:; 77. yila"je"na' lejper^^^igiiipru'^ velikim "vrtom, ^ugod na^"W .JelovišiSarje* ^p?iko s^alla tlidik^^ »•eVlavračijV' f^ostdreh - vrt Baloni in aeroplaol na Italijanskih i«a- J te bbse prosio^ i^bko npo^ijj /^a
muaum ecOLINSKd Cl
prt neh trgoohnti               **¦*'' ^»^um &&&"$&$??:&&,
privatna- stanovatrja;¦*•*•
. si.  . K 24-1^5^ 15.4$fM;:
|bpni%-da||^^Siil©iiBi4li.-'
*m
tsfc
eoRtcs
Jos. Vzm tekaUlte Sieo.
masp^i"
ftte kr^i;B
zlate mosip^j^o^e^a.Jsa^^kov^pipM^ uravnavanje ^iivd ftoječlh zob;:-Plombe ¦¦
Ordlnlra o strelen., ateljeju
>0dWj»fc4»iMfr k ure pep. | ŽBL0J)ČNEl K^PLJICtej
*           z znamko sv. Antona Padovanakpga.        ' ˇ
•      j^*5^^^^ '       Zdravilu* »moč t$h  w>
¦    ifiWw\i   kapljic je neprekosljiva. •
•   n^tlmM ~~ ^ kapljice ^redilo ˇ S "MBSBBBI' že se im dvakrat pa dan J J nSSSsP^ Okrepi pokvarjeni že- S 1    ¦, ^^r        tod»cr stor6, da zgine A
ˇ     (Varstvena znamka).   T kratkem ČaSU OmO-   •
nn-^a one, ki so se prehladih alipren&jeli ali-si nakopali tau—..,,------
;kibf .prevrc^lb «,li;RifcmrzUh jedi, neprijetnosti,? JJelodco., kalkor ;LA$a*i n^plhnjcnoBt ttd.     .. ^
K idr. Mngeknov ^^ALI5RlANdM,i.
1 ^alurianum" se izkaže'pri takilr neprijetnosti*, -dokler niso Se rftMb^ltoC^bra^i^ •;lodCno Vino-a izvrptnira vspehoni ip, a.abrapij»je;tufli slabe posledice, kakor nervozlteto, , ,   .... _       t,     nespečnost, omotico, Btlako imnj^c   ^r-.q  :>:  ¦jj.-i, Vsled rijegovia sestavin, kVso samošfco vino a motoviicnimi kapljicami/ malinovec in - '^---.—1!^:.sinirtuirtai^rii? ta^ooBTieSnjoCe priasfpr^U in zajejhjio.Jtrepihio n§
I-   ter galjahke-prenaSajoalabotaie^osfeDe in otrooi ijica pn uuijscui u*i,»..JU- .-J. „ . „ <..,se/ga zav?ije; zjotraj na teSSe tAl pa, »veCer predijo se gre spat eno cašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredni   ' *"       .    ;.-. ,; •."¦',•:.•¦''-'.\  •"••; .;>'.;
64
',"'":   .'      z   vročo vodo ter  se   iriu   pridene nekaj   sladkorja
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v veeh Itkamab, mirodilnicah io boljših
prodajalnah jestvhi Go^iško-Gradiščanske.* " V .Gorici, Knrmiou,* Gradifi«u, Romai su,  Ajelu,ppnmojopgo, R nkah, Tržiča, AjdovSCini, Gor. Idriji, Tolminu,   * analu,. Ofdadu,  Vidmu,   i almi,  Červinjaou, .>..,'¦-...s.               . Ogjeju Ud._ se dob»:a v lekaruah.
.' Tudi pošiljajo goriške lekarne drl' ftagel-ljov nBa!drfttttfia* ^o izvirufb cfeiiah '   '     '  v vse kraje Avstro-Ogrske. •;
Svari se pred ponareiaBiem! —
' :          »     Zahtevajte forecitb
• i ..   pek tn si«M!dar
- Sv. Lucija ob Soči -
bprejenia naročila . na , vsakovrstna pe-livaka.koi": .kglaCe ?a bivmance, torte in -fiqe sladčice za poroke in nove maše. —' Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah* Priporoča se si. občinstvu za obila naročila' ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene.
Sladoled.              Sladoled.
Dr* E^
. t*'
Baldriaiiiim44.'
e ;  o
•PALMA;
0        I       ;Q
BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
MM!
kratkem S tica ia žlfotna lenost (mrtvostj. ie ^ kapljice tudi sufte; da človek raji i6- I     -|      Cena steklenici 60 vin.      • - \       Rojaki,   Szpolnujte SlOJO
\   CristofoletlijGva pijača iz kine J narodno dolžnost: pristopajte
.in m» ^««"- p^^pri ¦ .^ b|r*^1»eiiin skladu dražbe
• 1H   ZBl6^ zdravljenju,btrtkinim oljem. % .i         _    .        _____
•d Ena ateU^nica stane 1 karono 6Q vin« #
t   •i.Vv ;¦:¦¦¦:¦¦.."'"¦-1-
nbwa trgbuinajz
E iiif€r &!
tf <§OF«ci « RdšMjia št.3
Velika zaloga železa, cementa, kuftinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. .i sesalk; klosetoV, peči, štedilnikov in vseh v tO stroko1 spadajo6"h predmetov. l>rp-  Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.   *^t$
Cenj občinstvu se toplo priporočata           "
Pinter A tenafd.
Tehm
FRIDERIK RIEHTZ - GORICA
:i,l               ulica Ascoli štev. 20
parne naprave, razne vsesalne naprave  plina,  ra«liotrstn*f motaf^je  iu lGkdrtrofotle, kdiaplettte'naprave za pekarne, parne peči, stroje za mešanje
j>>,:.--.-   >:..,   ;,              sin posamezne dele strojev«                  '
Dvigala za stavbe, poljedelske stroje, stiskalnice' za grozdje Jn drugo« Kompletne r -»rave za mizarske delavnice, žagarie in niliiuirje, Mline za koruzo z rv. .im obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseh vrst, smfrkov papir za čiščenje in platno.
,,CROATIA'<
.**•"-¦                                                                                                                                                                      i
zavarovalna zadruga v Zagrebu | edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884. Pontrafo v Zagrebu v   lastni , hiSi,   vi>%n\ uClIltdfa Mu««>vske in Preradovičove nlirp.
Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje.
Telefon št 2594. Glavna, zastopstva:  Ljubljana,  Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
I.  Na življenje:
l, Zavarovanje glavnic za slučaj doživljanja
in smrti; ¦ 3. aavžrrovanje dote; 3. /^varovanje življenske rent«.    «
II.   Proti škodi po požaru:
1. Zavarovanje zgradb  (hiš, gospodarskih
poslopij, tovarn)-'2. Zavarovanje -premičnin (pohištva, prodn-
jalniSikega blaga, gospodarskih strojev,
blaga itd. 3. Zavarovanje  poljskih   pridelkov   (žit:v, -   , sena itd;
lil. Zavarovanje steklenih šip,
Z^lfuSno imetja vjyh'- od'lelkw zpjvšu K 2,3!9<0&S*2l 0(\ tega temeljna, glavnica    .'        . „    8UO.00O-0O
DcJhodek letrte prumije t- \>rht- .jfchfami n 1',2-J l .718 t!
Izj>lji(6aiW-o(lSkoih»mt»..,. -.....^ 4,3-3;Vi(iy-|4
.; Sposobni \»osrodmuK-i iu^kvuitvrji m> ^ivjtufji pbii ugodnimi poboji. " •' JJatančiiojo in^ormarije (iujc
Podružnica wCroattaea Trst, Via del Lavatoio Št. 1, II. nadstr.
' Zastopnik za Gorico irt okolico:
HITER GRUDEN: & Gomp. ueomcL.
JI.F .-(UiJU!
PODPETHIK1
i najvarnejši   del moderne higijehe. ': Oni prttogočujejo tiho in lahko hojo, * var^ejo  mišice  in  Odgovarjajo   v •' vsifi^fn obziru največjim' zahtevani. , ^ Ak^' tiosimo palma, nimamo s tem
l  niti uSnarja
več stroškov nasprotno, s tem pri-
' hrariinto. Palffia•l¦p1J«j5et^1«H'šB, ne*"
prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno liigijeno.
dALMA
Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in Iti. bodi Dam soeta dolžnost!
Lekarnarja H. THlERRY~ja BALSHIH
Sanio pravi z   zeleno redovnico kot varstveno znamko*   .....   ¦¦¦
Alletn echier Balsam
A.T«erry in Pregrada
ProtL vsakenm ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugilt balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravatvenegft učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanj^, Jiripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledie, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani. balzam  l#ž ali 6|l  1 vel. posebna steklenica K T>-»>'
Leharnaria H. THIERRY-JH
samo pravo CE NTIFOLJ1NO MAZILO
zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, oteklosti, ponesreeenju iu vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in   prepreči večkrat nepotrebne   ^^ operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 3-00. ^^
ZALOGA: Lekarna pri R«|eljD varim A. TMenH* Prefriii pri Ragatci.
Bobi se po lekarnah. -   fta debelo po med. mirodilnicah.
«
*- se b«vl ž vseriil V bančno sirokb sjradkjočlm! posli. —
Vloga na luijiiica obiestuje pa 4-A, vloB8 v-tetoni--
- - Dclnlika glavnica S 6^00.000. - r ,    ^irMmm O LjUDMlIlV              HSdlliilttS'1^^^'^ "
^MJ Ym^mWmVML?ec, Ootld  Sarajevo, SpntTTrst