mar I es merles srečnih številka 24 - 18. junija 1973 - letnik XXIX - ilustrirana revija - izdaja čgp delo - cena izvoda 3 din nagrade tega tedna; • kuhinja MARLES VENE% • 1o jedilnih kotičkov MARLES • 100 knjig OLIMPIJSKE IGRE 1972 supernagrada SEDMIH SREČNIH TEDNOV : MONTAŽNA DRUŽINSKA HIŠA MARLES (ш) ■ B 1 I- j n iMU tovariš marles nagrade tega tedna: • kuhinja MARLES VENER& • 1o jedilnih kotičkov MARLES • 1oo knjig OLIMPIJSKE IGRE 1972 tovariš marles Izrežite in izpolnite nagradni kupon in ga najkasneje do 24. 6. 1973 odpošljite na naš naslov. S tem sodelujete v žrebanju nagrad tega tedna, ki bo 25. 6. 1973 v redakciji TOVARIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 1. Izid žrebanja bo objavljen v DELU dne 26. 6. 1973 in TOVARIŠU 2. 7. 1973. Lahko pa tudi zberete 7 nagradnih kuponov In jih v zaprti kuverti pošljete na naš naslov najkasneje do 9. 7. 1973. S tem boste sodelovali v žrebanju za supernagrado: MONTAŽNA DRUŽINSKA HIŠA MARLES S-413, ki Jo bomo Izžrebali dne 9. 7. 1973. Do zaključka naše nagradne Igre bomo objavili še Jolly-kupon. Ta bo pri žrebanju za supernagrado veljal samo za en kupon, ki vam bo manjkal. Uslužbenci ČGP »DELO« In MARLES ter njihovi ožji sorodniki v Igri SE DEM SREČNIH TEDNOV ne sode lujejol - NAGRADNI KUPON 'SEDMIH SREČNIH . revija . TOVARIŠ . Tomšičeva 1 . 61000 Ljubljana I ime in priimek 5 TEDNOV . ulica . poštna št. in kraj kuhinja MARLES VENERA, DRUGAČE KOT DRUGI Doslej najpestrejša izbira kuhinjskih omaric in drugih sestavnih delov na našem tržišču. Predali In vložki na podaljšanih kovinskih vodilih z varnostnimi zatikačl. S plastom prevlečene mrežaste košare za živila In posodo. Imenitne ločene In skupne delovne plošče, prostorne shrambe. Najraznovrstnejšl gospodinjski stroji v pravi sredini. Tihi kuhinjski pomočnik na koleščkih, prepotrebna vodotesna vtičnica, strežni voziček, pripravna kuhinjska budilka, blagajna s ključavnico, kuhinjski bar, kotiček za gospodinjsko kljngovodstvo. Preprosto podaljševanje kuhinjske sestave za decimeter, popolnjevanje vsakršne stene po želji prav do stropa. — Marles pripravnost PRIVLAČNO SREDIŠČE TOPLE DOMAČNOSTI vaš Navadno eno izmed najbolj priljub-kotirpk Ijenih shajališč mlajših in starejših----- Jedilni kotiček pač združuje udobnost s pripravnostjo. Oblazinjena stola Ip klop s hrambenlm zabojem, sodobne prevleke sedežnih povišin, .---. miza s preizkušeno zgornjo umetno KOtičeK plogčo. Pa oblikovna izbranost in takšna barvna ubranost, kakršna poživlja dom in budi prisrčno zaupnost. — Marles pripravnost To je reprezentativno opremljeno dokumentarno delo, ki bo vsakemu prijatelju športa in knjig trajen in prijeten spomin. supernagrada SEDEM SREČNIH TEDNOV SESTAVNI DELI MONTAŽNE DRUŽINSKE HIŠE MARLES S-413 TIP S-413 85,47 m! čiste površine v montažnem delu hiše — predsoba 6,40, dnevna soba 21,59, kuhinja 11,10, otroška soba 11,86, spalnica 15,12, kopalnica 4,32, WC 2,59, balkon 8,80, balkon 3,69 m!, HITRO GOSPODARNO PO ŽELJI Preprosta- sestava montažne družinske hiše omogoča bistveno skrajšanje časa gradnje, naglo vselitev in zato občutne prihranke tudi v primeru delne ali popolne podkletitve z dodatnimi hrambenimi in stanovanjskimi prostori. Montažna hiša je torej snovana. tako da množi rešitve za različne potrebe družin t v mestih in na vasi, v planinskem svetu, na robovih dolin, v bližini gozdov, na ravnicah, med starejšimi in novejšimi stavbami, v vsakršnem okolju. Uporaba sodobnih gradiv izredne trajnosti pa zagotavlja enostavno vzdrževanje montažne družinske hiše, požarno varnost, izdatno toplotno, zvočno in vlažnostno izolacijo, zdravo in prijetno bivanje. — Marles pripravnost. KAR 16.930 KUPONOV V TRETJEM KOLU NAGRADNE IGRE »SEDEM SREČNIH TEDNOV« — SEZNAM NAGRAJENCEV NA 8. STRANI — NA 2. STRANI PA ŽE NAGRADNI KUPON ŠT. 5 TER PREGLED 111 NAGRAD V NOVEM KOLU —ŽREBANJE NAGRAD 5. KOLA BO 25. JUNIJA 1973 OB 11. URI, ZATO BODO VELJALE LE TISTE OVOJNICE, KI JIH BOMO DO TAKRAT PREJELI NA NASLOV: UREDNIŠTVO TOVARIŠA, SEDEM SREČNIH TEDNOV, TOMŠIČEVA 3, 61000 LJUBLJANA — KDOR ZBIRA KUPONE ZA »SUPERNAGRADO«: MANJKAJOČE KUPONE JE MOGOČE NADOMESTITI Z DVEMA »JOLLYJEMA«. PRVI BO OBJAVLJEN ŽE PRIHODNJIČ, KO BOMO POVEDALI TUDI NEKAJ PODROBNOSTI O VELIKI NAGRADI KUHINJA ZA PETKOVO MAMO Zmerom je prijetno, če lahko koga razveselimo, če lahko komu prinesemo veselo novico. Tinci Petkovi z Vrhnike je kar sapo zaprlo, ko sem ji povedala, da je zadela kuhinjo. „Počakajte malo, da pridem k sebi," je najprej rekla. Obsedela je, niti besede ni spravila iz sebe. Potem je odprla okno in zaklicala sestri, ki stanuje nad njo: „Tovariševo kuhinjo sem zadelal" Čez čas pa je novico zavpila skozi vrata še tri-inösemdesetletni materi. Potem, ko so bili domači v hiši obveščeni, je prišla k sebi, kot je rekla, in začela pripovedovati, da že leta igra na. raznih nagradnih tekmovanjih, loterijah, rešuje križanke in je pred leti že celo pri Tovarišu nekaj dobila za pravilno rešeno križanko. »Kaj velikega pa nikoli. Zmerom so same malenkosti, toliko da me ne mine veselje. Sicer pa sem že po naravi hudo trmasta, zato nikoli ne odneham, če se neke stvari lotim." Tinci je 58 let in je invalidska upokojenka. Živi doma na Vrhniki. v hiši skupaj z materjo in s sestrino družino. Med tem, ko so njeni na delu in v šoli, Tinea skuha 28 vse, za šest ljudi. Popoldne pa si ureja še manjše stanovanje, da bo imela svoj kotiček. »Do lastne kuhinje še nisem prišla. Triintrideset let stara kredenca je 'jse moje kuhinjsko premoženje. Mati mi je že nič kolikokrat rekla: »Daj no, za božjo voljo, vrzi že tisto staro kredenco ven!" Kako n?l ip vržem ven, če pa doslej še nikoli nisem imela toliko prihranjenega denarja, da bi si lahko kupila Kaj novega! No, vidite, zdaj bom staro kredenco le spravila od hiše. Jn to z velikim veseljem." Čeprav je Tinea invalidna in ne ntore dosti hoditi, ji ni nikoli aolgčas in tudi dobre volje ji zlepa ne zmanjka. ШМ Pravi ženski ne sme biti °^čas. Tudi meni ni. Kadar ne uham ali ne urejam tega svojega °d°čega stanovanja, šivam, ple- tem, berem, rešujem križanke, ali pa, na koncu koncev, klepetam. Saj sem vendar ženska..." Življenje pa ji pravzaprav nikoli ni bilo preveč postlano z rožicami. „Štirje otroci smo bili pa vsi rojeni pod nesrečno zvezdo. Dva brata so med vojno ustrelili kot talca, sestra je v partizanih izgubila moža, meni, ki sem vojno srečno prestala, pa je mina komaj nekaj dni potem odtrgala nogo." Tistega 20. maja 1945 Tinea ne bo nikoli pozabila. „Vojno sem preživljala v Ljutomeru. Stanovala sem v železniški čuvajnici, tam, kjer se križata poti proti Radgoni in Soboti. Vsa leta sem se tresla zaradi min in hodila iz hiše samo takrat, kadar sem morala. Tudi k nam je le redkokdaj kdo zašel. Zato je bila čuvajnica kot nalašč zatočišče za Janka. Pa to je že druga zgodba, a tako mi je pri srcu, da vam jo moram povedati. Zmerom sem si želela otrok, ne enega, dva bi imela, če ne drugače, sem mislila, jih bom posvojila. Triinštiridesetega je bilo, ko je prišla k meni soseda. Pravila mi je o očetu, ki je v partizanih, o materi, ki so jo odpeljali v taborišče, in o petih otrocih, ki so ostali sami. Potem je rekla: ,Bi vzela ti katerega od njih'? Ne enega, dva bi vzela, sem ji odgovorila. Pa sem dobila samo Janka. Dve leti in pol je imel, bil je najlepši otrok in klical me je mama. Kljub vojni so bili to zame zelo lepi časi. Z Jankom sva le redko hodila iz hiše. In tako sva dočakala osvoboditev. Nato je prišel tudi tisti usodni 20. maj. Morala sem v trgovino. Janko ni nikoli jokal, če sem morala v trgovino, tistega dne pa je zagnal tak vik in krik, da bi skoraj res ostala doma. Pa sem morala ven. Tako kot zmerom sem previdno stopila iz hiše na železniško progo, hodila sem počasi, previdno, kot sem bila tega vajena iz let vojne, čeprav je bil zdaj že mir. Naenkrat je hudo počilo. Vedela sem — stopila sem na mino. Odtrgalo mi je nogo. Samo to vem, da sem vpila: »Pojdite po Janka, sam je doma, bal se bo, če me ne bo nazaj'." Trideset let je bilo takrat Tinci. Nobenega sivega lasu ni imela, ko pa se je čez leto dni vrnila iz bolnišnice, je bila popolnoma osivela. „Od samih bolečin", pravi zdaj. „Dolgo me je skrbelo za Janka. Potem sem zvedela: oba, Jankov oče in mati, sta prestala vojno. Spet sta doma z otroki." Tinea pa je za Janka in. njegove ostala mama. Petkova mama so jo klicali. Tista prva leta po nesreči mi ni bilo čisto nič postlano z rožicami. Ostala sem sama, komaj nekaj bornih tisočakov sem dobivala za preživljanje. Zato, ker sem imela spet enkrat v življenju smolo, zato, ker sem na mino stopila šele 20. maja. Če bi stopila dober teden prej, bi bila vojaški vojni invalid in bi dobila pokojnino. No, šele zdaj, pred leti, sem šla lahko v pokoj, nekaj več kot 1000 dinarjev dobivam mesečno." Lani je življenje še enkrat hudo prizadelo Petkovo mamo: po hudi bolezni je umrl njen Janko, komaj sedemindvajset let mu je bilo. „Zadnje dni, ko je bil v bolnišnici, je prosil, naj pošljejo pome. Stiskal mi je roko in me nič kolikokrat poklical mama." A Tinea pravzaprav nerada pripoveduje o teh grenkih trenutkih iz svojega življenja. „Kam pa bi prišla, če bi samo tarnala, človek vendar mora živeti, mora med ljudi, ne sme se zazidati samo s hudimi spomini. Saj vidite, koračno sem le dočakala srečo. Kuhinjo že imam, zdaj ‘bom igrala še naprej ža hišo. Nekaj kuponov sem že zbrala, manjkajoče bom nadomestila z jollyji. Zmerom pravim, samo ca-gavci prehitro vržejo puško v koruzo, zato obupati ne smem ..." ALENKA BIBIČ Fotografija: EGON KAŠE Objektiv našega reporterja »visi« visoko nad Jadranom; visoko nad njegovo obalo in otoki. Prgišče barvnih vtisov in spominov z »Atlasovega« poleta med Budvo in Zadrom ... Obala brez otokov je kakor lepotica brez ogrlice. Redke so evropske obale, ki imajo ob sebi nanizanih toliko otokov kakor ravno naša. Redke so obale kjerkoli drugje na svetu, ki bi r imele tako lepo ogrlico, kakor jo ima naša. Kako I čudovita in proslavljena je na primer francoska Ažurna oblala; toda njene lepote ne krasi in ne [ dopolnjuje nobeno večje otočje. Lepotica brez ogrli-ce! Ko potujemo po njenih razglednih cestah ali [ letimo nad njo, čutimo, da tej Ažurni nekaj manjka. , Pogled iz letala nam odkriva lepoto naše obale v doslej še nesluteni in vsestranski razsežnosti. Najprej smo odkrivali Jadran z ladijskih krovov. Bili smo blizu morju; blizu njegovemu pljuskanju, svežini in vonju, toda toliko lepote je bilo skrite očem! Potem se je morje razgrinjalo pred popotnikom z vlakov, ko so se prek visokih skalnih robov spuščali k morju. Ob povratku z dopustov so ljudje navdušeno pripovedovali o panoramah, ki „počijo" pred očmi, ko se vlak zapodi mimo Matuljev ali iznad splitskih Kaštelov k morju. Nato je prišla velika cesta; sinja, dolga in tu in tam visoko zidana nad obalnim skalovjem. Razgrnile so se do tedaj neznane panorame zalivov in naselij, polotokov in otokov. Sedaj pa je obala dokončno odkrita; zemljevid vseh njenih oblik in lepot je razgrnjen pred popotnikom, ravno ko mu lučka v letalu naznanja skorajšnji pristanek. Ravno takrat ko letalo preleti obalno črto in se v loku spušča bodisi nad splitskim ali dubrovniškim delom jadranske ogrlice! Nihče, pa naj potuje prvič ali stotič, ne more ostati ravnodušen ob lepoti, ki se ponudi za kratek čas, medtem ko letalo hrumeč drsi mimo skalnatih vrhov Kozjaka na pristajališče sredi kaštelanskih vinogradov ... Samo norveška obala ima bogatejšo in daljšo ogrlico otokov kakor naša. Daljšo že in večjo tudi, ne pa lepšo! Norveška otoška ogrlica ima nenavadne in drzne oblike rtov, ožin in čeri; bolj razčlenjena in razbrazdana, toda — mrzla je. Ledena. Gola. Crno-si-va. Kjer so pri nas nežne peščine, so tam bele čeljusti ledenikov, ki sežejo do morja. Kjer so pri nas sivo-zeleni kosmi oljčnih gajev in svetlo zelene krpe s ; skalnatimi obzidji obdanih vinogradov, je tam sprana in spihana golota brez prgišča prsti in ene same bilke. Lepoto norveške ogrlice občudujemo samo od daleč, t ne vabi nas, ne želimo pristati in ostati ob njej. I Naše ogrlice pa je ena sama vabljivost! Vabijo otočki, |ki imajo poleg svojih uradnih zemljepisnih imen v f. vsakem kraju tudi drugo, bolj domače ime: otok E ljubezni. Vabijo skriti zalivi, ki niso vrisani na ; n°benem prospektu; zalivi, kjer so skrite le ribiške [■ kolibe, ki so komaj kdaj pa kdaj poseljene; zalivi, e Polni samote in legend, tišine in odsotnosti. Enkrat v življenju bi se moral vsakdo peljati z letalom nad vso našo obalo. Če ne drugače, pa vsaj z rednim letalom, ki v poletnem času bega med Splitom in neko. Vse drugače pa je — pravo razkošje! — če ima kdo možnost leteti nad obalo z majhnim letalom. Da si dovolj nizko in lahko opaziš vsako nadrobnost, ki se P ponuja. Da si dovolj visoko, da ti nobena stvar ne zakriva in ne moti obzorja; da lahko zakrožiš in se vrneš, če kateri od biserov v ogrlici še posebej zablesti« Čudovito se je peljati z avtomobilom vzdolž vse obale. Se bolj čudovito je pluti z ladjo. Še in še bolj čudovito Je jadrati z jadrnico, ki sicer prosi za veter, a nima voznega reda in se ji nikamor ne mudi. Najbolj čudovito pa je leteti nad obalo v majcenem letalu. In ~ tako pravijo — da je še malo bolj čudovito od tega eteti nad obalo in njeno ogrlico s hidroplanom. Z Шјт lahko ne le vse vidiš in občuduješ, temveč lahko jatko malo pristaneš, kjer ti srce ne more dovoliti, da b' letel dalje... (Nadaljevanje na st. 7) Na dnu globokega bokeljskega fjbrda sta skrita majcena draguljar Gospa od Škrpjela in Sv. Đorđe (slika na levi). Zgoraj že neštetokrat ponovljena, a vedno presenetljiva panorama Sv. Stefana, spodaj pa „ogrlica" ob otoškem pomolu. Spodaj hvarska pjaca in luka. Na zgornjih dveh slikah pa je na levi pogled iznad Kornatov proti odprtem morju, kjer ploveta dve daljni ladji; veliki Vis in malo Biševo. Na desni zgornji sliki so malce nenavadni otoki — zelena polja na golem kamnitem morju dalmatinske Zagore. Na spodnjih dveh slikah boste na levem spodnjem posnetku spoznali Korčulo na Korčuli, svoje čase eno najbolj slavnih mest na „ogrlici"; na desnem posnetku pa je samotni, izgubljeni, a sveti svetil niški otoček nekje med Kornati. (Nadaljevanje s st. 5) S poleta nad Jadranom smo prinesli v uredništvo kopico posnetkov. Sto in sto. Ko „visiš" nad morjem in otoki, se ponuja toliko panoram, da nehaš varčevati tudi z najbolj dragim filmskim trakom. Ure in ure smo zbirali med posnetki in se odločali za tiste, ki naj dobe prostor na straneh te reportaže. Na veliki sliki ob naslovu sta otočka, ki krasita Boko Kotorsko. Kakor ladji ploveta svojo večno stražo pred mrtvim, nekoč slavnim in celo mogočnim Perastom. Manjši med njima je Sv. Đorđe, kjer se med gostimi cipresami skrivata majceno pokopališče in cerkvica, ki je skromen naslednik nekoč slavnega samostana; omajali so ga potresi in Turki. In kakor vsak otok, ima tudi ta svojo zgodbo. Na njem je pokopan neki mladenič, ki je z domače ladje streljal s topom na Francoze, ki so zasedli njegov Perast. Krogla pa je zadela njegovo najdražjo. Žalosten in strt je odšel na otoček in na njem živel kot puščavnik do konca življenja. Pokopan je poleg svoje nesojene izvoljenke. Drugi otoček v Boki — Gospa od Škrpjela — ima še bolj svojevrstno preteklost. Ima celo rojstno letnico! „Zgradili" so ga leta 1452. Na nevarne čeri so z ladjami od vseh strani navozili kamenja in na njem postavili cerkvico. V njej je marsikaj; mnogo občudovanja vrednih podob, toda najbolj zgovorne so votivne ploščice, kar 2500 jih je, na katerih se pomorščaki Perasta zahvaljujejo sreči in naključju, da so se varno vrnili z daljnih plovb in iz objemov dogodkov in bitk. Sveti Stefan je nedaleč od Budve; se vam bo zdelo, da morda sploh ne spada sem? Saj ni otok... Tisto peščeno nit, ki ga veže s celino, so stkali valovi; turizem jo je okrepil z betonom, da bi se dopustniki počutili bolj varne, kajti prej so valovi in vetrovi peščeno nit pogosto upogibali sem ter tja ali pa so jo celo pretrgali. In „zemljevid" Hvara na Hvaru! Riva in Pjaca s staro fontano ter tisti mali, kakor za igračo narejeni pristan, ki se imenuje Mandrač in kjer ima pravico pristati le tista barčica, ki je najbolj domača. Pogled na Vis iznad Kornatskega drobiža! Na večer, ko ugašajo barve... A barve na Jadranu ugašajo počasi, zelo počasi. Še dolgo potem ko je sonce že odšlo za obzorje in ko so vse barve dokončno mrtve, sta še vedno navzoči dve črnini. Temna črnina speče ogrlice in za odtenek svetlejša črnina mirujoče morske gladine. Tudi v najbolj temni temi se okras obale ne izgubi. Bela ladja ob Korčuli... Dve ladji! Ena je prava in bela; druga pa, starodavna utopistična križarka s. svojimi strehami in stolpi... Rada bi zaplula, a je s skalami in pomoli priklenjena na „celino" svojega otoka. Korčula na Korčuli. Zasanjana in zaljubljena v svoje Marke Pole in zmagovite navarinske krike ter padle zastave. Svetilnik. Eden od mnogih, ki je sam zase vas in mesto, celina in svet. Vedno oblegana trdnjava luči. Posnetek kaže beli pas med svetilnikom in morjem; beli pas, ki je nenehno bojišče med valovi in vsem, kar na otočku kljubuje. Kljubuje pa zidovje svetilnika, travice in hrošči. Med vsemi pa najbolj svetilničar. Med posnetki pa je eden, ki na videz nima nobene zveze z morjem, saj je narejen proč od obale. Sredi Zagore nad Zadrom. Med drugimi posnetki pa si je tu pridobil „domovinsko" pravico, ker so tudi ha njem — otoki. Umetni otoki malih, skromnih in suhih njiv, ograjenih sredi golega dalmatinskega skalovja .... D. K. Fotografije: EGON KAŠE 1 ROMAN, PO KATEREM I SO POSNELI NAJEROTIČNEJŠI FILM I VSEH ČASOV I Robert Alley I POSLEDNJI TANGO I V PARIZU I v slovenščini Mnogi trdijo, da je to mojstrovina svetovne kinematografije. Vendar je ta film še vednor v svetu škandalov. Film napadajo in ga branijo hkrati z vseh strani: kritiki, filozofi, pisci in tudi teologi. V Italiji je posredovalo tudi sodišče. Alberto Moravia pravi: „V filmu je zelo ostra kritika zahodne civilizacije. Seks je živ. Vse drugo je mrtvo: buržoazija, čast, I medalje, dom, sama ljubezen. Eros postane edini pozitivni dejavnik v tej civilizaciji, edino sredstvo, ki ga ima človek, da reši stvarnost in da se popolnoma izrazi." Ali bo to delo zares našlo pravo mesto, ki mu pripada? Knjiga bo dotiskana konec IX. meseca 1973. Knjiga je luksuzno opremljena in bogato ilustrirana s fotografijami iz filma. Cena v predplačilu je 60 dinarjev. Predplačilo velja do 20. IX. 1973 in ga vplačate vnaprej. Ko bo knjiga izšla, bo cena znatno višja. PREDPLAČILNI KUPON ZA ZNIŽANO CENO 60 DIN - TOV. 1 VELJA DO 20. IX. 1973 „ALFA" ZALOŽNIŠKO PODJETJE Boglćeva 7/111 41000 ZAGREB Priimek In Ime------------------------------------— Ulica In številka----------------------—----------- I I št. pošte In kraj-------------—-------------------------------------—------ Nepreklicno naročam pri podjetju „Alfa” knjigo: POSLEDNJI TANGO V PARIZU (v slovenščini) po znižani predplačilni ceni 60 dinarjev Predplačilo bom vplačal najkasneje do 20. IX. 1973, In sicer v največ dveh obrokih. Pošljite ml. dve čekovni vplačllnlci. Ko bo knjiga dotiskana In ko vplačam predplačilo, mi prosim pošljite na gornji naslov. I Datum l I_______ (podpis) I I J NAGRAJENCI TRETJEGA KOLA „SEDMIH SREČNIH TEDNOV“ 1. nagrada, kuhinja Marles simpati: Tinea Petek, Opekarska 3,61360 Vrhnika 2. nagrada, deset jedilnih kotičkov Marles: Manca Dobrin, Golnik, Trstenik 10; Anica Bizjak, Loka 17, 64290 Tržič; Aleksandra Uršič, Krajna vas 42, 66221 Dutovlje; Marija Vidervol, Rakitnica 58, 61331 Dolenja vas; Ivanka Šnajder, Teharska 14, 63000 Celje; Slavka Marinč, Petkovec 62, 61373 Rovte; Marjan Žagar, I. borcev 16, 68250 Brežice; Anton Maček, Vrhovci, c. 17, 18, 61000 Ljubljana; Marija Mohorič, Muzejski trg 1, 62250 Ptuj; Simon Višenjak, Hlaponci 62, 62257 Polenšak pri Ptuju 3. nagrada, sto knjig „Olimpijske igre 1972": Ivanka Podboršek, Depala vas 41, 61230 Domžale; Mohar-Andreiz Rada, Prijateljeva 10, 61000 Ljubljana; Tomaž Škrabi, Kotnikova 21, 61000 Ljubljana; Mirja Zadnik, Koštabona 70, 66274 Šmarje; Emilijana Sutlič, Ul. 21. oktobra 15, 68340 Črnomelj; Andrej Posel, Linhartova 98, 61000 Ljubljana; Vinko Pintar, 64223 Poljane nad Škofjo Loko; Hermina Korošec, Dom na Mrzlici, 61420 Trbovlje; Ivka Pevc, Trg komandanta Staneta 5, 61000 Ljubljana; Irenca Rebernak, Nova Dobrova, 63214 Žreče; Florjan Pšeničnik, Otiški vrh 56, 62370 Dravograd; Ivanka Mezgec, Vanganelska 57 b, 66000 Koper; Davorin Štokelj, Prvačina 234, 65294 Dornberk; Alenka Ilič, Pod Zavrtnico 13, 66257 Pivka; Pavla Tomšič, Šmartinska 159 b, 61000 Ljubljana; Marija Hojnik, Zadobrova 75, 63211 Škofja vas; Viktorija Horvat, C. na Rožnik 4. 61000 Ljubljana; Ljerka Zupančič, Grintovška 35, 61000 Ljubljana; Tone Habjanič, Imenje 1, 61251 Moravče; Hilda Herzog, Hudoverni-kova 4, 61000 Ljubljana; Ivo Borovnik, V.p. 4848/6, 43002 Bjelovar; Ančka Obranovič, Gorkičeva 4, 61000 Ljubljana; Boštjan Matzele, Privoz 11, 61000 Ljubljana; Katarina Laketa, Heroja Mohorja 2, 69220 Lendava; Anica Škrobonja, Vipava 55, 65271 Vipava; Fani Žgajnar, Malejeva 3, 61000 Ljubljana; Kužnik Marija, Vrbovec 21, 68211 Dobrajič; Ahac Alojzija, Savinjska 27, 61420 Trbovlje; Frančiška Bevc, Žagarjeva 8, 63000 Celje; Vojka Krapenc, Plešivica 43, 61351 Brezovica; Cirila Remec, Zgornje Pirniče 91, 61215 Medvode; Marija Rus, Stična 27, 61295 Ivančna gorica; Vlasta Bremec, Mrakova 2, 64000 Kranj; Zvonimir Gorenc, Medvedova 11, 61000 Ljubljana; Marija Doršček, Krilonova 4, 65522 Kobarid; Marija Forjan, Zalog 178, 61260 Ljubljana Polje; Ivanka Rant, Hotovlje 36, 64223 Poljane nad Šk. Loko; Janez Rupnik, Vrsnik 15, 65281 Sp. Idrija; Franja Pušnik, Falska 36, 62342 Ruše; Silva Toplikar, Črniče 50, 65262 Črniče; Nada Kovačič, Žigrova 6 a, 62270 Ormož; Marija Verč, Gradišče 7, 66210 Sežana; Nives Brezigar, Soška 14, 65000 Nova Gorica; Janez Berg, Mirna 115, 68233 Mirna; Alberto Pucer, Padna 52, 66333 Sečovlje; Ivanka Živec, Rače 30, 62327 Rače; Slavica Oblak, Prešernova 36, 64270 Jesenice; Dora Kljun, Markovščina 9, 66242 Materija; Zvonko Černej, Smetanova 48, 62000 Maribor; Pavla Strmole, Tugomerjeva 16, 61000 Ljubljana; Franka Kovačič, Veluščkova 9, 66000 Koper; Cirila Hevffel, Beričevo 23, 61262 Dol pri Ljubljani; Marinka Ramovš, Na jami 5, 61000 Ljubljana; Marija Princes, Vipava 124, 65271 Vipava; Leon Železnik, Naselje h. Maroka 4, 68290Sevnica; Branka Končan, Zaloška 83, 61000 Ljubljana; Ljuba Pliberšek, Vošnjakova 2, 62310 Slovenska Bistrica; Breda Bergant, Kneza Koclja 3, 61000 Ljubljana; Kati Jrglin, Pugljeva 25, 61000 Ljubljana; Branko Hrast, Borjana 95, 65223 Breginj; Arnold Marjan, Partizanska 22, 62000 Maribor; Jože Tretjak, Gradišče 6, 62380 Slovenj Gradec; Marija Domiš, Jablance 45, 62242 Zgornja Košena; Alojzija Švara, Prešernova 5, 65000 Nova Gorica; Ivica Pogačar, Studenčnice 7, 64248 Lesce; Mojčka Gričar, Ptujska 14, 61000 Ljubljana; Nevenka Jankovič, Divača 64, 66215 Divača; Vesna Jančič, Lavrica 113, Škofljica pri Ljubljani; Vanja Čebron, Presarje 81, 65295 Branik; Anica Kranjc, Loško 3, 61380 Cerknica pri Rakeku; Jožef Figelj, Kidričeva 33, 65000 Nova Gorica; Bojana Dolar, Migojnice 87, 63302 Griže; Marta Novljan, Reteče 84, 64220 Škofja Loka; Arnoš Zvonka, Sečovlje 43, 66333 Sečovlje; Vlado Lončarič, Ptujska 34, 62000 Maribor; Vida Rudolf, Cesta zmage 13, 61410 Zagorje; Filip Vogel, Malgajeva 6, 61000 Ljubljana; Primož Verčič, Suška 33, 64220 Škofja Loka; Zlatka Lavriša, 66/4 66281 Škofije; Slavica Pušnar, Kum 59, 65211 Kojsko; Marija Škorjanc, Šešče 44, 63312 Prebold; Rajka Fridl, Presetnikova 14,61000 Ljubljana; Angela Kukovec, Ljubljanska 26, 63000 Celje; Terezija Trplan, Krog NH, 69000 Murska Sobota; Anica Smode, Kneza Koclja 25, 62000 Maribor; Jelen Franc, Roška 20, 61330 Kočevje; Bojana Škreblin, Kamniška 52, 62000 Maribor; Ana Jesih, Dolenjska c., 61000 Ljubljana; Jožica Velikonje, Sr. Kanomlja 17, 65281 Sp. Idrija; Slava Valenčič, Prešernova 4, 66250 II. Bistrica; Fani Stopar, Cankarjeva 16, 66250 II. Bistrica; Darinka Mesarič, Vodnikova 96, 61000 Ljubljana; Danica Rebolj, Velika vas 10, Kresnice; Frančiška Peternelj, Delnice 4, 64223 Poljane; Nadja Pohlen, Bertoki 22, 66000 Koper; Zdenka Pršolja, Vezna pot 2, 65000 Nova Gorica; Slavica Turza, Tišinska 9, 69000 Murska Sobota; Ivica Murič, Kidričeva 25, 65000 Nova Gorica; Ivanka Mlekuš, Čepovan 96, 65253 Čepovan; Radiča Vodopivec, Stitarjeva 11, 65294 Dornberk ODMEVI ŠKOFJA LOKA, ČRNA LOKA Od usodne nedelje 27. 5.. 1973 dalje čitamo take in drugačne članke o veliki tragediji, ki se je zgodila na mednarodnih motornih dirkah v Škofji Loki. Tudi športna komisija AMZS je na svojem sestanku rekla svojo besedo in zadolžila organizatorja, da o dogodkih uradno in jasno seznani javnost. Ker zaman čakamo izjavo krivca — vodje prireditve Nagrada Loke 73, mislim v teh vrsticah postaviti še nekaj vprašanj, da bo krivcem lažje odgovoriti. Videl sem veliko avto-moto prireditev pri nas in v tujini, toda tega, kar se na naših dirkah dogaja zadnja leta, nisem videl še nikjer. Začetek vsega je bil „črni Kamnik 70", konec pa je, izgleda, sedaj, ko smo prepovedali dirke in uradno izjavili, da organizator ni krivec tragedije. Ob vseh teh dogodkih je največkrat omenjeno ime Stane Krapež. Zakaj? Stane Krapež je član zvezne športne komisije in njen podpredsednik, predsednik ŠK AMZS, predsednik AMD Škofja Loka, član častnega predsedstva organizacijskega komiteja Nagrada Loke, direktor te dirke, delegat ZŠK na zveznih tekmovanjih, odgovorni urednik Moto revije, direktor tiskarne Tone Tomšič (če ne poznam ostalih funkcij, naj mi prizadeti oprosti). Kot nosilec vseh teh funkcij je moral imeti tov. Krapež pred podelitvijo le-teh zasluge in moralne kvalitete. Moralne kvalitete? Kaj mu pomeni ta izraz? Ali se da tudi na to odgovoriti: „Hja, kriterij logičnega mišljenja", kakor je rekel po krvavi dirki v Loki? Ne samo njemu, tudi njegovi okolici očitam, ker 9S je postavila na družbeno tako ugledna mesta, človeka, kateremu so moralne kvalitete padle v trenutku na nič. Skoda, da ga tudi njegova organizacija ZK ne obravnava tako, kot je obravnave vreden. Česa Vas obtožujem, tov. Krapež? Pustimo vse drugo na strani in govorimo le o Nagradah Loke 72 in 73. Lani sem bil priča nesreči, ki je opisana v zadnji številki Tovariša. Takoj po nesreči sem Vas opozoril, da je na cesti ostal pesek, Ki je nevaren za gledalce in tekmovalce. Omalovažujoče ste takrat rekli nekomu v službenem vozilu: ,.Pusti tega Kožar-jal" Nevarnost pa je ostala, dokler nisem nanjo opozoril še Vašega kolega tov. Križaja, kije organiziral odstranitev ovire. Dobro, da mu niste vzornik. Letos pa ste naredili napak toliko, da iih ne boste mogli nikoli popraviti. V, ..Delu" ste našli sliko mesta za propa-Sando svoje dirke kot še nikoli prej, obljubljali ste superspektakel, pridobili ste si gledalce še s kuponom v Vašem časopisu, istočasno pa niste upali povedati, da je cesta v rekonstrukciji, pristop otežkočen, štartna lista skrčena za več Kot tretjino, progo pa ste imeli nezaščiteno za gledalce in tekmovalce. Tudi ‘00 m nevarnega odseka je bilo brez tadarja ali miličnika. Tekmovalce nižje-Sjj mednarodnega ranga ste poslali z Ellavami v torbah na vsak štart, veliko ste štedili pri organizaciji, da bi bili vaši mošnjički bolj polni... O tem pa so dovolj napisali že drugi. Ne uporabljajte več izraza pieteta, ne Posmehujte se mrtvim! Naj zaključim še z mislijo, da me tudi v nedolžnost organizatorja ob smrti prijatelja Toneta Kralja niste nikoli prepričali. Žal. MARKO KOŽAR, Ljubljana SEDEM SREČNIH TEDNOV Dragi Tovariš, tvoja naročnica sem že nekaj let. Revija mi je všeč. No, morda bi bila še boljša, če bi pisali več o glasbi. Vendar ti tokrat ne pišem zaradi vsebine. Tudi mene je, kot vse druge, razveselila nagradna igra „Sedem srečnih tednov". Ko pa sem potem pogledala objavljena imena nagrajencev, kar nisem mogla verjeti. Povej mi, tovariš urednik, kako je mogoče, da je med 11 372 kuponi vsak tretji nagrajenec iz Ljubljane? Ne pišem zato, ker nisem izžrebana, vendar mislim, da si nagrad želijo tudi drugi, ne le Ljubljančani. VAŠA NAROČNICA HELENA V prvem kolu je šla Marlesova kuhinja v Piran, v drugem v Trbovlje, v tretjem na Vrhniko. Drugo nagrado, deset jedilnih kotičkov Marles, je žreb v drugem kolu po krajih razdelil takole: Kranj, ft-dovljica, Verd, Trbovlje, Ljubljana, Ljubljana, Senovo, Log pri Hrastniku, Lucija, Tolmin. Tudi izžrebanci za tretjo nagrado niso vsi iz Ljubljane. Če pa jih je več kot iz drugih krajev, je to povsem razumljivo: žreb enakopravno — in včasih tudi muhasto — izbira med poslanimi kuponi, teh pa je iz Ljubljane največ, ker je v Ljubljani tudi največ kupcev Tovariša. Sodelujem v nagradni igri „Sedem srečnih tednov", a mi manjka en Tovariš oz. en kupon. Prepozno sem zasledila tole igro. Pravzaprav mi manjkata dva kupona, a enega bom lahko nadomestila z jollyjem. Prosim vas zato, dasmi pošljete Tovariša štev. 20 ali 21, eden ali drugi mi pride prav za konkuriranje za super-nagrado. MARA MATJAŠIČ, Gradišče v Slovenskih goricah V zvezi z nagradno igro „Sedem srečnih tednov" mi, prosim, odgovorite na tole vprašanje: Ali za supernagrado ostalim kuponom lahko priložim 2 ali 3 jolly-kupone? Na primer: 4 redne in 3 jollyje? Redne bi poslala vsak teden posebej. IVANKAM., Ljubljana Tovarišev štev. 20 in 21 nimamo več, so razprodani. Če pa prebirate naša obvestila na 3. strani, boste opazili, da bomo za supernagrado objavili kar dva jollyja, prvega že v prihodnji številki (25. junija). S tremi jolly ji ne morete sodelovati pri žrebanju za supernagrado. Imeti morate torej najmanj 5 rednih in 2 jolly-kupona, ki jih boste na naš naslov poslali skupaj, v zaprti ovojnici, na katero boste napisali geslo „Sedem srečnih tednov 7"! Sploh pa vam priporočamo, da natančneje zasledujete naša obvestila na 3. strani, tam boste tudi zvedeli za roke oddaje! ODMEVI Kopališča v naših mestih so spet zavrvela, vendar je voda marsikje še prehladna, da bi si v njej iskali užitka. Zato se je treba zadovoljiti s soncem in svežim zrakom, pa z zadovoljstvom vesele družbe in s pašo za oči... včasih pä se vseeno sredi razposajenega vrišča prikrade otožna misel, da bo letos pravo morje zaradi vrtiljaka cen bolj nedosegljivo kot prejšnja leta. Fotografija: Joco Žnidaršič št. 24-letnik XXIX-18. VI. 1973 REPORTAŽE 4 Čudovita ogrlica Jadrana Z letalom nad otoki južnega Jadrana VPRAŠANJA 14 „Živimo od zemlje, ne od mlak.. Ш Kmetje v Prekmurju in načrti o zajezitvi voda 16 Obdobje miru — toda kakšnega? Odmev na Tovarišev intervju z Jurijem A. Žukovom PRETEKLOST 19 Knjiga, ki razgalja Ob izidu novega dela Jožeta Vidica „Zločin pri Lenartu" ŠPORT 24 Primer Čosič rešen Kako so tekla maratonska pogajanja našega košarkarskega asa ZLOČINI 26 „Zakaj ga je šel klat? " Umor iz ljubosumnosti v Pomurju FESTIVALI 28 „Štiklci" za pozabo Slovenska popevka z malo neresnega zornega kota NA TUJEM 42 Princesa galopira v zakon Barvna reportaža o zaroki britanske princese Ane RUBRIKE 10 Doma in po svetu 22 Sprehod skozi čas 30 Popularni vašega kraja 31 Rešite, ali pustite 35 Roman 38 Trije hišni vogali 46 Humor izdaja in tiska čgp delo — direktor publikacij — mitja gorjup — v. d. glavnega in odgovornega urednika: vilko novak — novinarji: alenka bibič, tanja dolinar, andrej pirkovič, janez sever, jože vetrovec, andrej triler, dušan željeznov — fotografije: joco Žnidaršič — oblikovanje: arhitekt alenka grgič, poide lamberger — tajništvo: marija prašnikar, vanja Venturini (tajnica) — izdajateljski sosvet: franc Simonič (predsednik), anton friškovec, dipl. oec. janko havliček, ing. franc kogoj, ing. arh. majda lajevic-dobravec, dr. jože lokar, dr. marjan premik, bojan Štih, ela zupančič, janez Winkler tovariš izhaja ob ponedeljkih — naslov uredništva: tovariš, tomši-čeva 1/1, p.p. 468, 61001 Ijubljana — telefoni: h.c. 23-522, uredništvo: 20-507 — nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — naročnin-ski oddelek: 61000 Ijubljana, tomšičeva 1/ill, tel. 23-522 — oglasna agencija: 61000 Ijubljana, Šubičeva 1, tel. 22-020, 24-285 — kolportaža za ljubljano: Šubičeva 1, tel. 22-575 — kolportaža za druge kraje: 61000 ljubljena, tomšičeva 1/1II, tel. 23-522 —naročnina: letna 144, polletna 72, četrtletna 36, mesečna 12 dinarjev — naročnina za tujino (tromesečna): avstrija 102asch, francija 22 ff, italija 2500 lit, nemčija 14 dm, Švica 16,60 sfr, švedska 20,50 skr, usa 4,20 dol — plačljivo na devizni račun 501-620-1-32009-160 pri ljubljanski banki (z opombo: za tovariša) — oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 VPA V ŽARIŠČU DOGODKOV KONSTANTIN ALI KRAU BREZ PRESTOLA Namesto čestitk za rojstni dan je grški kralj Konstantin v svojem rimskem izgnanstvu zvedel za najbolj žalostno novico, ki lahko prizadene kralja: polkovniki v Atenah so razglasili republiko. Odstavil ga je človek, $ katerim niti ni imel dosti stikov, ko je še sedel na grškem prestolu: polkovnik Papadopulos. Končalo se je kratko vladanje mladega Konstantina in končal se je tihi boj med vojaško hunto in dvorom, Grčija v vsej svoji sodobni zgodovini od leta 1821, ko je postala neodvisna, ni imela domačih vladarjev. Na prestolu so sedeli tujci, ki so jih vsilile velesile. Grki so imeli bolj ali manj priljubljene kralje, od leta 1924 do 1935 so imeli republiko, ki so jo venomer pretresali puči, po koncu druge svetovne vojne pa so spet poklicali kralja na prestol. Vse je kazalo, da bo Konstantin priljubljen vladar. Ponos Grkov je postal leta 1960, ko se je kot dvajsetleten mladenič vrnil z rimske olimpiade z zlato medaljo (v jadranju: pač imenitnem športu). Princ, ki so ga vzgajali predvsem v športnem in vojaškem duhu, je sedel na prestol pri štiriindvajsetih letih, ko mu je umrl oče Pavel. Oblast ga je prevzela, bi rekli: lahko bi vladal v slogu skandinavskih kraljev, vendar je hotel odločati o vsem. Predvsem pa je prerad poslušal svojo mater, kraljico „Frideriko Strašno", kot so ji rekli Grki, žensko, ki ji nikdar ni bilo jasno, kaj naj bi sploh bila demokracija. Prva politična preizkušnja za Konstantina je bil tudi njegov polom: leta 1965 je odstavil velikega liberalnega politika in premiera Giorgia Papandrea, ker je ta hotel prevzeti nadzor nad vojsko in odstaviti dvoru zvestega obrambnega ministra. Potem so se v Atenah dve leti vrstile razne manjšinske vlade, naposled pa so za 28. maj 1967 razpisali nove volitve. Do teh ni prišlo, ker so 21. aprila 1967 polkovniki s Papadopulom na čelu izvedli državni udar. V presenečenju je kralj sprva omahoval, nato pa se je pridružil pučistom. Kmalu se je izkazalo, da se polkovniki ne mislijo ozirati nanj oziroma da se hočejo iti pravo diktaturo. Tedaj je Konstantin poskusil izvesti nasprotni udar. Naslonil se je na ostarele generale brez povezave z vojsko in — zbežati je moral v Rim. Rimsko izgnanstvo navsezadnje ni bilo tako hudo: vlada v Atenah je pošiljala kraljevski družini 600 000 dolarjev na leto (iz države, kjer se je nacionalni dohodek šele zdaj dvignil na 1000 dolarjev na prebivalca. ..).. Konstantin je hodil na zabave-in sprejeme, vmes pa je tudi malo rovaril. Odstavljene in upokojene generale ter ministre, ki so ga obiskovali, je prav rad poslušal, ker so mu pač govorili, da se bo zmagoslavno vrnil na prestol. Polkovnikom v Atenah ja bilo sprva kar prav, da je Grčija še kraljevina. Imeli so dovolj drugih problemov: najprej so zatrli opo- zicijo in zaprli vse kolikor toliko nevarne nasprotnike, nato so se lotili gospodarskega življenja (kjer so dosegli lepe uspehe), naposled pa so lahko začeli nekoliko popuščati klešče. Pred svetom so se lahko izgovarjali; Grčija je kraljevina, Konstantina v Atenah predstavlja regent Papadopulos (ki ima toliko funkcij, da ima lahko sam s seboj sejo vlade), Grkom smo dali ustavo (ki je ne izvajajo), ko pa bo prišel ugoden čas, bomo uvedli parlamentarno življenje (toda Papadopulos je večkrat dejal, da Grčija na to še ni pripravljena). Toda ko se je velik del opozicije začel sklicevati na kralja kot na „simbol zakonitosti", ko so nastale težave v samih oboroženih silah (zlasti v mornarici), so polkovniki izrabili priložnost in obračunali s kraljem. Po hitrem postopku so razglasili republiko, čeprav jim še ni jasno, kakšna naj bi ta republika bila. Konstantin se-je šele zdaj spomnil Grkov: po radiu jih je pozval, naj strmoglavijo „nezakonito diktaturo", obljubil je svojo „moralno podporo" vsem nasprotnikom vojaškega režima, naposled pa zatrdil, da se bo prav gotovo vrnil na prestol (glej posnetek tega tragikomičnega dogodka!). Zdaj, ko je brez 600 000 dolarjev apanaže, je Konstantin postal tudi nadležen kralj: predvsem za kraljevske sorodnike na Danskem (oženjen je s sestro danske kraljice Ano Marijo), ki se bojijo, da bo prišel „s trebuhom za kruhom" v Kjobenhaven, Družba nekdanjih kraljev se je spet povečala. STANE IVANC GRABEŽ V MEHANO-TEHNIKI Med poletnimi počitnicami bo stopil pred senat okrožnega sodišča v Kopru 27-letni diplomirani ekonomist Saša Cuculič, ki si je pred letom dni zamislil tako goljufijo, da bi bil svojevrsten Jugoslovanski rekorder, če mu ne bi bili prišli na sled ' in ga lani oktobra aretirali. Cuculič, izvozni referent v komercialnem sektorju izolske Mehanotehnike, je med drugimi nalogami tudi sklepal kupoprodajne pogodbe s partnerji iz ZRN, Francije, Velike Britanije, Kanade in ZDA. Sam je tudi vodil vso korespondenco od začetnih pogovorov do prodaje blaga. Od kupcev bi moral zahtevati, naj pri eni izmed jugoslovanskih bank odprejo akreditive v višini obračunanih zneskov — toda Cuculič si je vso zadevo omislil nekoliko drugače... Nekateri kupci iz ZDA in Kanade so v začetku lanskega leta naročili v Meha-notehniki nove pošiljke otroških igrač, v glavnem otroških hišnih telefonov. Ko je Cuculič prejel naročilnice, je kupce po teleksu obvestil, da so prodajne cene v letu 1972 nekoliko višje od prejšnjih, a ko je od njih dobil soglasje za višje cene, je iz map o izvoznem zaključku odstranil svoj dopis, s katerim je sporočil zvišanje cen, prav tako pa je odstranil dopise tujih partnerjev, s katerimi so le-ti pristali na višje cene! Preprosto rečeno: prikril je, da je prodal blago po višjih cenah, ker si je razliko očitno hotel prilastiti... Da bi to dosegel, je izstavljal dvojne dokumente. Tuji kupec je nakazal v korist Arme Itelrey pri kreditni in komercialni banki v Trstu polni znesek fakture, Me-hanotehnlki pa je tržaška banka potem nakazovala zneske računov po nižjih, pravih cenahl Tako Je Cuculič „zaslužil" 6841 dolarjev ali več kot 11,5 milijona starih dinarjev: ta denar je bil na posebnem računu pri podružnici tržaški Banca di Roma: lastnik firme Italrey Simeone Fa-nelli je od Cuculiča za pomoč pri tej mahinaciji dobil desetodstotno provizijo. K sreči so podjetnemu ekonomistu v Izoli še pravočasno stopili na prste. V drugi polovici lanskega leta so namreč nekateri tuji kupci poslali reklamacije za prodano blago in v Mehanotehniki so iz teh reklamacij ugotovili, da je Cuculič prodajal telefonč-ke po višjih cenah. K sreči Cuculič zneska na posebnem računu v Trstu ni utegnil porabiti in je po aretaciji pisal Fanelliju, naj denar pošlje Mehanotehniki. V preiskovalnem postopku je priznal kaznivo dejanje, pač pa se izgovarja, da s poslovanjem ni oškodoval podjetja, češ da je po njegovi zaslugi prodalo izdelke po višji cenil Sodišče bo bržkone upoštevalo tudi dejstvo, da je v dopisih tujim kupcem blatil naše banke, trdeč, da bo Meha-notehnika prej dobila denar, če bodo odprli akreditive v Trstu ... NA REŠETU Takrat — recimo pred leti — ko nam je v gospodarskih gibanjih šlo slabše, kot smo z načrti, programi in etatističnimi plani pričakovali, smo vedno našli iztočnico: turizem. Smo dežela, kot nalašč za turizem. Tako smo se prepričevali, tako smo (za naprej seveda) snovali. Bogsigavedi zakaj, smo v tem gospodarskem trenutku na stara snovanja nekoliko pozabili. Pa tudi predrugačili smo jih. Zvezna skupščina je kaj neugodno ocenila letošnja gospodarska gibanja (sredi junija so razpravljali o gospodarskih dogajanjih v prvih treh mesecih), pa vendar se ni sklicevala na turistične obete. Še malo nel Dan poprej je odbor za turizem zveznega gospodarskega zbora kaj pesimistično spregovoril o turistični dejavnosti v deželi, ki je bila nekaj let poprej „kot nalašč" za turizem. Res je: nismo nalašč dvigovali cen (tudi v turizmu in gostinstvu) tako visoko, da smo se lahko iz oči v oči spogledovali z ameriškimi vesoljci. Res je: nismo bili krivi za to, da so tudi surovine na zunanjem trgu dosegle podobne astronomske vrednosti. Dejstvo pa je, da so vodje zahodno-nemške turistične organizacije Neckermann odpovedali že rezervirana prenočišča v dubrovniškem primorju „zaradi previsokih cen". Kljub temu, da po padcu dolarja marki na videz dobro kaže. Dejstvo je tudi, da so v istem dubrovniškem turizmu, ki se ponaša z monumentalnimi turističnimi marmornatimi palačami, odrekli gostoljubje domačim gostom. Skrbi je torej — ob praznih hotelskih sobah — na pretek. Osebno sem kljub vsemu, kar sem zapisal v uvod, vesel. Zato, ker se je nekako vtihotapilo ustavno obarvano spoznanje, da tudi delovni človek — ki naj zdaj zdaj prevzame nadvse zaresno v svoje roke dobrine, kot so pravice, dolžnosti in odgovornosti, potrebuje oddih. Ponekod je — zavragal — to spoznanje tako močno, da so sklenili samoupravne dogovore o cenejšem morskem počitku za neposredne proizvajalce, drugod so uspeli ganiti celo JAT, ki je pripravil vrsto uspešnih turističnih paketov. Novost je v tem: dobili smo paket spoznanj in paket dejanskih možnosti. Ne paket obetov. IVAN VIDIC ELEKTRIČNI POLJUBI Kadar 17-letna Angležinja Gill Lees poljubi svojega fanta, ko le-ta pride z dela, se nesrečnemu Gordonu naježijo lasje, povrhu pa ga strese: Gill namreč dela v neki tovarni elektronske opreme in sicer na takem mestu, da je po „šihtu" vsa nabita s statično elektriko. Njen fant Gordon McKee se spominja: „Ko se je prvič vrnila z dela v novi službi in me je poljubila na lice, me je pošteno streslo. Lasje so se mj naježili in še dolge ure me je hladno spreletavalo." Ljubimca sta se baje zmenila, da bosta vroče izkazovanje ljubezni hranila za — konec tedna, ko je dekle razelektreno ... tev zadnjega broda na Muri pri vasi Hrastje-Mota (na sliki) postati še kako zanimiva za kroniste. Namreč prejšnji stari brod se je ob lanskih poplavah potopil in prebivalci obrežnih krajev Gradišče, Tišina in Hrastje -Mota so bili odrezani. To je najbolj prizadelo kmete, ker so bili prisiljeni prevažati svoje pridelke daleč po ovinku čez radenski most. Še sreča, da premore Pomurje danes edinega mojstra, ki se spozna na graditev brodov. To je Janez Ben-kič iz Petanjcev, ki je s svojimi pomočniki ročno izdelal — po naročilu skupščine občine Gornja Radgona ter krajevnih skupnosti Tišina in Radenci — to veliko plovilo. Brod je veljal skoraj sto novih tisočakov. Nič čudnega, če so na slavnostni splavitvi broda sodelovali tudi radgonski občinski možje in če se je obred spremenil v pravo ljudsko veselico. ZADNJI MOHIKANEC Nič manjša zanimivost kot sto mlinov, ki so nekoč mleli na valovih Mure med Radgono in Murskim Središčem, so za to pokrajino značilni murski brodovi, danes tudi že prava redkost. Medtem ko v Pomurju zaradi nerazumevanja odgovornih ljudi niso ohranili zanamcem niti enega mlina na „kumpih" (posebnih Čolnih, na katerih plava mlin), danes povezuje rečna bregova na tem območju še pet brodov. To nenavadno plovilo, ki nima nič skupnega s sodobno tehniko in z drzno grajenimi mostovi, pomeni v svetu ob Muri vendarle še dandanašnji pomembno komunikacijsko sredstvo. No, tudi tu bodo novi mostovi sčasoma pregnali ta plovila naših pradedov, zato utegne nedavna splavi- ŽABOBRAN V Švici so blizu Berna postavili ob nekaterih cestah plastične pregrade, kajti ob tem letnem času na pobočjih gozdov mrgoli žab, ki seveda lezejo tudi na asfalt in povzročajo včasih hude nesreče. Nešteto avtomobilov je že zaneslo, ker so njihovi vozniki nič hudega sluteč pri- peljali na ovinke, zdrizaste od tisočev dvoživk, ki so jih pomendrala prva vozila. Podoben pojav opažajo tudi na nekaterih slovenskih cestah, denimo med Ljubljano in Celjem: včasih je asfalt pokrit z nekaj sto metrov dolgo preprogo gomazečih regljačic — okoliščine, v katerih se tedaj znajdejo avtomobilisti, niso nič blažje od hude poledice. PSST Vse blagajnike velike banke v Des Moinesu, upravnem središču ameriške zvezne države lovve, so sklicali na konferenco o ponarejenih čekih. Kraj sestanka je bil nekoliko neobičajen: avla mestne kaznilnice. Predavatelji: trije zaprti ponarejevalci, ki so pristali na to, da za znaten popust pri kazni izdajo svoje poslovne skrivnosti. • Londonsko sodišče, na katerega se je 22-letna Janet Burton obrnila z zahtevo po odškodnini, ker je pri prometni nesreči izgubila okus in voh, se za te njene pomanjkljivosti ni kaj prida zmenilo in ni hotelo nič slišati o odškodnini. Pač pa je sodnika vznemirila grda brazgotina na zgornjem koncu mladenkinega stegna, zaradi katere po mnenju sodišča ne bo mogla nositi bikinija, s čimer se ji bodo možnosti, da si najde moža, znatno zmanjšale. Zaradi te brazgotine je bil obsojen povzročitelj prometne nesreče na okoli 20 milijonov starih dinarjev odškodnine, obresti in sodnih stroškov. Potem ko je ponovno ugotovil, da prihajajo gasilci v francoskem mestecu Rousil-lon na kraj požara skoraj vedno rahlo okajeni, je izdal župan sledečo uradno odločbo: „Strogo je prepovedano gasilcem te občine piti alkoholne pijače dve uri pred izbruhom požara." • Lizalci sladoleda imajo novega rekorderja:'to je 22-letni Škot Archie Leggart (seveda, sladoled so plačali prireditelji tekme) s 150 „stožci", ki jih je pospravil v sedmih minutah. Prejšnji rekord je imel neki Avstralec s 46 „stožci" v 20 minutah. Novi svetovni rekorder je izjavil, da bo skušal avgusta svoj dosežek še izboljšati. • Zunanjepolitični urad Zvezne republike Nemčije je dobil pismo Henryja Kissinger-ja, glavnega svetovalca predsednika ZDA Nixona. Kaj mora tudi v Nemčiji že kaj posredovati? Ne, le nemški protokol je prosil, naj mu rezervira karte za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Nemčiji. Seveda so mu ustregli. Londončanka Edna Norman je verjetno najbolj originalna lepotna kraljica, kar so jih kdaj izvolili. Potem ko so jo rentgenizirali obenem z drugimi 327 kandidatkami, si je priborila častni naslov „najlepši skele na svetu". Tekmovanje so organizirali angleški rentgenski tehniki. PIONIRJI NA OSANKARICI Ob spomeniku „Pri treh žebljih" na Osankarici v osrčju Pohorja je prejšnjo soboto (9. junija) predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič med drugim rekel več kot 5000 zbranim slovenskim pionirjem: „Letošnji zbor ste pionirji posvetili jubileju poslednjega veličastnega boja pohorskega bataljona. Vendar pohorska smrt ni pomenila poraza, bila je upor proti smrti in uničenju. Postala je legenda in se razširjala kot vir novih moči." Zveza pionirjev Slovenije se je rodila v času smrti pohorskega bataljona. Nastajala je v osvobodilnem boju, povezovala je najmlajše z OF ih s partizanskimi enotami. V vojni so nastajali pionirski odredi, v neenakopravnem boju so padali tudi naši najmlajši. V poslednjem boju pohorskega bataljona januarja 1943 je padlo 69 borcev in bork, med njimi tudi 9 mladih-, ki jim še ni bilo 18 let To so bili: Silva Brez-nik-Silva, Vanček Kotnik-Pašo, Minka Namestnik-Sonja, Stanislav Perme-Mi-ki, Ivan Petelinkar-Blaže, Ana Poprask-Volga ter Šar-hovi Lojzek, Vanček in Pepček. Najmlajši je bil Šarhov Vanček, ki je imel komaj 13 let; leto dni starejša sta bila Šarhov Pepček in Kotnikov Vanček. Med dekleti je bila najmlajša Silva Breznik, stara komaj 15 let. Prav je zato, da je bil letošnji zbor slovenskih pionirjev tam, kjer je pred 30 leti padel legendami pohorski bataljon. Zbori so bili doslej že dvakrat v Kočevskem Rogu, pa v Kočevju, v.Velenju in po poteh XIV. divizije, na Pokljuki, v Trnovskem gozdu in v Ljubljani. Za letošnji zbor na Osankarici je bilo še posebno zanimanje. V 12 brigadah so bili pionirji iz vse Slovenije ter delegacije iz bratskih republik ter pokrajin, vodili pa so jih borci enot, ki so sodelovale v bojih v severovzhodni Sloveniji. HILTON V BUDIMPEŠTI Na vrhu griča nad Donavo, kjer stoji kraljevi grad, poleg njega pa slovita Matjaževa cerkev, je Hilton začel graditi nov hotel — enega prvih v deželah s socialistično ureditvijo (spomnimo se načrtov, po katerih naj bi to slovito hotelsko podjetje, ki ima razpredeno mrežo razkošnih objektov po vsem svetu, preuredilo v hotel Ljubljanski gradi) Temelje kopljejo z najsodobnejšimi bagri: pod dolgim krakom bagra na našem posnetku lahko vidimo tako imenovano Ribiško obzidje, zelo obiskano turistično točko ob pisani Matjaževi cerkvi. SADOVI APOLLA Instrument za merjenje razdalje, konstruiran sicer za vesoljske raziskave, je močno skrajšal čas velikopoteznega načrta, ki so se ga lotili ameriški kartografi: . zadali so si namreč nalogo, da bodo izdelali specialko Velikega kanjona v državi Arizoni. S klasično metodo — s palicami in metrskim trakom — bi dva človeka potrebovala leto m KLJUBOVALNA LIPA Tam, kjer se je nekoč v dolini Bače na Tolminskem ustavila rimska cesta ter zavila čez hribe na Cerkljansko, je vas Koritnica. Dve uri hoda ali pol ure vožnje z avtomobilom po ozki, vijugasti cesti navkreber, Je na 665 metrov visokem hribu vas Rut. Tu so se v 13. stoletju naselili nemški kolonisti iz Innin-gena na Tirolskem in se z leti poslovenili. Sto petdeset prebivalcev Ruta pa je najbolj ponosnih na svojo velikansko lipo. Stara je približno 400 let, s težavo pa jo objame šest odraslih mož. Čeprav je vas večkrat pogorela, je lipa kljubovala vsem požarom. dni, da bi označila 42 kot, z novim instrumentom pa to opravita v treh dneh, pri čemer so možnosti napak en centimeter na 20 kilometrov izmerjene površine (po starem načinu so pomote stokrat večje). Zapleteni, vendar na oko preprosti instrument je izdelan po vzorcu slovitega zrcala, s katerim so prvič izredno natančno izmerili razdaljo med Zemljo in Luno (zrcalo je na Luni postavilo moštvo Apolla 11). Iz oddajnika blisne čez kanjon laserski žarek in se odbije od prizmatičnih zrcal, postavljenih na drugi strani prepada. Vgrajeni računalnik takoj izračuna razdaljo in sicer na osnovi časa, ki ga potrebuje za povratno pot svetloba. Laser tudi sicer s pridom uporabljajo geometri, saj je instrument na prodaj kot vsaka druga naprava, ki ni ovita s tančico vojaške tajne. Vesoljske raziskave, v katere je bilo vloženega toliko denarja, torej neprestano rodijo sadove... ■ oiP ш ■ > *ffi!STAJAWE in PARKIRANJE ■osebnih avtomobilov PREPOVEDANO; НШИшХ ■' v. ) POSTOJNSKI REKORDI Lep je kraški svet. Čudovito in pravljično ter polno nedoživetih lepot pa je njegovo podzemlje, zato si ga je vredno ogledati. Prekrasen je kraški svet v notranjosti, kjerv večni tihoti iri hladu snuje narava milijone in milijone bisernih kapniških tvorb, kjer tu in tam po temnih podzemeljskih strugah buče tajinstvene reke ali pa sanjajo o lepem, sončnem svetu tiha jezera, ki jih le sem in tja oživlja „proteus", zagonetna človeška ribica. Vse več ljudi iz mnogih dežela prihaja, da si ogledajo ta svet. Pravi „rekorder" z obiskovalci je prav gotovo Postojnska jama, katero si v enem samem dnevu ogleda tudi do 5000 ljudi. Največje število je bilo 15. avgusta 1971, ko si jo je ogledalo v enem samem dnevu kar več kot 10 000 ljudi. Tokrat pa si jo je že prvega junija, ko pravzaprav še ni „vroča" sezona, ogledalo 9 tisoč izletnikov. Krepko se že čuti potreba po sezonski delovni sili: to so postojnski študentje, ki se zaposlujejo prek servisa pri Mladinskem komiteju v Postojni. Prvega aprila v letošnjem letu se je Zavod Postojnska jama združil s hotelskim podjetjem Kras, nato se jima je priključilo še podjetje „Škocjan" iz Cerknice. Zdaj pa se jim je prav prvega junija pridružil še Turist-biro turističnega društva Postojna in se preimenoval v „Informacijski biro turističnega gostinskega podjetja Postojnska jama". Komercialna dejavnost zdaj ne bo več na njenih ramah v toliki meri kot do sedaj, temveč bo teža dela prav na dajanju informacij,'in lahko pričakujemo, da se bo s tem ta služba oplemenitila. PSST Vsaka ameriška zvezna država ima svoje geslo. Maryland gä ima na primer v italijanščini „Fatti maschi, parole femmine" (dejanja so moška zadeva, besede ženska). Senatorju Marylanda, liberalcu Newtonu Steersu jr., se zdi to geslo žaljivo za ženski spol in močno si prizadeva, da bi geslo spremenili in da bi se poslej glasilo: „Fatti, non parole" (dejanja, ne besede). Neverjetno ukaželjni so odrasli I prebivalci Kolpaševa, saj se kar gnetejo v šolskih klopeh ... Tak vtis so morali imeti šolski inšpektorji, ko so prišli kontrolirat večerno delavsko šolo v mestece ob Obu v Sibiriji. V delovnem kabinetu direktorice Tamare Afanasjeve so našli dolge se-' zname udeležencev pouka, iz razredov je bilo slišati glasove učiteljev in učencev, med odmorom pa korake po hodnikih in smeh sproščenih večernih nabiralcev znanja Število učencev je direktorica Tamara igraje dosegala in presegala ter dobivala za to premije. Centralni sovjetski partijski organ Pravda poroča, da le ni bilo vse tako lepo: vse potrebne študijske šume je tehnično napredna direktorica posnela na magnetofonski trak, njeno šolo pa je zares obiskovalo le šest meščanov Kolpaševa. Nemški kancler Willy Brandt se je srečno odvadil kaditi. Zdaj ima drugo „strast": rad se guga. Iz Amerike si je pripeljal točen posnetek Kennedyjevega gugainega stola. Pri poskusnem guganju se je izkazal tako dobro, da so ga za stalno postavili v kanclerjevo delovno sobo. V bližini Bukarešte je delavec Ferdinand Cerka! ukradel vlak. Žena mu je večkrat zatrjevala, da neizmerno občuduje strojevodje in ubožec ji je hotel dokazati, da „lahko vsak vozi lokomotivo". Izkazalo se je, da stvar le ni tako preprosta. Ferdinandov vlak, kompozicija z nekaj tovornimi vagoni, je kmalu iztiril in poškodoval sebe in progo. Daktilografka Esperanza Corzon iz mesta Bowie v ZDA je bila obupana in prestrašena: vsako jutro, ko je prišla v pisarno, je našla kolut s trakom pisalnega stroja na tleh, seveda ves zamotan. Kakšni duhovi se ukvarjajo ponoči z njenim pisalnim strojem? Postavili so nočnega opazovalca in ugotovil je: na stroj se je spravila miška, zbezala kolut na tla in ga potem ure in ure kotalikala sem ter tja s tremi mladiči. „ŽIVIMO j OD ZEMLJE, NE 1 evetindvajsetega maja sta oba zbora skupščine občine Murska Sobota z dvema vzdržanima glasovoma — na osnovi 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 206. člena statuta občine — sprejela odlok o ugotovitvi splošnega interesa za zgraditev zadrževalnika na Ledavi v Kraščih in Ropoči. S tem odlokom se v skladu s sprejetim urbanističnim dokumentom v občini ugotavlja, da bi kazalo na Ledavi zgraditi zadrževalnik. Tako bi preprečili poplave na tem območju, obogatili nizke pretoke in pospešili turizem. Do tod je bilo vse več ali manj v redu. Resje, da so se prav prebivalci teh krajev lani ob poplavi tej zamisli posmehovali in iz nje celo brili norce, kajti njihova naselja zaradi naraslih voda Ledave niso bila v nevarnosti. Verjetno so prav zato po lanskih poplavah duhovičili, češ da bo zajezitev v resnici samo turistična rekreacija za žabe in komarje. Gre za območje na Goričkem, ki je prislonjeno k državni meji, kjer pa ni ne industrije ne drugih gospodarsko prido-bitvenih vej, ki bi zajezile odtok delovne sile ali poleg bornega kmetijstva ponujale debelejši kos kruha. Sobota kot industrijsko središče, je od tod oddaljena okrog 20 kilometrov. In potem je počilo. Strokovnjaki so rekli, da je dovolj poplav in sušnih območij. Znanost lahko vpliva tudi na te nezaželene naravne pojave. Ko so podrobneje analizirali Prekmurje, so ugotovili, da bi se lahko elementarnim nesrečam izognili, če bi zajezili nekaj najnevarnejših hudourniških potokov. Problem ni nov niti neznan. Ostalo pa je pri načrtovanjih, ker ni bilo niti volje niti denarja. Navsezadnje pa je bilo po lanski poplavi, ki je katastrofalno prizadela svet ob Muri, obojega dovolj. Prekmurci, stisnjeni v svoje razdrobljene parcele, se ob meritvah strokovnjakov niso vznemirjali. Tako kot že tolikokrat so le od daleč spremljali vsa dela. Sicer jim pa tudi ni nihče podrobneje obrazložil celotne zadeve. „Prekmurje je kmetijsko območje, zato nam ne more biti vseeno, kako z njim ravnamo. Zaradi okoliščin, ki so tako značilne za te kraje, smo opravili raziskave in Štefan Flisar, odbornik: Kako bo z odkupom oziroma zamenjavo? Marija Kuzmič, kmetica: „Grom naj udari v Avstrijo.. ugotovili, da bi se z umetnimi zajezitvami lahko izognili preneka-teri poplavi. Prvi takšen večji poseg bi bila zajezitev Ledave v Kraščih. Žal je prišlo do nesporazumov," je razlagal Štefan Podlesek, referent za vodno gospodarstvo, Malo pred sprejetjem odloka v skupščini je odbornik Štefan Flisar, doma iz Ropoče št. 64, postavil vprašanje, kako bo z odkupom oziroma zamenjavo zemlje. Poleg dogovora, da bo to.vprašanje zadovoljivo rešeno, je dobil zagotovilo, da bo župan osebno poskušal doseči sporazume v prizadetih Vaseh. Boris Goljevšek, dipl. oec., pred- Jože Mencigar, mlinar: „Z ženo in otrokoma nimam kam .. Janez Bertalanič: proti takšnemu načinu reševanja tega problema.. . sednik soboške občine, je v resnici obiskal Krašče in naslednji dan Ropoče. Vasi, ki bosta z zajezitvijo najbolj prizadeti. Medtem ko je pojasnejevanje v Kraščih potekalo dokaj mirno, so občani Ropoč vzplamteli zaradi napačnega prikazovanja dejstev. Kot kaže, so občinske službe predsedniku pripravile napačne podatke o prizadetih površinah, zato so se vaščani razburili. Menili so, da jih skuša nekdo ogoljufati. Pri tem moramo povedati, da gre za približno 155 hektarov površin, ki so razkosane na približno 1000 parcel. Poleg te razdrobljenosti, ki je že tako nad- loga zase, približno 360 lastnikov vztraja, naj jim dajo v zameno drugo zemljo. Trdijo, da je zemlja zanje edini vir dohodka, z odškodninami pa si ne bi mogli dosti pomagati. Na voljo za zamenjavo pa je le okrog 50 ha zemlje v okolici Cankove. „Gre za pasivno območje, ki je od industrijskega središča v Soboti oddaljeno več kot 20 kilometrov," j nam je pisal Avgust Marič, kmeto-valeč iz Ropoče št. 68. „To je bilo živinorejsko območje, na katerem so ljudje za silo živeli. Zdaj bodo še ob to zemljo ..." „Že pred sejo skupščine in sprejet- j jem odloka je ljudi razburilo pisanje lokalnega lista, katerega novi- j nar je poročal, da je bilo odkupljeno več kot sto hektarov zemlje," pripoveduje odbornik Flisar. „Res pa je bilo, da ni bil odkupljen niti en ar. Prav zato so ljudje tako reagirali. Seje, na kateri naj bi župan obrazložil zadevo in poskušal doseči sporazum, zaradi razbur-jenenega občinstva nismo pripeljali j dokonča. Župan se je moral posloviti, zaradi teh okoliščin je odpo- ; vedal tudi sestanek v Pertoči. Ker S vsi niso bili seznanjeni z odpovedjo sestanka, so prišli na sejo in pozne- ; je zavili v gostilno. Podkrepljeni s pijačo so si dajali duška in premlevali dogodke v Ropoči precej raz-greto. Ker so izvedeli, da predsednik občanom ni povedal natančnih l izmer, so se razprave pletle pred- ; vsem v tej smeri. Od takrat ni več j nobenega občinskega moža blizu. j Meni so očitali, da sem sokriv in da • smo se že vse prej zmenili. Res pa je, da sem se vzdržal glasovanja, a to ni vplivalo na končni izid. s Osebno menim, da gre v resnici za ; širši problem, vendar pri tem ne . r smemo mimo dejstva, da mi tu j živimo samo od zemlje. Nekateri ( bodo izgubili celo 2,5 hektara : zemlje, največ pa je tistih, ki imajo še manj. Ob dejstvu, da sta le dva kmeta z deset hektari velikima | posestvoma, je razumljivo, da so ! najbolj prizadeti majhni kmeto- ; välci." ogorčenosti kmetov jfel | veliki meri pripomogla tudi j, vest, da prvi projekt jezera ; ni bil osvojen, ker naj bi voda zah' s površine, ki jih ima v upravljanju ,, KI K Pomurka, na območju Topo; lovec. Pri tem ne smerno^ tudi mimo dejstva, da soboški župan POD NASLOVOM »BRALCI KLIČEJO REPORTERJA« BOMO ODSLEJ OBJAVLJALI ČLANKE, ZA KATERE SO NAM TEMO PREDLAGALI NAŠI BRALCI. TOKRAT NAS JE V PREKMURJE NAPOTILO PISMO AVGUSTA MARIČA, KMETOVALCA IZ ROPOČ: ZA OPOZORILO NA ZARES ŽGOČI PROBLEM BO DOBIL HONORAR 200 NOVIH DINARJEV. P MLAK ■ ■ Prekmurje jutri: črtica kaže, kje naj bi vode zajezili, črtkana ploskev pri Topolovcih pa prvotni načrt spornega jezera, ki so ga spremenili, ker bi voda poplavila „državno" zemljo ... kmetom ni znal povedati, kje naj bi dobili zemljo v zameno. Po eni varianti naj bi šlo za površine v družbenem upravljanju pri Cankovi, ker pa so te oddaljene več kilometrov, kmetov takšna zamenjava ni navdušila. Jaz in vsi občani smo proti takšnemu načinu reševanja tega problema," pravi Janez Bertalanič У Ropoči št. 67, gospodar na eni 'zmed največjih kmetij tega območja. „Zamenjava z zemljo v Cankovi je nerentabilna, saj se spravilo pridelka ne izplača." Bertalanič je podpredsednik krajevne skupnosti in trdi, da so se tudi na krajevni skupnosti pogovarjali o tem. Franc Holsedl meni, da odločitev o odvzemu zemlje ni poštena. Nihče se ne bi tako bojeval za zemljo, če bi zgradili obrat, da bi zaposloval naše ljudi. Tako pa morajo naši občani v sosednjo Avstrijo. „Grom naj udari v Avstrijo, kjer se mi je pred nekaj tedni ubil brat, jaz pa nisem prejela niti dinarja od zavarovalnice," pravi Marjeta Kuzmič iz Krašč. „Jaz ne potrebujem denarja," trdi Jože Mencigar. „Z ženo in otrokoma nimam kam, naj mi postavijo nov mlin." Poleg mlina in žage naj bi predvidoma porušili še pet različnih objektov. Mencigarjeva žaga bo pozneje na sredi jezera, z vodo pa mu bo preplavljeno tudi vse posestvo. „Čudim se, da moramo samo kmetje trpeti. Če je že res nujno, da nam bodo poplavili dolino nad Kraščami, bi nas morali točno, pošteno in sproti obveščati. Tako pa smo bili postavljeni pred golo dejstvo. Sicer pa še zdaj ne vemo, zakaj naj bi bila naša zemlja, na kateri živi toliko gospodinjstev, manj vredna od one, ki jo ima v upravljanju KI K. Mar je res pravilna politika, da s te borne zemlje zdaj odganjajo še tisto peščico Štefan Podlesek, referent „Žal je prišlo do nesporazumov..." Boris Goljevšček, župan: napačno prikazovanje dejstev... ljudi, ki je na njej vztrajala? " se sprašuje mladi Bertalanič. Tako se je zadeva okrog prvega novega akumulacijskega jezera hudo zapletla in dobila celo politične razsežnosti. Kdo je kriv, ni moč ugotoviti. Dejstvo pa je, da samo s parolami, kako bo jezero obvarovalo nižje predele pred poplavami, kako bo dvigalo talno vodo in vplivalo na podnebje ter pospeševalo razvoj turizma na tem območju, ljudi ne bodo zadovoljili. JANEZ SEVER Fotografije: JANO KOGOVŠEK INTERVJU NAŠEGA NOVINARJA DUŠANA ŽELJEZNOVA Z ZNANIM SOVJETSKIM KOMENTATORJEM JURIJEM A. ŽUKOVOM, KI SEJE NEKAJ DNI MUDIL V LJUBLJANI, JE ZBUDIL PRECEJ ODMEVA. TAKO MED BRALCI KOT MED POZNAVALCI IN ZASLEDOVALCI ZUNANJEPOLITIČNIH DOGAJANJ. TODA KAKŠNEGA? mnogih sovjetskih odločitev, ki bistveno vplivajo na razvojno smer mednarodnih odnosov. To pomeni, da v njem tako ali drugače odsevajo pomembne ocene ter miselne in akcijske smeri, ki po svoje soustvarjajo tekočo in bodočo usodo sveta. Odsevajo pa v njegovih izjavah in stališčih tudi procesi in dogodki sami. Tako lahko Žukov pove marsikaj o pravem stanju stvari v mednarodnih odnosih. Poleg tega se' z Žukovom in z njegovimi ocenami, stališči ter miselnostjo strinja marsikdo, različni ljudje na zelo različnih straneh. Na „nasprotni" strani — ali je sploh še „nasprotna"? — bi od Kissingerja dalje našli mnogo resnih ljudi, ki s svojih, ameriških izhodišč razmišljajo na presenetljivo podoben na-čiri. In nazadnje — sozvočij s tem načinom mišljenja najbrž ne manjka niti pri nas. Saj v tem je tisto, boste rekli, v tem, da na različnih straneh celo mislijo na enak način; v tem je vsa ogromna prednost sedanjih mednarodnih razmer, če jih primerjamo s tistimi izpred petih let, petnajstih ali petindvajsetih. Prav boste imeli, če boste rekli tako: res je v tem prednost in orjaški razloček, ki smo mu priče. Toda pn tem je treba še vedno upoštevati, vsaj tako se mi zdi, drobno in morda pogrošno resnico, po kateri ima sleherna reč vsaj dva lika, ce ne več. In po kateri obstajata, tako Centralno misel zapisa sta v uredništvu potegnili že v naslov, ki se glasi „Sedemdeseta leta, obdobje miru". Ta ugotovitev se v nekem najširšem pomenu in vsaj do tiste mere, kolikor je mogoče zaznati zdaj, gotovo sklada s stvarnostjo. Toda zdi se mi, da puščata tako osrednja misel kakor rdeča nit vsega pogovora z Žukovom veliko odprtih prostorov, ob katerih se je vredno zamisliti vsaj za hip. Naj pojasnim! Najprej pri Žukovu sploh ne gre samo za Zukova, marveč za mnogo več, kar je razvidno že iz samega intervjuja. Kot novinar, komentator in izvedenec za mednarodna vprašanja se Žukov formalno in neformalno giblje zelo blizu centru Spoštovani urednik, v pretekli številki Tovariša (23/1973) ste objavili ekskluzivni intervju Vašega sodelavca Dušana Željez-nova z Jurijem Žukovom, znamenitim komentatorjem iz sovjetskega tiska in televizije. Oglašam se v zvezi s tem tekstom, a ne zato, ker bi hotel polemizirati bodisi z avtorjem bodisi s samim Žukovom; k razglabljanju me navaja nekaj osrednjih reči iz zapisanega pogovora, ki je sam ob sebi gotovo posrečena novinarska pobuda. A gre rrii za tole: Diplomacija med Washingtonom in Moskvo že nekaj časa teče kar poslovno in gladko, bombe pa še vedno strašno grmijo — prej v Vietnamu, zdaj v Kambodži... Suša, ki je v katastrofalnem obsegu zajela črno celino: koliko se je pri tem zganila vest velikih? je vsaj trdil Oscar Wilde, vselej dve tragediji: prva, kadar nečesa nimaš, in druga, kadar tisto imaš. Tako je, žal, celo z obdobjem miru v sedemdesetih letih in potlej. A zdaj k stvari. Skušal bom v zgoščeni obliki ponoviti osrednjo tezo Jurija Žukova, a pravzaprav tezo, na kateri v bistvu teče vse veliko pomirjanje in zbliževanje med silama velikankama; Žukov (in sovjetska stran v večini) pravi: „Sedanja odprta in odkrita politika SZ proti Zahodu je možna samo zato, ker se je na svetu spremenilo ravnovesje sil..." Potem opozarja na to, kako so Američani nasedli v Vietnamu, kar jih je prisililo znova proučiti vso svojo svetovno politiko. In sklep je jasen: „Zato so po mojem sedemdeseta leta našega stoletja leta realizma v svetovni politiki..." Sledi omemba v zvezi z ureditvijo in sprostitvijo v osrednji Evropi, sklep s prvega sestanka Brežnjev—Nixon o odnosih, ki naj temelje na miroljubnem sožitju, in povratek k izhodiščni ugotovitvi: „Glavni vzrok uspehov naše zunanje politike pa je zagotovo v spremembi sil v svetu, ki so se odločno nagnile v prid socializmu ..." Zanimiv je nato prehod k vprašanju, kaj bo mogoče „potegniti" iz nastopajočega obdobja miru — prehod, pri katerem je z vprašanjem dodal svoj delež tudi Vaš sodelavec. A navzlic temu se zdita vsebina in ton odgovora vsaj toliko značilna, kot sta naravna. Iz obdobja miru bo namreč mogoče „potegniti" predvsem mnogoo, ne-sluteno mnogo gospodarskega sodelovanja. Ne samo gospodarskega, tudi znanstvenega, tehnološkega. Brežnjev je v ZR Nemčiji govoril o dvajsetletnem, celo o petdesetletnem sodelovanju. „...To pa ni več ekonomsko, temveč je že postalo politično vprašanje. Prepričan sem," pravi Jurij Žukov, „da bo takšna politika zagotovila mir nekaj generacijam za nami." Potem steče pogovor dalje' in gre mimo 900 000 ton masla prek pol milijona in petih milijonov ton jekla do četrt milijarde ljudi in drugih velikih številk. Naj bo do konca jasno: sploh ne Sjre za to, da tako govpri Jurij Žukov in da se v tem izražajo stališča sovjetske strani. Skoraj do Pike podobno bi lahko pisal kak «fernes Reston in bi se v tem zrcalili interesi ameriške strani. Da gre za dve zrcalni sliki enega in istega magnetizma, je od dneva do dneva bolj očitno. Da gre za slovit premik od ideološko zabetoniranega stanja izpred let k- realističnemu zadoščenju realnim interesom v današnjih in jutrišnjih dneh, je tudi gotovo. Vprašanja se odpirajo nekje drugje — na tisti točki, ki jo je Žukov formuliral s stavkom: „Prepričan sem, da bo takšna politika zagotovila mir nekaj generacijam za nami." Strinjati se je treba, da se res odpira takšna možnost. Najbrž celo verjetnost. Toda vendarle se je treba še vedno vprašati: kakšen mir? In za koga, za katere generacije? Novinarski intervju ima seveda nekaj neogibnih značilnosti, med katerimi ni na zadnjem mestu naslednja: Niti ta, ki je vprašan, niti tisti, ki sprašuje, niti oni, ki bere, ne smejo drseti v iluzijo, da bodo zvedeli vse o tem, o čemer se govori. To je navsezadnje žurnalizem, ne pa znanost. Toda kdor je sploh kdaj imel kaj opravka s tako imenovanim „množičnim obveščanjem", dobro ve, kako presneto hitro se iz popoli resnice naredi „vsa resnica". Nekaj podobnega bi utegnilo speljevati kako preprostejšo dušo tudi ob našem primeru, čeprav tega nista hotela niti spraševalec niti spraše-vanec. O tem, da so glavne smeri in tokove, glavne skelete in zglobe mednarodnih odnosov zajele globoke spremembe, res ni dvoma. Tudi ne gre dvomiti, da vodi vse to na boljše, k mirnejšemu mednarodnemu žitju in bitju. Toda — celo to ima svoje omejitve in izjeme. Ob zagotovilih o generacijah miru, ki v značilnem soglasju prihajajo s sovjetske- in ameriške strani (le spomnimo se Nixonove fraze v tej zvezi), človeku navsezadnje neogibno seže v misel tole: Med vsemi svetovnimi ekonomskimi tokovi se takoj za onim, ki se zliva v znanost in raziskovanje, najhitreje vzpenja tisti, ki gre za „obrambo". Se vedno. Dobro, v smislu preudari nosti boste rekli, da se orožje kopiči od vekomaj, da pa k razorožitvi ni mogoče preiti čez noč. Najbrž res ne. Toda — saj se samo sprašujemo. Svet gre, kot nam zatrjujejo z desne in z leve z vso avtoriteto znanja, državniške preudarnosti in politične daljnovidnosti, v generacijo ali generacije miru. Toda zakaj se potem še vedno oborožuje? Čemu se oborožuje s tempom kot že zlepa ne? Ali boljše:: ne za kaj, temveč proti čemu se oborožuje? Kaj nam hoče vse to železje! Kot smo rekli — samo sprašujemo se... A če vržemo to prismuknjeno vprašanje kar pri priči ob stran, omejitev in izjem še ni konec. Koliko občega, svetovnega blagra pomiritve bo kdo deležen, je namreč odvisno od mnogoterih koordinat. Recimo od zemljepisnih in kar je s tem v zvezi. Če si Rus, Američan, Nemec ali Slovenec, si danes nedvomno varnejši kot včeraj. Veliki so namreč (zadnja leta nekoč) sklenili, da se zares ne morejo vzajemno pobiti in potegniti v šentjernejsko noč še „preostali svet". (Večna zahvala jim bodi za edinstveno modrost in spoznanje, ob katerem je bilo res treba napeti vse umske sposobnosti in za kar so porabili nekako deset let, od karibske krize do lani.) A če živiš na kakem drugem koncu sveta, ne pa v privilegiranem severnem pasu, je stvar lahko tudi malce drugačna. Decembra lani je diplomacija med Washingtonom in Moskvo tekla kar poslovno in gladko, v Vietnamu pa so strašno grmele bombe, kakor še zdaj grmijo v Kambodži. Na Bližnjem vzhodu kaj podobnega ni čisto nemogoče in celo na naši zreli, pomirjeni in olajšani celini so tanki še zmerom približno in povsod tam, kjer so bili. Ali pa jih nemara ni — če ta hip „nihče" ne misli nanje? Samo sprašujemo se... Dalje: Drugačen je tvoj delež pri blagru miru, če si velik in močan, drugačen pa spet,.če si majhen in šibak. To velja celo, kadar gre za sorazmerno obilje miru, za kopico miru, „Tam doli" pod ekvatorjem gomazi bolj kot kdaj prej, pa naj bo Sever zase in v sebi moder kot še nikoli... IztH bbh Izbh LTH ZAMRZOVALNA SKRINJA V zamrzovalni skrinji lahko ohranite meso, sadje, zelenjavo in pripravljene jedi sveže, z naravnim okusom, videzom in vitaminsko sestavo do enega leta. Poleti lahko presenetite goste in družino s kolinami, pozimi pa s sadjem in zelenjavo. skrinja za zamrzovanje zmanjša gospodinjske stroške in razbremeni gospodinjo, ki lahko hitro in z lahkoto pripravi zelo pestre obroke. Izdelujemo 200, 300 in 3801 skrinje z direktnim priključkom na enofazni električni tok. NAJNIŽJA TEMPERATURA - 36° Zmogljivost zamrzovanja preko 10 kg/1001 v 24 urah. IZDELEK IMA VISOKA MEDNARODNA PRIZNANJA. GARANCIJA 5 LET. PRI NAKUPU Z DEVIZAMI NUDIMO 10 % POPUSTA. Notranji plašč — pocinkana plastificirana pločevina — omogoča enostavno čiščenje. Notranja osvetlitev — dober pregled — priložena knjiga o zamrzovanju živil in košarice za odlaganje živil. bbh loške tovarne hladilnikov Škofja loka tel. 85-091 za cele generacije miru, o katerih je slišati radodarne obete. A zakaj so različni ti deleži za velike in majhne, boste vprašali? Zelo preprosto. Tako dolgo, dokler se trdnost miru meri po ravnotežju sil, tako dolgo je nujno, da so tisti, ki na to ravnotežje bolj vplivajo, bolj pomembni in bolj varni — in bolj privilegirani kakor oni majhni. Tako je lahko mir, ki je za nekatere suho zlato, za druge prav zares komaj borna medenina. Kajti to je mir, v katerem so pomembni veliki, za druge pa — no, z njimi bo že kako. Ni nujno, da je tako — le sprašujemo se... To so sorazmerno znani razmisleki iz mednarodnega repertoarja. Znana so tudi vprašanja, kakršno je tole, ki bo sledilo. Nikakršnega dvoma ne more biti, da pomirjanje, kakršno že je, odpira mogočne možnosti v gospodarstvu, znanosti, tehnologiji; skače od milijonov ton jekla k sto tisočem računalnikov in milijardam kilovatnih ur energije; povezuje severno Ameriko, zahodno Evropo, Sovjetsko zvezo in Japonsko v en sam pas razvitega Severa. To je sijajna simfonija za generacijo miru, za privilegirano generacijo na Severu;, Toda brez vzročne zveze s tem simfoničnim dogajanjem je še vedno res, da so zaloge svetovnega živeža za milijarde lačnih ust na Jugu letos relativno manjše kot kadarkoli v zadnjega četrt stoletja. „Tam doli" pod ekvatorjem — po tistem kotišču zdravstvenih, socialnih, vojaških in vsakršnih kug — gomazi bolj kot kdaj prej, pa naj bo Sever zase in v sebi moder kot še nikoli. Tu, na razponu med Severom in Jugom, so generacije miru, ki nam jih obljubljajo, na odločilnih preizkušnjah. Ali pa ne — saj se samo sprašujemo. Celo tu se vsa stvar še ne ustavi. Denimo, da se generacije miru s polno paro zapodijo v vsakršno gospodarsko in tehnično graditev in da se lotijo celo oblikovanja tako imenovanega „ekološkega sistema Zemlja". V njem bodo sproti snažiie svetovno ozračje vseh vrst onečiščenja, od vojaškega in političnega do, recimo, kemičnega in radiološkega. Toda spet bo Sever nekaj delal zase, zastrupljal pa bo mimogrede tudi Jug. Ali morda ne, toda vprašanje je dovoljeno. In nazadnje še nekaj, kar ni iz znanega mednarodnega repertoarja, čeprav tja vse bolj sodi. Proslula afera Watergate ni mogla zatakniti med napore sovjetsko ameriškega kolesja niti drobne šibi-ce, kaj šele palico, čeprav bi bilo še pred nekaj leti kaj podobnega od boga dana priložnost vsaj za propa- gandno, če že ne za politično vojskovanje. Skušnjava je tokrat gladko zdrknila mimo, četudi se je ameriški predsednik Nixon znašel v sila neprijetnem precepu. Nasprotno; sovjetska stran je zelo avtoritativno izjavila, da bi lahko napovedani vrhunski sestanek preprečil samo potres, taka afera pa sploh ne, sploh ne. In nekateri vzhodni časopisi so se znašli na enaki poziciji modrosti kot nekateri zahodni: na poziciji modrosti v znamenju ravnotežja sil, ki veleva takole; Ne samo jaz, tudi ti moraš biti dovolj močan in stabilen — samo tedaj bodo posli tekli dalje in trdno v obojno korist. To je seveda trezno, zrelo in naravno ravnanje. Toda prav v tej aferi se je jasneje kot kdaj prej izpričalo nekaj drugega. Do nje je prišlo, ker je ameriški državni vrh z Nixonom na čelu nenadzorovano in nebrzdano kršil notranja pravila igre, na katerih sloni ameriška meščanska politična demokracija. Ravnal je, kot že prej ob Vietnamu, na način, ob katerem bi v dežurnem političnem izrazoslovju uporabili termin „odtujeni center moči". Ob Vietnamu v velikem in ob aferi Watergate v malem se je izkazal kot vrhunska tehnobirokracija in ob slednjem doživel simpatijo pri nasprotni sili velikanki. To bi bil lahko nepomemben utrinek, slučajen stek okoliščin, pojav brez repa in glave, če ne bi preveč stvari spominjalo na mnogo globlje podobnosti. „Brezosebna" korporacijska lastnina in vpliv na tej strani ter državna lastnina in vpliv na drugi; strukture odtujenih političnih, znanstvenih, vojaških ■ elit; vojaško-industrijska kompleksa; ubijalske in raziskovalne rakete na obeh straneh; in nazadnje obojestranska zunanja politika v znamenju ravnotežja sil. Hkrati pa na obeh straneh, v obeh blokovskih piramidah in celo znotraj obeh sistemov težnje po sproščanju, težnje po resnični in ne navidezni vključenosti ljudi v odločanje o občih stvareh ... Ali gre res samo za Vietnam in za Watergate, mar ne gre velikokrat za mnogo mnogo več? Vprašanja segajo daleč, zelo daleč. Ne gre, da bi sami zdrsnili v nevarnost, ob kateri bi iz polovičnih resnic delali cele. Toda vprašati je vendarle treba. Celo tako, da sežeš z vprašanji za trdno prepričanje o „Sedemdesetih letih, obdobju miru", Mir ima namreč mnogo razsežnosti. Čedalje bolj pomembne postajajo tiste, ki nas ta hip še ne bodejo naravnost v oči. Zakaj po tolikih letih vojskovanja, vročega in hladnega, bo zdaj treba ugotavljati, kaj naj pravzaprav z mirom počnemo — če naj bo najbolj koristen za največ ljudi. e DUŠAN DOLINAR DEVETNAJST RESNIČNIH ZGODB IZ ZADNJE VOJNE, KI JIH JE ZA KNJIGO »ZLOČIN PRI LENARTU« ZBRAL JOŽE VIDIC NA PODLAGI IZPOVEDI 300 PRIČ IN Z UPORABO ŠTEVILNIH DOKUMENTOV, BO NE LE SILA ZANIMIVO BRANJE, PAČ PA TUDI BUJENJE VESTI IN NETENJE SPOMINOV, KI NE BI SMELI UGASNITI. Kot mogočen plaz je 31. maja 1944 vasi pod Blegošem zasula grozljiva in vznemirljiva novica: pri Markušu v Žetini je partizan ubil partizana .. Drugi dan po umoru v Žetini je vasi in gozdove obšla nova osupljiva vest, da so pri Lenartu aretirali člana varnostno obveščevalne službe, ker je bil agent gestapa. Osumljenca so zvezali in zaprli v bunker, toda nekako se je rešil vezi, iztrgal stražarju puško in med begom z njo ubil še dva stražarja. Kaj takega se ni pripetilo od prvih dni vojne. Umor v Žetini so preplavili novi, še strašnejši zločini..." To je le nekaj stavkov iz knjige Jožeta Vidica „Zločin pri Lenartu", ki jo je te dni izdal zavod Borec. Njegov prvenec „Beg z morišča" je doživel ponatis, za Zločin pri Lenartu pa lahko pričakujemo, da bo še bolj odjeknil med ljudmi. Jože Vidic mi je dovolil, da sem na hitro bolj preletel kot prebral krtačni odtis njegove knjige, potem pa sva se več ur pogovarjala o zgodbah, ki so vse resnične, o ljudeh, ki še živijo in ki so krivi, ° njegovem načinu dela, o vztrajnosti, s katero odkriva resnico, o težavah, ki so s tem v zvezi... • Kaj se je pravzaprav zgodilo pri Lenartu? Na kratko mi povejte. ~ V Selški dolini je bil komandir skupine borcev varnostno obveščevalne službe Gabrčanov Rade iz Rovta. Tam je živel pri starem očetu, sicer pa je bil doma iz Lesc. Tudi njegov brat Zdravko je bil vzoren partizan. Bil je kurir pri Mastnem komiteju za Gorenjsko ln je na številnih potovanjih spremljal najvišje funkcionarje partije in UF za Gorenjsko. Brata sta tako vedela za mnoge partizanske skrivnosti. Tretji brat je bil pri črni roki, sicer Pa študent v Ljubljani. Vsa družina )e bila pobožna in črnorokec je najprej zlorabil materina verska oustva. Prepričal jo je o trditvi ljubljanskega škofa dr. Rožmana, KNJIGA, RAZGALJA Jože Vidic, avtor knjige „Zločin pri Lenartu". Rojen je bil leta 1926 na Selu pri Žirovnici, gimnazijo obiskoval v Kranju, v partizanih od leta 1943, po vojni v aktivni službi JLA, zdaj upokojeni major. Živi v Ljubljani in se neprofesionalno ukvarja z novinarstvom. (Fotografija: JOCO ŽNIDARŠIČ) da je prva dolžnost dobrega Slovenca boj proti komunistom, proti OF. Mama je sinova — partizana prepričala, da sta na krivi poti, in tako je bila ustanovljena vohunska mreža. Ko so jo odkrili, so pri materi dobili obremenilna pisma. Radeta so partizani prijeli, ga zaprli v bunker, toda fant se je rešil vezi, ubil dva stražarja in pobegnil. Med begom se je ustavil v Žetini in tam ubil Hermana Jelusiča, borca 31. divizije, doma iz vasi Dane pri Sežani; večerjal je v neki hiši. Potem je Rade pripeljal domobrance in gestapovce, ki so junija 1942 pri Lenartu nad Lušo v Selški dolini pobili devet članov gospodarske komisije. • Kaj niso vedeli, da je Rade pobegnil? — Seveda so vedeli, zato so se tudi za deset dni umaknili drugam. Toda Rade je bil na glasu kot eden najbolj zavednih partizanov, zato so ljudje začeli govoriti: „Po krivici so ga obtožili. Saj ni kriv, če je ubil stražarja, saj se je bojeval za lastno življenje. Poglejte, že deset dni je, odkar je pobegnil, pa še ni nobenega izdajstva!" Gospodarska komisija se je zato vrnila k Lenartu, zvečer, v stare bunkerje, zjutraj ob šestih pa so bili vsi mrtvi. Rade, ki je pripeljal morilce, se je le smehljal. Posebno pretresljiva je bila usoda zakoncev Viktorja in Bože Lednik. Zvečer sta prišla iz Maribora v Železnike, kjer sta prek zvez sorodnikov odšla v partizane. Rekla sta, da sta prišla na Gorenjsko, ker je okrog Maribora preveč izdaj. Toda prišla sta prav v času velike morije, zjutraj sta bila ubita. Viktor Lednik je bil doma iz Brežic, njegova žena Boža, roj. Zafred, pa iz Pivke na Krasu. • V knjigi ste zbrali precej dokumentov o zgodovini, delovanju in zločinih črne roke v Sloveniji. Povejte kaj d tem. — Slovenci še nimamo dela o delovanju organizacije črne roke v KNJIGA, KI RAZGALJA minuli vojni. Verjetno nikjer na Gorenjskem čma roka ni tako divjala kot po Javorniku v jeseniški občini. Nekateri sodelavci OF so dobili tudi po deset grozilnih pisem. Včasih so črno roko narisali na hišo, kjer je živel človek, ki so mu grozili. Nekaj primerov: Viktor Svetina z Javornika je šel zvečer kropit svojega prijatelja, za katerega so mu rekli, da ga je ubila čma roka. Potem se je vrnil domov in vso noč premišljal o skrivnostni morilski organizaciji. Zjutraj je odšel na delo v železarno, ko pa je bil deset metrov od hiše, so počili streli in zgrudil se je mrtev. Ubili so ga črnorokci. Marija Kelih z Javornika je na sodišču v Ljubljani 14. aprila 1948 kot priča proti črnorokcem izjavila: „Dne 1. aprila 1944 je bila v našem stanovanju. Savska 12, ustreljena moja hči Mara. Okrog polnoči se je z avtomobilom pripeljalo nekaj dobro oblečenih civilistov. Eden je potrkal na okno in dejal, da mora hči takoj na policijo. Nato so prišli trije v kuhinjo. Eden od njih si je z žepnim robcem zakrival obraz. Najbrž je bil domačin. Hčerka Mara ni hotela brez'mene nikamor. Zunaj je nekdo po slovensko zaklical: .Opravi hitro!' Vtem je eden od trojice potegnil revolver in devetkrat ustrelil proti hčerki ter jo ubil. Človek, ki je streljal, je bil manjše postave, čokat, nosil je očala s črnim okvirom ter športno kapo, potisnjeno na oči. Oblečen je bil v usnjen suknjič, jahalne hlače in škornje. Od nas so odšli k Oblakovim na Dobravsko cesto, kjer so ubili Marijo Oblak, staro 58 let, in njenega sina Adolfa, starega 27 let. Iste noči so — najbrž člani iste skupine — ubili Pajerjeve iz Radovljice..." Se dva primera: 16. aprila 1944 so pri Sv. Treh kraljih praznovali pol-letnico domobranstva, potem pa so se nekateri preoblekli in odšli v akcijo: tisto noč so v Logatcu pomorili devet domačinov, največ žensk. Tudi na Dolenjskem je delovala črna roka. Aprila 1945 sta dva črnorokca, ki sta se izdajala za partizana, zbudila Lokarjeve iz Medvedjega sela pri Trebnjem. Začela sta se jeziti na Lokarjevo Cirilo, da premalo dela za partizane. Odpeljala sta jo s seboj, seveda nasilno, čez mesec dni pa so jo dobili umorjeno v gozdu. Ko sem pred nedavnim obiskal direktorja tovarne Sora v Medvodah in mu pripovedoval o knjigi, mi je rekel: „Veste, tudi mojo mamo so ubili črnorokci, tam blizu Velikih Lašč. Tudi generalni direktor Slovenijalesa ing. Petkovšek je v Logatcu komaj odnesel pete tem morilcem. • Zanimivo opisujete, kako je bilo s črnorokci v Bolkovi gostilni. Kako neki se je rešil kaplan Andrej Križman? — 3. oktobra 1944 sta v bližino Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem prišla gorenjski in dolenjski četni-ško odred; to so bili slovenski črnorokci. Poveljnika Mirko Bitenc in Janez Marn sta se v-Bolkovi gostilni sešla s predstavniki gorenjskega domobranstva in s kranjskimi gestapovci. Tam naj bi se zmenili, kako bi na območju med Cerkljami, Domžalami in Kamnikom zahrbtno morili aktiviste in simpatizirje OF. Nepričakovano pa je prišla Slandrova brigada, obkolila gostilno in jo — ker se črnorokci niso predali — minirala. Prej so iz hiše spustili Bolkovo družino. Po dvakratnem miniranju so hišo povsem porušili. Vsi četniki, črnorokci, so bili mrtvi, med njimi tudi kaplan Lojze Duhovnik iz škofjeloške občine. Iz ruševin se je rešil le kaplan Andrej Križman, eden od voditeljev slovenskih domobrancev in pokrovitelj črnorokcev. Ko bodo bralci v knjigi Zločin pri Lenartu brali, kako se je ta kaplan (ki zdaj živi v južnoameriški državi Ekvador), rešil iz ruševin, se bodo smejali. Toda nikar naj ne mislijo, da sem kaplana želel osmešiti. Pojdite v Komendo in vprašajte domačine, tudi vernike, če je bilo tako,- kot sem zapisal. Kaplan Križman, ki je bil urednik raznih domobranskih časopisov, skozi katere je širil neresnične vesti o OF in pisal pamflete proti borcem za svobodo, ni nikdar opisal tega nenavadnega bega. • Pišete tudi o srditem boju varnostno obveščevalne službe za kamniško okrožje s sovražnimi agenti, ki so se vrinili v OF. O katerih ljudeh je beseda? — Gre za Kvartič-Mejačevo skupino. Mejačevi so bili veleposest- niki iz Komende, Kvartič pa funkcionar OF in direktor tovarne v Domžalah. Vosovci so na cesti pri Trzinu napadli osebni avto in ubili šoferja, ki je iz Ljubljane nesel pošto na kamniški gestapo. V avtu so dobili neke spiske in ko so jih dobro pregledali, so bili presenečeni. Vodstvo slovenskih domobrancev in četnikov je poslalo na kamniški gestapo spisek svojih tajnih agentov, ki so na videz delovali kot vidni funkcionarji OF in ki bi jih lahko gestapo uporabil za svoje namene. Vosovci so seveda hitro ukrepali. Že naslednjo noč so drugo za drugo padale glave. Nemci so se potem maščevali. V Mengšu so pobili 30 talcev, domačinov, ki so jih pripeljali iz begunjskih zaporov. To so bili res dramatični trenutki. • V knjigi natančno opisujete, kako so v nemškem taborišču pripravljali človeško meso za hrano. Kaj bodo rekli prizadeti interniranci? Bodo mladi razumeli takšne dogodke iz tistega časa? — Tudi sam sem bil v dilemi. Naj napišem resnico, ali pa naj jo — ker je tako zelo kruta — zamolčim? 0 tem sem se posvetoval s pravniki in pisatelji. Znan pravnik mi je rekel: „To je lahko dvorezen nož. Lahko objavite, toda pazite, kako. Pazite, da vas ne bodo napačno razumeli. Prav zato sem skrbno pretehtal vsako besedo. Sklenil sem, da objavim resnico, pa naj bo še tako boleča. Vojna, vsaka vojna je nasilje, o tem ni dvoma. • Nekateri vaše knjige ne bodo veseli. Našli se bodo v njej, razkrinkali jih boste. Se bojite morebitnega spora, sodnega ali v časnikih? — Ljudje in kraji so v moji knjigi resnični, napisani s pravimi imeni, tudi datumi so točni. Najbrž se bo marsikdo res jezil name. Knjigo sem napisal na podlagi izpovedi 300 prič. Pregledal sem številne dokumente v CK ZKS, v inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, v muzejih v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah, v Kamniku in Kočevju. Skušal sem biti objektiven, kolikor je objektiven mogoče biti. N® razumite me napak: ne želim biti Na sliki levo zgoraj je Andrej Križman, včasih kaplan in eden od tistih, ki so bili med glavnimi pri slovenskem domobranstvu in črni roki. Slika je bila posneta v južnoameriški državi Ekvador, — Levo danes pred Zakrašnikovo domačijo pri Lenartu, kjer je 12. junija padlo devet članov okrožne in okrajne gospodarske komisije. Spodaj: Mirko Frankič-Tilen (v sredini), ki ga Vidic podrobno opisuje v svoji knjigi in ki je bil menda eden najbolj originalnih partizanov. nevtralni sodnik dogodkov, ker sem kot bivši borec in komunist družbeno angažiran. Ko pravim, da skušam biti objektiven, mislim zlasti na to, da se vedno skušam čim bolj približati resnici. Prav zato sem pri raziskovanju dogodkov, ki jih opisujem, pregledal tudi nekatera ohranjena in dosegljiva nemška ter domobranska poročila, obiskal pa'sem tudi več nekdanjih domobrancev. • In kako je, ko brskate za resnico, ko sprašujete ljudi o stvareh, ki jih hočejo pozabiti, o podrobnostih, o dogodkih, ki so jih zaklenili nekam globoko vase? — Prosijo te z očmi, z besedami: Ne piši o tem! Zgovarjajo se na otroke, na žlahto, na seosede. Nihče noče biti kriv, nihče ničesar ne prizna, dokler mu ne postrežeš s trdnimi dokazi. Nisem še dobil človeka, ki bi mi priznal, da je bil zapeljan. Če bi bil sentimentalen, bi se umaknil, ničesar ne bi napisal ... LJUDOŽERSTVO V TABORIŠČU (odlomek iz knjige Jožeta Vidica „Zločin pri Lenartu“* stran 177 do 179* izdal zavod Borec19731 Večkrat sem že bral o pojavih ljudožerstva v raznih nacističnih koncentracijskih taboriščih. Vendar je bil Ivan Janša prvi, ki mi je podrobneje opisal Ijudo-žerstvo v taborišču Mauthausen. Navajam njegove spomine: „Bili smo tako lačni, da smo vsako kost, ki smo jo našli na dvorišču, zdrobili s kamnom v prah in pojedli. Za internirance kazenskega bataljona je bil tako surov režim, da je bil od sto mož čez mesec dni morda le še eden živ. Eni so umirali, drugi prihajali in tako je bilo v bataljonu vedno enako število trpinov. Kolikokrat smo si mislili, kako bi bili srečni, če bi lahko jedli tisto, kar so dobivali policijski psi. Ne morem se spomniti, kdaj sem prvič jedel človeško meso. Tudi tega ne, ali sem slo po ljudožerstvu dobil, ko sem videl druge, da jedo človeško meso. Lahko pa zanesljivo trdim, da bi interniranci do kosti oglodali mrtve tovariše, če ne bi bila pred krematorijem straža. Človek' se na takšno .pojedino' odloči v živčni razrvanosti, duševni zmedenosti, ko prividi zameglijo razum in ko se človeško telo podzavestno krčevito oprijemlje še tako krhke bilke, da bi si podaljšalo življenje. Tisočkrat sem preklel naciste, ki so na zemlji ustvarili satanski raj, v katerem so človeštvo pahnili na najnižjo stopnjo živalskega sveta. Izkušnje so govorile, da so mnogi, ki so uživali sveže človeško meso, dobili drisko ali tifus in kmalu umrli. Zato so še pred mojim prihodom v Mauthausen odkrili zdravilo proti tem bolez- nim. To čudežno zdravilo, ki je meni in še neštetim rešilo življenje, je bil košček koksa. Do te čudodelne črne materije je bilo zelo težko priti; le mi, ki smo delali pri krematoriju, smo ga lahko skrivaj kak košček vtaknili v žep. Ko sem pred krematorijem odtrgal košček mesa, sem v drugi žep vtaknil košček koksa. Meso sem lahko odtrgal, ker je bila večina sotrpinov pobitih s krampi in so imeli globoke rane. Pozneje sem skrivaj s kamnom potolkel meso, da'se je zmehčalo, koks pa sem zdrobil v prah. Nato sem s premogovim prahom premazal meso, da je bilo črno. Zvečer, ko smo dobili košček kruha, sem črno meso dal med kruh in pojedel kot sendvič. Sprašuješ me, kaj bodo rekli člani moje družine, sorodniki in znanci, ko bodo to brali. Ti kar objavi, saj sem že zdavnaj vsem povedal, kako smo živeli v taborišču. Smo mar interniranci krivi za ljudožerstvo? Naj vsak odgovori na to vprašanje, pa bomo videli, kdo bo na zatožni klopi. O koksu naj povem še to: interniranci so bili tako lačni, da so okrog barak in kamnoloma pojedili vso travo. Če je kdo dobil kakšno koreninico, je bila to že prava sreča. Na nesrečo so jetniki po zaužiti travi ponavadi dobili drisko in se s tem zapisali na listo smrti. Kdor je kje na dvorišču imel zakopan košček premoga, ki ga je v primeru driske zdrobil in pojedel, je takoj ozdravel. Premog povzroča zaprtje in to so vedeli vsi zaporniki. Zunaj taborišča, kjer so bili pomožni objekti, esesovske kasarne in šola za gojence SS, smo morali odlagati premogovo žlindro in ostanke zažganih trupel. Če so kdaj koga ustrelili, so ga najraje v trebuh, da sta se pomešala blato in kri. Interniranci kazenskega bataljona smo morali to zmes naložiti na voziček in odpeljati na določeno mesto zunaj taborišča. S tem človeškim gnojem so gnojili zelenjavo, ki smo jo dobili kuhano med hrano. Zdelo se mi je, kot bi esesovske oči govorile: Jejte zelenjavo v čorbi, saj je zrastla iz krvi vaših tovarišev! Po šestih tednih so mi sneli črni piki in to je bilo znamenje, da nisem več v kazenskem bataljonu. Oktobra 1942. leta sem tehtal le še 41 kg. Moje življenje, ki je nenehno viselo na nitki, je bilo najbolj ogroženo, ko sem dobil drisko. Tedaj so me premestili v invalidski oddelek, ki je bil v posebej ograjeni baraki. Pred sprejemom v invalidski oddelek so vsakega interniranca slekli do golega in mu odvzeli obleko. Podnevi in ponoči smo bili popolnoma nagi. Taki smo hodili okrog barake. V invalidskem oddelku, kjer naj bi skrbeli za zdravje internirancev, sploh ni bilo postelj. Spali smo na tleh, goli in brez odej. V mrzlih jesenskih dneh nas je vse želo zeblo. Spali smo na tleh, tako tesno zbiti drug ob drugega, da se nihče ni mogel premakniti. Če je kdo zamudil, ko smo po legali na tla, se je težko vrinil med nas. Včasih so ga kapoji zabili kot klin med naša gola, na boku ležeča telesa. Pred barako invalidskega oddelka je bila položena na tla 5 m dolga in 15 cm široka deska. Vsako jutro so morali interniranci invalidskega oddelka po tej deski. To je bila tehtnica življenja in smrti. Interniranca, ki zaradi oslabelosti ni mogel več naravnost po deski in je z eno ali obema nogama stopil poleg deske, so poklicali kot psa: Komm her! (Pridi sem). Esesovec je nesrečniku pomolil pod nos skorjico kruha in tako sta šla proti krematoriju. Pred krematorijem je bil betoniran bunker, ki se je hermetično zaprl z železnimi vrati. Če je bilo deset ali več oslabelih, so jih stlačili v bunker, zaprli in vanj spustili plin. Ali pa so jih pred krematorijem pobili s koli. Le izjemoma so 1942. leta streljali ihternirance. Večinoma so jih pobijali s koli in krampi. Večkrat sem moral mrtve tovariše vleči iz bunkerja. Kako so umirali, nihče ni vedel. Opazil pa sem, da so bili močnejši vedno na slabotnejših. Trupla sem moral pred krematorijem zložiti v obliki skladovnice drv. ANDREJ TRILER Danes krase nebo reaktivci, ki puščajo za sabo belo^sled, nekoč pa je bilo nebo ozaljšano z lepimi velikimi baloni. A ne vsepovsod, baloni niso marali kateregakoli kraja. Malo je znano, da so si baloni pri nas izbrali za svojo prestolnico Maribor. Mariborčani se niso izkazali nehvaležne, vneto so jih hodili gledat in se neprestano vnemali tudi za vsakršne poskuse ljudi, ki so hoteli vzleteti s trdnih tal. Dogodki gredo hitro v pozabo pa so pozabljeni tudi spomini na mariborske balone. Na srečo je podatke o mariborski balonski dobi že pred zadnjo vojno zbral Franjo Pivka in jih tudi obelodanil. Tako jih je še pravočasno rešil pred pozabo. Po njem povzemamo — on pa se je naslonil na pripovedovanje starejših meščanov mesta Maribora — da so bili prvi poskusi v Mariboru že okrog leta 1835, torej še za časa Prešernovega življenja. Prvi zapisani dokazi o poskusih z baloni v Mariboru izvirajo iz leta 1889. Tega leta je prispel v Maribor potujoči češki artist, ki je pripeljal s seboj precej velik balon. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, obesil nanj balon in zakuril pod njim. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil kakih petdeset metrov visoko. Pod balonom je na trapecu visel sam artist in izvajal cirkuške vragolije. Nad balonom je bil privezan ogromen dežnik. Ko se je zrak v balonu ohladil, je začel balon padati. Tedaj je artist zgrabil za ročaj odprtega dežnika in se podobno kot s padalom spustil na tla. Navdušenje večtisočglave množice je bilo nepopisno. Artistovo početje pa je bilo hudo tvegano. Komaj nekaj dni zatem se je pri svojem opravilu nekje na Nižjem Avstrijskem ponesrečil. Dežnik se mu je zapletel v vrvi, artist je strmoglavil na tla in obležal razbit. Kmalu nato je umrl. Ferdinand in Jožef Ferdinand. Z balonom sta se dvignila v zrak v Celovcu, nato pa ju je veter nosil ob Dravi do Mure, kjer sta pristala in vzela s seboj novega potnika. Nato so se vsi trije vzdignili v zrak in pristali blizu Ruš. Mariborčani, ki so opazili pristajanje balona, so na vrat na nos tekli v Ruše, tako da je bilo mesto skoraj povsem zapuščeno. Mariborski fantini so bili nad balonom tako navdušeni, da so se nemudoma vrgli na delo. Iz papirja so naredili majhne balončke, pod njimi so namesto gondole pritrdili pločevinaste škatlice in jih napolnili s petrolejem. Petrolej so vžgali, topel zrak je balončke napihnil in jih dvigal v višave. Nekega dne je goreči balonček padel na hišo na Koroški cesti in jo vžgal. Po tem pripetljaju je policija zabavno igrico prepovedala. Poslej so obiskali Maribor še novi baloni. Zvedavi meščani pa so se o balonih lahko poučili tudi na predavanjih. V Mariboru so ustanovili sekcijo štajerskega društva za zra-koplovstvo. To društvo je leta 1912 organiziralo polete z balonom „Nadvojvodinja Margareta". Balon je imel 2200 kubičnih metrov prostornine. S plinom so ga napolnili na živinskem sejmišču pri klavnici. V gondoli je bilo prostora za pilota in za štiri potnike. Pilot je bil domačin podporočnik Macher, sin mariborskega trgovca. Godba je zabučala na ves glas, množica ljudi je zaploskala in balon se je začel VELIKE GASILSKE VAJE SREDI MARIBORA: Prizor je bil posnet med dvema vojnama. Gasilci razkazujejo svojim someščanom orjaško Magyrusovo lestev, s katere je bilo moč krotiti tudi najvišje požare. Množica meščanov, ki opazuje dogajanje, dokazuje, da so bili Mariborčani navdušeni za vsak spektakel EALONI NAD J MARIBOROM' PRVI DVIG BALONA „NADVOJVODI N JA MARGARETA" NA MARIBORSKEM SEJMIŠČU LETA 1912 -Ni ga bilo Mariborčana, ki bi hotel zamuditi veličasten trenutek. Za vožnjo v gondoli pod balonom so bili pripravljeni plačati visoko voznino arm. :D OD ZGORAJ — Tistim, ki so se peljali l0m«se je od zgoraj ponujal čudovit na Maribor. Nadvojvoda je ob tej priložnosti 1 tudi prvi aeroposnetek mesta ** dvigati. Kmalu bi se zgodila nesreča. Gondola je pri dviganju treščila ob bližnje drevo. Toda pilotu seje kmalu posrečilo rešiti sebe in potnike iz objema vej. Balon se je počasi, kot se velikemu balonu spodobi, dvigal in dosegel višino osemsto metrov. Dve uri in poj zatem je pristal blizu Konjic. Ko-njičani so pomagali balon zložiti, nato pa so ga odpeljali nazaj v Maribor. Vožnje z balonom so se zatem ponavljale. V'veličastnem vozilu se je lahko peljal vsakdo, ki bi zmogel odšteti visoko voznino 180 kron. Vendar potnikov ni zmanjkalo, med njimi pa je bilo tudi dosti pripadnic nežnega spola. Prav to je povzročilo resne prepire. Moški se nikakor niso mogli sprijazniti, da bi se peljali v isti gondoli kot ženske. Prav ti prepiri so preprečili nadaljnje vožnje. Poslej so priromali v Maribor še novi in novi baloni. Balon v zraku nad mestom je postal vsakdanji pojav. Ali je treba posebej povedati, kako je mariborskim deklicam utripalo srce, kadar so na ulici ugledale gospoda pilota balona! Časopisi so tedaj zapisali, da je Maribor mesto aviatikov, časnikarji pa so mestu napovedovali veliko letalsko prihodnost. Treba je namreč pripisati, da se Maribor ni ponašal samo z baloni, ampak tudi z letalskimi poskusi. Leto dni zatem, ko sta v Ameriki poskušala vzleteti slavna brata Wright, so sestavili letalo Rennerjevi pobje, kakor so jim rekli Mariborčani. To so bili trije bratje, ki so študirali v Gradcu. Tam so tudi sestavili svoje letalo, v Mariboru pa so ga postavili na ogled. V Gradcu so z letalom tudi poskušali leteti. Pri enem izmed poskusov se je njihovo letalo razbilo. Svoje lastno letalo si je v Mariboru leta 1910 sestavil tudi mlad plemenitaš češkega rodu Oskar Rziha. Bil je vsestranski športnik pa tudi denarja mu ni manjkalo. Njegovo letalo je bilo brez motorja. Sicer pa je imelo dve krili, narejeno je bilo iz lesa in platna. Svoj prvi letalski poskus je naredil v Kamnici. Letalo je dal pripeljati na hrib, ga položil na navaden voziček, nato se je z njim spustil v dolino. Voziček je drvel po strmem pobočju kot za stavo, naenkrat se je letalo dvignilo, voziček pa je sam drvel naprej. Letalo je kmalu nato lepo pristalo v dolini. Pri enem izmed nadaljnih poskusov je uspel leteti celih šeststo metrov. Mladenič je pozneje naredil še motorno letalo. Poskus leteti z njim pa se je ponesrečil. Letalo se je dvignilo v zrak, nato pa se je obrnilo proti tlem in se razbilo. Pilotu in konstruktorju je dogodek bržkone vzel ves pogum. Leta 1913 pa se Mariborčani ponovno spraznili svoje domove. Vse je drlo na letalski miting na tezenskem letališču, kjer se je zbralo več kot petnajst tisoč ljudi. Letalske atrakcije je izvajal italijanski pilot. Vendar ni imel sreče, najprej se mu letalo ni hotelo odlepiti od zemlje za kaj več kot za nekaj centimetrov, nato pa je nenadoma naredilo osemmetrski skok in treščilo na zemljo. Pilot pa se je na srečo rešil. Naslednjega dne je prvikrat v zgodovini — nenapovedano, brez mitinga in brez dragih vstopnic — preletelo Maribor avstrijsko vojaško letalo, ki je na Teznem celo pristalo. MESTO, KI JE LJUBILO BALONE — Na sliki je eden poznejših aeroposnetkov starega dela Maribora. Mariborčani so že zelo zgodaj vzljubili balone pa tudi letala. Sodobni časnikarji so zato mestu celo prerokovali veliko letalsko prihodnost ošarkarski „primer Krešimir Čosić" je rešen: na posebni tiskovni konferenci je KK ,Zadar" objavil, da bo najboljši-jugoslovanski center v naslednjih treh letih tehnični direktor kluba in igralec, obenem pa je bito tudi poudarjeno, da je s tem dobil Krešimir Čosič tudi „vsa pooblastila za oblikovanje košarkarske politike v Zadru". Skorajda istočasno je bila tudi v Splitu objavljena vest, da bosta Petar Skansi in Ratko Tvrdič v naslednji sezoni nastopala za „Jugoplastiko". Ljubljanska „Olimpija" pa je napovedala svoje košarkarske ambicije, ko je podpisala pogodbo s trenerjem Lazarjem Leč idem > obenem pa tudi okrepila ekipo s talentiranim Volajem. S takšnimi načrti je „velika trojka" jugoslovanske košarke, ki je skorajda ceio desetletje odvajala naslov državnega- prvaka, preden je prešel primat spet v Beograd k „Crveni zvezdi" in „Radnič-kemu", pravzaprav objavila košarkarsko vojno, kakršne v zvezni košarkarski ligi doslej še ni bilo. V naslednji sezoni bo tako najmanj: šest kandidatov za jugoslovanskega; prvaka. Življenjski sen Krešimir ja Čosiča se je uresničil. Tisto, kar je napovedal pred dvema letoma, je zdaj resničnost: svetovni profesionalni; prvak, ekipa, ki je s peterko Wilt Chamberlain, Jerry West, Gail Goodrich, Jim McMillan in.Mel Counts postavila skorajda vse rekorde National -Basketball League, je bila pripravljena podpisati profesionalno pogodbo z jugoslovanskim centrom, pogodbo, za katero bi Krešimir Čosič. prej v dvajsetih letih več kot milijon dolarjev! Ameriški tisk je poročal že sredi aprilai',,Los Angeles Lakers so izbrali Krešimira Čosiča!" Nekaj dni pozneje je büa v New Yorku objavljena še druga zanimiva novica: „Carolina Cougars"— profesionalni prvak vzhodne skupine American Basketball Associa-tjon {ABA) — je postavil Krešimira Čosiča med kandidate za svojo ambiciozno ekipo v letu 1974 obenem pa je izbral tudi 223 centimetrov visokega Toma Burle-sona, igralca, ki je v olimpijski reprezentanci. ZDA y Muenchnu 1972 doživljal podobno usodo kot Bill Walton na svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970: sedel je na klopi, medtem ko so ZDA v olimpijskem finalu s SZ doživljale svoj prvi poraz v olimpijski zgodovini! Zakaj se je torej Krešimir Čosič odločil za maratonska pogajanja s KK „Zadar" čeprav je dobil navidezno izredno vabljivo ponudbo iz Los Angelesa? i|9B Ali je bil „Zadar" zares pripravljen izplačati milijone starih dinarjev, da bi zadržal Krešimira Čosiča v svojem dresu, ali pa je celo vablji- IZ KOŠARKAŠKIH DVORAN NA DRUGI STRANI VELIKE LUŽE SE VRAČA V RODNO DALMACIJO POPULARNI ČOSKE .. . TODA: KAKO SO POTEKALA MARATONSKA POGAJANJA O ŠPORTNI (BERI: PROFESIONALNI) PRIHODNOSTI TEGA IZVRSTNEGA DVOMETRAŠA? ni •‘‘‘Ir1'' yß PRIMER COSIC RESEN vejša ponudba iz Italije, da; b zaigral v „Ignisu", ko bo z doppj njenim 28. letom dobil pravico: z, igranje v tujini, obenem pa tud zadržal ameterski status? Ali pa bo Krešimir Čosič čež-hr leta vendarle postal naslednik Wilt« Chamberlaina v dresu „Los Ang| les Lakers"? KREŠIMIR ČOSIČ: „Wilt Chan| berlain'je v zadnjih letih igral v dresu „Los Angeles Lakers": < National Basketball League in ni finalnih tekmah za svetovno pi q‘fe sionalno prvenstvu praviloma vseli 48 minut, toda star je že 37 let in trener Bill Sherman pravzapraj nima zamene zanj. To je tudi razlog, zakaj so v Los Angeles)] takoj pripravljeni podpisati profe> sionalno pogodbo z mano, toda povedal sem njihovim ljudem, daje bolje, če bom njihov „drugi cejf ter" šele v sezoni 1974/1975, ko se bo Wilt Chamberlain polagoma umikal iz profesionalnih: areri; medtem ko bi jaz naslednjo sezoni igral v „Zadru". Razlogov za moji željo je bilo več. V dresu „Brighaiji Young University" sem igral v čisto drugačni vlogi, kot si jo zamišljajo v Los Angelesu: vsi moja igra je bila osredotočena ni podaje, medtem ko sem nekoliko zanemarjal mete in skoke. „Zadar? je precej nizka ekipa, zato bi moral garati v obrambi. Res je tudi, da si želim dela z njihovo mlado ekipo.f Nova pravila bodo vsekakor; prisilila Krešimira Čosiča, da bo tudi | zvezni košarkarski ligi zaigral z vso močjo: zdaj ne bo več „pobiranja žog", obenem pa so najboljši juge slovanski centri, predvsem Vinko Jelovac, M Nun Marovič, Žarko Kneževič in Rajko Gospodnetić, močno napredovali. Krešimir Co-sič je bil vendarle precej skrivno; sten, ko je stekel pogovor o njegov] košarkarski prihodnosti. „Zame je seveda velika čast, da j| „moj klub" v NBL zdaj „Loj Angeles Lakers", ki je postal j ameriški profesionalni košarki ti; sto, kar je bil „Boston Celtics" У časih Billa Russella, Boba Cousyjä in Toma Heisohna. Kakšen klub j| to! Ali ni dovolj že podatek, da so zdaj močnejša peterka kot „Milj waukee Bucks", čeprav imajo slednji Lewa Alcindorja-Jaabarja in Oscarja Robertsona, in hitrejša peterka kot „Boston Celtics- ', kjer je Jo-Jo White v življenjski formi.'V ameriški profesionalni košarki sta zdaj pravzaprav dve „super ekipi", precej močnejši od drugih:] „Los Angeles Lakers" in „Nev? York Knicks", ki so zbrali v svoji peterki izrednega dirigenta Bille Bradleya, fenomenalna krilna igrajj ca Jerryja Lucasa in Earla Monroa, medtem ko je njihov center Willis Reed Pravzaprav enakovreden tekmec Wiltu Chamberlainu in Levvu Alcindorju. Zaradi svoje izredne fizične moči. V lanskem svetov; nem finalu je zmagala ekipa iz Los : Angelesa s 4 :1, v letošnjem pa so Hew York Knicks;" osvojili naslov Iprvaka z istim rezultatom -4 : 1." □It Chamberlain je vendarle e vedno sinonim za vrhun-kega centra, najboljšega I najboljšega obrambnega ligralca od tistih časov, ko je Bill I Russell zapustil profesionalne a reine. Skorajda ni rekorda v „NBL", i. kjer ne bi bilo zapisano ime Wilt ßhamberlaih! In vendar je najbolj ; neverjeten tisti rekord z najstarej-«šim datumom' Wilt Chamberlain je |r2. marca 1962 v tekmi z „New 'York Knicks'' dosegel natanko 100 '■košev! i Kakšna serija je bila to! I - ^Philadelphia 76 rs" —'„New I York Knicks" 169 : 147. 1- Wilt Chamberlain: 100 košev, 1.63; metov iz igre, 36 zadetkov iz l igre, 32 prostih metov, 28 košev iz ■prostih metov, 25 ujetih žog, 12 ipodaj. KV i profesionalni košarki je bila p takšna serija skorajda neverjetna, ftčepravje res, da je Wilt Chamber-I lain še najmanj stokrat dosegel na I tekmah NBL več kot 50 košev. In f. vendar je tudi res, da je Algin I Baylor z 69 koši še vedno drugi na Bestvici strelcev vseh časov (na eni ptekmi); medtem ko je Lew.Alc.in> dor, čeprav je višji kot Wilt Cham-gl-berlain, postavil „osebni rekord" 62 košev. KREŠIMIR ČOSIČ: „Seveda je še I; posebna čast, da bi v Los Angelesu treniral, pod varstvom najboljšega >. centra vseh časov Wilta Chamber-r' .laina, svojega idola, po katerem pišem „posnel" nekatere svoje posebnosti;., med njimi je vsekakor najbolj atraktivna podaja iz blockade, daleč v nasprotni napad. I Spominjam se še tiste dramatične j:.tekme „Los Angeles Lakers": 1;„Milwaukee Bucks", ko je Wilt i’Chamberlain s svojimi tovariši z I zmago v Milwaukeeju napravil ye-§. lik preobrat v svetovnem finalu. ;• Wilt Chamberlain je prestregel Al-Ecindorjev met, ko se je žoga v || Čudoviti krivulji dvigala, in v skoku i ■, podajal žogo čez sredino igrišča, ERjerseje v bliskovitem nasprotnem h napadu znašel Gail Goodrich, ki je £/ venomer tekel v kontro že takrat, Џko je nasprotnikov center metal na •' koš. To je pravzaprav tisto, kar je I napravilo „Los Angeles Lakers" za svetovne prvake; vse odbite žoge so : Chamberlainov plen!" j-fe Krešim.ir, Čosič je zdaj gotovo na i ‘ vrhuncu svojih moči. Njegov obču-Ktek za košarkarski prostor je izje-feinen. Med štiriletnim študijem; na f univerzi „Brigham Young" v Provu i.: [e precej izboljšal tudi igro brez P#oge. Njegova košarkarska tehnika ;|e skorajda enakovredna košarkarja improvizaciji najboljših cen-I j tr°v, kakršni so Wilt Chamberlain, Iz športnega novinarskega gradiva na drugi strani velike luže: imeniten posnetek našega Čosiča v obrambi (11) in izrezek, katerega naslov pravi, da Lakerji „vrbujejo" Čosiča ... iers Drai BYU's Costa Lauriski Taken INGLEWOOD, Calif. OJPI) -The Los Angeles Lakers went for the biff Men in the NBA college draft Tuesday, including a current ABA regular, a former Yugoslav Olympian and » b ' “ " kaoriviHe foot-0 Jacksonville star cot by two ABA teams.. Along With BYU’s IMnhr Cbeic, other area stars drafted were Utah State forward Bob Lauriski by the Golden State Warriors; New Mexico’s Darryl Mnniefield; by the Philadelphia TSers; Gary Rhoades of Colorado State- by Houston and Er Fopnu of Idaho State also taken by Golden State. But Bill Sharman, coach of the defending champion Lakers, said the player* were* not chosen for thdraae. "Wejaive some fine players outside of tall men,” Sharman said. ”We did weH in- all positions. ГјјГ very happy with Russians IS# Lakers drafted fifth In the first round—a bonus from the trade that sent Rićk Roberson to the Cleveland -Cavaliers—then had three second round choices before forfeiting the third round. They picked 15th the rest of the way. Jin Cbones, a 6-foot-ll regular with Ihd ABA’s New York Nets,-was the most proven .player, but the Lakers’ only hope of landing Mm is if, he is Mile to find a loophole in his contract and jump leagues, Carolina Chooses CosTt; Other Area Players Taken NEW YORK (UPIl - Yugo- slav olympian .Kresimir Cosic Brigha from Brigham Young was the first Inicrmounlain area player selected in the '1973 Američani Basketball Association college player draft Wednesday. Die 6-И center went'on the fifth round to the Carolina Cougars, this season's ABA Eastern Division regular season ,. champions. The three-time AH I U Western Athletic Conference nplayer may have to switch to yorward if he plays for the Mimiefield, a 6-8 center. 'Joe Wallace of Denver University was drafted in round seven by Indiana and. 6-5 guard Jim Owens of Arizona State went to San Diego in the eighth round. Colorado State's Gary Rhoades went to Denver on the 10th round, Kentucky took Johnson of Denver in round 11, Utah picked up Eastern Montana guard Roy McPipe in' the 13th round, and James Forbes of Texas-E! Paso was drafted i+thby Kentucky. Cigars, however. They alsu Kicked 7-4 Tom Burleson of North flplma State as their top draft, iption. p area players wait on tup ,. »und—Robert Lauriski of Utah öhd Darryl Mmp-iefield SkNew Mexico. The 6- 7 I aiirleli\>i t»lren hv ih» Vir. This was his first seasd^pf ; eligibility for the NBA draft. The Lakers in addition 1 picking Chones No. 3 drafted; _ 1. Hermit Washington, 6-8,230,1 American University; one of the ; few players in college basketball ' history to average 20 points and j 20 rebounds over three years. 2. Bill Schaeffer, 6-5 forward, St.John’s (N.Y.J. • 4, John Perrv. 6-10^20. Pan Apwrf&h; blocked lSTShoi&Jast Reason, averaging 20 poinfsS game. The Los Angeles team* then chose Larry finch of. Memphis State, who averaged 24 points a Eime; and, Kresimir Cosic of/ righam Young; a regular on thy two ABA j teams.- I Others drafted were Nate J Hawthorne, .Southern^ Illinois, I and^ftoy ' McPipe! ШтШ Gary Rhoades of Colorado State was taken by Houston in the fifth round of the jlraft, the same round in which Brigham Young’s 6-11 Yugoslav center Kresimir Cosic went, tojhe | ’ Angeles Lakers. Mike Gjjetr^s of Western Conference champion | Artwna State was taken by f Portland in the ninth round. | Aisotakenby the Warriors was f Idaho Slate University forward ‘ Ev Fopma. Foprna was the only Big Sky Conference player tak^m in the 10 rounds of the NBA dr. Lew Alcindor, Willis Reed, Spencer Haywood ali Bob Lanier. Kre-šimir Cosič je z 210 centimetri vsekakor igralec,- ki bi bil med najnižjimi centri v NBL, če bi podpisal profesionalno pogodbo z „Los Angeles Lakers". talijanski klubi so za Krešimira Čosiča že pred leti ponujali 60 000 dolarjev za vsako sezono. To je pravzaprav ista vsota, kakršno bi dobival letno v ZDA, če bi pristopil k „Los Angeles Lakers" ‘ali „Carolina Cougars". Njegova sezona v Italiji bi bila krajša, obenem pa bi lahko nastopal tudi v reprezentanci Jugoslavije, ker bi po pravilih FIBA zadržal status „amaterja" in torej igral tudi na olimpijskih igrah. In prav nedavna turneja reprezentance Jugoslavije po Južni Ameriki je pokazala, da je najmlajša generacija z Draganom Ki-čanovičem in Draženom Daljpa-gičem vnesla veliko svežine v reprezentanco, ki je zdaj enakovreden tekmec Sovjetski zvezi in Združenim državam Amerike za svetovne trofeje. V takšnem položaju bi bila izguba Krešimira Čosiča vsekakor še težja. Mirko Novosel je vendarle optimist, ko govori o prihodnosti: „Mislim, da bo Krešimir čosič ostal v Zadru, čeprav je profesionalna ponudba iz Los Angelesa seveda vabljiva. Prepričan sem, da bomo v Barceloni na evropskem prvenstvu premagali Sovjetsko zvezo, če bomo igrali kompletni." Jugoslovanski tisk je objavil najrazličnejše verzije o tem, koliko milijonov starih dinarjev je izplačal KK ,4Zadar", da je prepričal Krešimirja Čosiča. Po uradnem sporočilu bo dobival mesečno 390Đ dinarjev kot tehnični direktor, hranarino in premije kot igralec, obenem pa tudi premije kot tehnični direktor. S takšno pogodbo bi imel Krešimir Čosič vsekakor zagotovljene doslej najvišje dohodke v jugoslovanski klubski ; košarki, če bi „Zadar" postal državni prvak ali pokalni zmagovalec, obenem pa je znano, da bi najboljši igralci „Crvene zvezde" v prejšnji sezoni zaslužili povprečno več kot 10 000 dinarjev mesečno, če bi osvojili prvenstvo. Obenem pa je tudi povsem jasno, da je „primer Krešimir Čosič" rešen le za naslednja tri leta, medtem ko se bo fant podal v odkriti ali prikriti profesionalizem v letu 1976, torej po olimpijskih igrah v Montrealu, ko lahko pričakujemo v Evropi pravo vojno med italijanskimi klubi za košarkarsko licenco z imenom Krešimir Čosič. ACO PASTERNJAK KLAT? red, bal sem se ga, saj me je pred leti s koso po glavi," je bil prvi zagovor ubijalca Ivana Zmazka, ki mu je pokojni Gabor očital, da zalezuje njegovo ženo, in ga pogosto zmerjal ter mu grozil. „Res je bil ljubosumen, pa ne vem zakaj. Veliko sem pretrpela, pa kaj hočete, takšno je življenje. Toda zakaj ga je šel Zmazek klat, zakaj? Res sta si bila v sovraštvu, ampak kaj je bilo tega treba. Se pred petimi leti smo živeli v slogi," pravi Marija Gabor (LEVO). Bilo je na mostičku čez potok, ki loči vas Radoslavce od Sitarovcev. »Vidite, kak me je dregnil!« je vzdihnil Jožef Gabor in zakrilil z rokami. Zgrabil se je za trebuh in kri se je udrla po pravkar dokončanem mostičku. Dva izmed domačinov, ki sta metala zemljo na sveži beton, sta Gaborja podrpla, da ne bi padel v potoček. Jožef Gabor pa je le še zahropel. Ugasnilo je življenje 64-letnega kmeta. ZAKAJ GA JE ŠEL „Tu se pozna kri, tu je izdihnil Jožef Gabor," je pokazala Neža Vrbnik na mlako krvi v neposredni bližini svoje domačije, tik ob kupu peska, s katerim so zasipali cesto čez nov betonski most. Ш& Prek njega sta prva stopila Zmazek in ™ Gabor. „Rekel mi je, da me mora dati še nocoj v Ivan Zmazek je imel nož vedno pri sebi. Ko je z njim pokončal Jožefa Gaborja, je nož zavil v časopisni papir in spravil na kuhinjsko omaro. Miličnikom ga je izročil še vsega krvavega. Pri Gaborju so našli v žepu le zaprt nožiček (ZGORAJ). „Bali smo se Gaborja, ves čas je govoril, da nas bo „buja", jaz nisem upala v hlev brez vil in drvjače. Kako bom skrbela za živino, če bo mož zaprt? Saj ga bodo spustili, saj ni nič kriv, kaj bi bil zaprt.,." je tarnala 55-letna Jožefa Zmazek. Zakaj ga je šel klat, zakaj? " je ponavljala Marija Gabor, 67-letna kmetica, zaradi katere je pred petimi leti postal njen mož, žrtev sovaščana, ljubosumen. „Kaj naj sedaj počnem sama, dve kravi imam, teleta, dva prašiča ... Kdo bo skrbel za vse to.. Marija je bila oblečena v črnino, ob njej je stala sestra, ki že dolgo živi v Ljutomeru: „Sestrica ne more biti pri meni, jaz sem neprestano na operacijah, zato je najbolje, da vse proda in se preseli kam k svojim. Ja, otrok nima, ampak je najbolje, da vse skupaj proda ..." V razpokanih rokah je Marija držala ključ od domovanja, z majhnimi, preplašenimi očmi je gledala po cesti, ki vodi k hiši morilca, k hiši z oznako Sitarovci 16. „Zakaj, zakaj ga je šel klat? " je ponavljala s šibkim glasom na robu ceste pred svojo hišo v Sitarovcih 18. In ko je tako vsa nemočna stala sredi vasi, je prišla k njej soseda Janca Tibavt: „Morilec je ves čas nosil s seboj nož pa sekiro. Mojo roko poglejte, kako me je udaril. Še danes imam tanjšo. Bilo je to 15. oktobra 1972. S sekiro me je udaril, takoj sem morala po zdravniško pomoč," je razlagala in dodala, da je Ivan Zmazek vedno hodil po vasi s hladnim orožjem, da je grozil in da si je prilaščal več pravic, kot mu jih gre. „Ali je bil vaš mož res ljubosumen? " smo vprašali Marijo Gabor, saj je komaj mogoče verjeti, da se je v njenem možu pri tako poznih letih razvnela ljubosumnost. „Da, da, bil je strašno ljubosumen, pa to šele pet let nazaj, ni me pustil iz hiše, stalno je govoril, da imava nekaj z Zmazkom. Pa to ni res, saj smo stari, prej pa smo bili prijatelji. Pomagali smo si, potlej pa sta imela sovraštvo. Da, sovraštvo ..." Nekaj deset metrov naprej, v sosednji hiši, pravzaprav na polju ob hiši, se je z večernim delom ubadala Jožefa Zmazek, 55-letna gospodinja. V kuhinji je počasi segla na omaro in pod razpelom, ki mu je delal družbo prtič z besedilom „Isus i Marija pomozita nam", pokazala prostor, kamor je mož le en večer prej odložil v Pomurski vestnik omotan krvav nož: „Prišel je domov, zavil krvavi nož, ga dal na omaro, pa so že prišli miličniki. Nekaj mi je pravil, da ga je dregnil, ampak saj ni vedel, da ga je do smrti. Ne more biti dolgo zaprt, doma imamo osemnajst glav živine, ne zmorem vse sama z dvema otrokoma... Mi imamo živino v reji. Veste, koliko je stem dela? Pa saj moj ni začel. On mu je neprestano, Gabor mu je neprestano pravil, da je kurba. In Gabor ga je napadel. Je govoril, da moj hodi k njegovi babi, jaz pa vem, da se je še takole, še s prstom se je ni dotaknil. In zato, ker je fantaziral, da naš hodi, pa kaj bi hodil k stari babi, k njegovi, ga je s koso zdelal. Na polju ga je kar po glavi, vso glavo mu je zrezal. Od takrat imamo vedno kaj s seboj. Saj je Gabor hodil k nam, nas zalezoval in čakal... Jaz ne grem ponoči v hlev, pa tudi čez dan ne, če nimam česa pri sebi. Vile ali pa drvjačo (sekiro za cepljenje drv, opomba pisca). Moj ima s seboj nož ali pa drvjačo. Saj je vpil od vasi, da bo vse buja (ubil, opomba pisca), ja, da bo buja vse. Pa smo se morali zavarovati." Sinova sta nemo poslušala mater. Miličnik, komandir postaje ljutomerske milice, ki je sedel za isto mizo, ni rekel skoraj nič, starejši sin, sedemnajstletni Guste, je skrivaj jokal, mlajši brat pa je razlagal: „Mene je tiral po šumi, pa mu nisem nič naredil. Nevaren je bil nam vsem, tudi jaz sem slišal, ko je kričal, da bo vse buja ..." Priče, ki so bile poleg, ko je Ivan Zpriazek zabodel sovaščana Jožefa Gaborja, med njimi tudi Neža Vrbnik, pa pravijo: „Delali smo most, nasipali smo ga, ko sta skupaj prišla Zmazek in Gabor. Moj mož jima je rekel, da sta prva, ki gresta čez most in da morata nekaj prispevati. Zmazek je rekel, da nima denarja, Gabor pa je rekel, da bo on že dal, da pa je Zmazek prevelik skopuh. Potlej sta se nekaj prerivala in jaz sem jima rekla, naj se gresta prerivat drugam. Takrat pa je Gabor že rekel: „Vidite, kak me je dregnil!" Prijel se je za trebuh, lezel je vkup, možje so ga položili na travo, hoteli smo mu pomagati, pa je samo še bruhnila kri. Iz rane. Zahropel je. In umrl. Dali smo ga na traktor, da ga je odpeljal... Zmazek pa je odšel domov." V listinah, ki so se že naslednji dan zbrale na sodišču v Murski Soboti, pa se je dalo prebrati, da se je sovraštvo zanetilo zaradi ljubosumnosti, da je obdukcija pokazala dve veliki rani in da je zdravnik med obdukcijo zbral komaj 5 mililitrov krvi (iz črevesja, da jo je lahko poslal na analizo, s katero bi ugotovili, ali je bil pokojnik morda vinjen. Kdo ve, ali je Jožef Gabor umrl zaradi tega, ker je izkrvavel, ali zaradi prerezanih pljuč? Gotovo pa je, da je njegova ljubosumnost na stara leta rodila sovraštvo, ki ga je Ivan Zmazek za zmerom zatrl z navadnim kuhinjskim nožem. JOŽE VETROVEC Za vroče poletne dni v mestu je Modna hiša pripravila bogat izbor modno krojenih oblek, dvodelnih kompletov ter kril in hlač. Modeli so izdelani po aktualnih modnih tendencah iz kvalitetnih bombažnih in sintetičnih materialov. V Modni hiši boste našli tako modele za močnejše postave, kot oblačila namenjena mladim dekletom. Braco Koren: Dolgi obrazi Tatjana Gros: Oh, spet zmaga Zloglasne slovenske nevoščljiv- funtih, je svoj nastop tudi pošteno ce je najbolj skrbelo, kdo je odpela s krajšim nagovorom v popil pivo iz plastičnih žabo- slovenščini, kar je gledalcem dalo jev, ki jih je akademski slikar Jože veselje do taktiranega ploskanja, Spacal postavil za sceno letošnje- obenem pa je'imela prav gotovo mu festivalu Slovenske popevke; mnogo zaslug, da je Kovačičeva Scena, nova in vabljiva, pa je popevka iz src komisije občinstva morala reva žal spet loviti napeve, izvlekla prvo nagrado, ki bodo mogoče zveneli še kakšen teden, potem pa bodo vsi željno pričakovali naslednji festival, da se bo po čudežu rodil kakšen hit. Ansambel Tin Tin, za katerega še sedaj ni natanko ugotovljeno, od kod je, je le razširjena oblika lanskoletnega para Baskin in Copperfield, ki je s svojimi vragolijami načenjal živce Janeza Martinca. Letos je bil ta ansambel precej bolj umirjen, toda duša jim kljub temu ni dopustila, da se ne bi nekajkrat povaljali po odru. Pa še simpatični fantje so bili. Pevci z otoka prihajajo v Ljubljano po denar za letni dopust, saj smo znani, da cekinov ne štejemo v pesti, ampak na odprti dlani. Frank Ifield, ki je pred leti poizkušal pristopicati do vznožja angleškega popevkarstva, je na strmi poti tudi omagal in se ga spominja le še kakšna takratna najstnica, ki je danes že mamica. No, in ta Frank, bolje rečeno njegov mene-žer, je prišel v Ljubljano le z zagotovilom, da bo zmagal. Kajti tak „slaven" pevec si res ne more dovoliti, da bi na nekem zakotnem (čeprav organizatorji brusijo jezike v evropsko špico) festivalčku gledal v hrbet kakšnemu neznanemu domačemu pevcu. In Frank je zmagal. ® Edvin Fliser, ki je sedaj že imeni- Irska pevka Dana, ki je zahtevala ten vojak, in Tatjana Gros, ki se nekajmilijonsko dinarsko vsoto v vrača v naročje svojega moža v Oto Pestner: Z največjim metuljčkom Nada Ladič, članica vokalnega kvarteta Strune, ki je skušala zasloveti s popevko svojega zaročenca Deča Zgurja kot solistka, je kaj klavrno zapela svoj „štiklc" in so ji nedeljena mnenja svetovala, naj še malo vadi v zborčku, ki pa se mu tudi še vedno priporočajo komorni nastopi samo z enim poslušalcem - profesorjem petja. Gianni Nazzaro: Ljubljenec ženstva... DA BI RESNO PISALI O LETOŠNJEM FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, JE ŽE MALO POZNO. SPLOH PA: TUJA USTA SO BILA POLNA HVALE, DOMAČI POZNAVALCI PA OSTRI—KJE JE TOREJ RESNICA O PRAVI VREDNOSTI LETOŠNJIH »ŠTI-KLCOV«, »KOMADOV« ALI KAKORKOLI SE ŽE V POP ŽARGONU REČE TAKIM PESMICAM? iTiKlc Marjana Deržaj: Hladna poletna noč ■aal . шш i J Zagreb, sta odlično zapela in ju prav gotovo lahko damo ob bok Dani in Franku Ifieldu, s katerima sta pela popevki v alternaciji. Irena Kohont je dokončno izjavila, da je to njen zadnji festivalski nastop in gledalce se ji je posrečilo prepričati, da je njena odločitev pravilna. Še predfestivalska ugibanja: Priv-šek, Sepe, Soss ali Sepe, Soss, Privšek ali še ostale kombinacija treh komponistov, naj bi edine prihajale v poštev pri podelitvah nagrad strokovne komisije, so se na koncu resničila. Bi rekli, tako kot prejšnja leta, le da je bil v kombinaciji še Robežnik, ki je letos sklenil odstopiti prostor mlajšim skladateljem. No, za mlade skladatelje so pripravili posebno nagrado dveh tisočakov, ki so jo podelili tako, da tudi oni niso bili prikrajšani. Delila sta si jo namreč: Vaško Repinc in Janez Bončina. Tako da ne bi bilo kakšnih besedi, da so mladi zapostavljeni. Pravična nagrada za izvirno besedilo, so se strinjali vsi. In poslušali smo še nekoga. Sicer ni pel, govoril pa je, kot bi suhe hruške medil. Predstavniki tujih televizijskih hiš so bili namreč polni hvale o našem festivalu in so obljubljali, da bodo popevke prav gotovo postale hiti na njihovih postajah. Ali ni tako leporečje včasih malo nasilno, ko pa so naši domači glasbeniki ugotavljali, da festival ni prinesel nič novega? Ali ni samokritika včasih boljša kot tuja usta polna hvale? Pa še nekaj? Mednarodna festivalska žirija je imenitna, toda poti-hem se je šušljalo, da le ni bila rvajbolj složna, da so se celo malo sprli! Ali ni čudno, saj so bili slovenski glasbeniki v manjšini. Res ne moremo o zmagovalki slovenske popevke sami odločati? Ifield zahteva, mednarodna komisija potrdi, mi pa plačamo! Vsa čast Franetu Milčinskemu-Jež-Mp ki je v ljubkem besedilu popevki „Zakaj? " izpustil večno hropenje o ljubezni na tisoč in en način. ALEKSANDER LUCU Fotovici: EGON KAŠE JUDO IN EKSPANZIJA „Po stagnaciji in nazadovanju tja do leta 1970 je kranjsko gospodarstvo spet v ekspanziji. Trenutno je sredi izredno močne investicijske dejavnosti, kakršne v Kranju še ni bilo. Računamo, da bo vrhunec v letu 1974, ko bodo vse te investicije aktivirane." To so besede kranjskega podžupana Franca Šifkoviča, diplomiranega ekonomista, prej finančnega direktorja Jelovice Škofja Loka. Podžupan je od 1. marca letos. odgovarja za gospodarstvo. Je tudi športnik, judoist, predsednik judo kluba Triglav, vendar pravi, da to nima nobene zveze z gospodarsko ekspanzijo. ZOBJE NA DNU JEZERA Jože Dvoršak (prej direktor hotela Evropa Kranj, zdaj direktor hotelov Grad Hrib in Bor Preddvor, sicer pa na lestvici gorenjskih gostincev in hotelirjev nekje čisto spredaj) naredi za gosta vse, kar ta želi. Ampak res čisto vse. Deževnega, hladnega dne konec avgusta lani se je celo prizadevno potapljal na dno jezera Črnava v Preddvoru samo zato, da je nekemu gostu z Nizozemske serviral — umetno zobovje. Nerodne- žu so namreč padli zobje v vodo in brez njih bi bili zrezki precej neužitni, Jože pa ni hotel, da bi se gost pritoževal zaradi hrane, to že ne, pa se je slekel, se trikrat, štirikrat potopil in nazadnje iz blata le izbrskal, kar je iskal. Firbci, ki so se v tem nabrali tam okrog, so se tako zabavali, da so nekomu, tudi gostu z Nizozemske, padli v vodo še zlati naočniki. In ker je bil direktor že tako in tako moker in ker se je v prejšnji potapljaški akciji dobro izkazal, je smel nazaj še po očala. NI KRANJČAN, KDOR POZNA... ...novo kranjsko obvoznico. Kako gre že tista popevka? Aja: besede, besede, besede... ...kranjski klub kulturnih delavcev. Vzel ga je hu ... No ja, ukinili so ga, umetniki, ki so ga vodili, pa se lahko med seboj prepričujejo o lastni pomembnosti tudi v oštarijah. ... farmo bekonov v Hrast-jah. Tam so ukinili prašiče, ker so namesto njih dolga leta proizvajali izgubo. ,.. hotel na Šmarjetni gori. Zidovi stojijo, to že, veliko zidov, lepe sobe, veliko prostorov za gostinske lokale in prireditve — pa nič več. ... sprehajališče v izredno lepem pa še bolj izredno zaraščenem in zanemarjenem kanjonu Kokre. .. . javno stranišče v Kranju. O pač, je, za vsakim vogalom. ALBIN, NE ZORAN Oooo, jezik pa ni kar tako, govori — in piše — Albin Učakar, najprej strojni stavec, potem slavist in zdaj odgovorni : urednik Glasa. Zlobni jeziki pravijo, da se podpisuje za Albina samo zato, ker je v imenu Zoran :rr tako mu namreč vsi rečejo in pod tem imenom ga poznajo — odkril menda nekakšen neslovenski podton. Albin pa tujk ne mara in prav tako ne zanikrnih besednih zvez pa papirnatih fraz, čeprav bi se jih od nekaterih svojih podrejenih in nadrejenih sodelavcev res že lahko naučil. STOLETNICA DELAVNICE Milan Levičnik-Sine, kranjski urar in zlatar pa ribič, včasih tudi mladinski funkcionar in kranjski playboy, je sila ponosen na prenovljeno delavnico, čeprav sam sicer nima nobenih zaslug za častitljivo starost zlatarske in urarske delavnice Levičnik, prve te vrste v Kranju. Odprl jo je namreč Milanov praded Ivan decembra 1872. Kranjsko-črnogorski novinar hrvatske-ga Privrednega Vjesnika Drago Abramovič je o tem napisal reportažico, dobil stavo z Milanom in si prislužil dvojni viski, ki pa ga — revež — zdaj ne bo smel spiti, saj je postal športnik, „mali nogometaš" (kar je najbolj razvidno iz šivov in povojev na nogi), športniki pa seveda že od nekdaj ne pijejo. BERTA, SONJA IN JURČEK Berte Ambrož že dolgo ni bilo več slišati, zdaj pa se je spet pojavila na Slovenski popevki 73. Še vedno hodi v glasbeno šolo, kjer študira solo petje in klavir. Sonja Gabršček pa še poje, pa ne samo ona. Naučila je tudi svojega štiriletnega sinčka Jurčka, ki je že nastopil v radiu, v nedeljskem studiu 14. Če bo šlo takoj naprej, bo kmalu zasenčil mamičino zvezdo. VKLENJENI POPOTNIK Stane Tavčar, znani svetovni popotnik s kolesom in mopedom (s kolesom je prevand-ral vso Evropo, približno 22 000 km, z mopedom pa vse države okrog Sredozemskega morja, razen Albanije, celo v Sahari je bil), predsednik turističnega društva Kranj in poslovodja Merkurja v blagovnici Globus, se pritožuje, da nima več časa za svoj konjiček, za poti, s katerih je prinesel sicer nekaj kil manj, zato pa čudovite barvne diapozitive, s katerimi je potem na predavanjih navduševal staro in mlado. Ker je zelo velik, mu je pokojni novinar in pisec dramskih tekstov Saša Škufca večkrat rekel: „Stane, jaz bi iz tebe dva pripravna naredil." Če bi ga videl zdaj, malce zadebeljenega, ko pa le v pisarni poseda in ne goni pedalov, bi tista dva najbrž povečal na tri ali štiri. DIVJE ZELENA POMLAD Zasanjana Majda Knez z Zgornjega Brnika, študentka prvega letnika filozofije, honorarno zaposlena v pionirski knjižnici v Kranju, sodi v mlajšo generacijo bolj in manj uspešnih kranjskih pesnikov. Objavljala je že v Problemih, Snovanjih, Dialogih, Prostoru in času. Tribuni itd. Zapisovanje sveta, človeka v njem, sebe v svetu — to so njene teme, je rekla. Pravi, da piše največ poleti in jeseni. „Spomladi ne morem, ni mi všeč, vse je tako divje zeleno, pozimi pa spet ne zaradi razmer doma, nimam kam iti, v rokavicah se pa ne da delati."' NI KRANJČAN, KDOR NE POZNA... . . . JANEZA ZUPANA-HANZIJA, kurirja Gorenjskega tiska, skoraj vedno na mopedu (zadnje čase na ta- kem s tremi kolesi) in obvezno vedno v pumparicah (najbrž celo spi v njih). Če je slučajno peš, hodi tako hitro, da ga komaj vidiš. Nikoli nima maske na obrazu: je ali dobre volje, z usti, do ušes razklanimi od smeha, ali pa slabe. Za počitek nima časa, mirovati ne zna. ... NIKA SLAPARJA, upokojenega učitelja, pevca, zborovodje, pesnika, ljubitelja vsega lepega. Razmere so mu malce bolj kot komu drugemu zagrenile življenje na starost, njegove šale so zato včasih malce grobe, vedenje malce eksponirano, ne-konformistično, vendar ga obsojajo le tisti, ki so nezreli, vase zaverovani, ki ne znajo razumeti človeka, ki nočejo tega niti poskušati. ... FRANČKA ERJAVCA, direktorja Brionov (restavracije Park) že skoraj od vsega začetka pred Skoraj 14 leti. S svojo stalno četico natakaric (Marijo Krevh, Angelco Sleme, Marijo Konkolič, Tilko Perhavc in Danico Ker) je gostil že predsednika Tita pa Sukarna, Hruščova, Naserja, Haile Selasia in druge. . DUŠANA HUMRA, rokometnega sodnika in športnega novinarja, doma iz Pod-brezij, a je več v Kranju kot doma. Zgodi se mu, da gre sodit rokometno tekmo na Golnik, pa pozabi doma piščalko. Naredi si jd iz vrbe, za ta pozabljivi dan si namreč izbere maj. Ali pa inter-vjuva kranjske vaterpoliste v zimskem bazenu, sam pa se boji vode kot igralec Božo Šprajc miličnikov, ker sploh ne zna plavati. SLIKOVNA KRIŽANKA ITALIJANSKA KRIŽANKA n B c D E F G H I J K L M 1 Г 2 3 1, 5 6 7 8 9 10 11 12 13 H 15 VODORAVNO: 1 gojenje in prodajanje cvetlic — (0) 2 največji polotok Severne Amerike — merska enota za majhne tlake — (1) 3 ime slavne italijanske gledališke igralke Duse — drag kamen, silicijeva rudnina— (1) 4 srbsko žensko ime — ime izraelskega zunanjega ministra Ebana — širok svilen pas pri japonskem kimonu — (2) 5 kratica za množino — arabski žrebec — človek s kilo — (2) 6 brezobziren izkoriščevalec — mlada kokoš — (1) 7 kamboški general (Lon) — kemijski znak za radij — gorovje v Sahari (Asben) — (5) 8 glagolski način, ki izraža oseb-kovo dejavnost, aktiv — ljudstvo, nacija — (1) 8 kraj v belgijski pokrajini Hai-naut, kjer so leta 1745 Francozi premagali združene Angleže, Nizozemce in Avstrijce — letovišče v Hrvatskem Primorju, med Crikvenico in Senjem -(1) 10 glavno mesto istoimenske pokrajine in pristanišče ob Črnem morju v severovzhodni Turčiji (četrta črka je E) — moški potomec — (2) 11 zdravilna travniška rastlina — italijanski otok v Sredozemskem morju — (1) 12 pismena pogodba, sporazum o spornih vprašanjih — matematik-(1) 13 vrhunski športniki — avtomobilska oznaka Karlovca — sekira za tesanje — (2) 14 najdena deklica — ime nemške pesnice Seidel — (2) 15 ostrost, jedkost, izrazitost — (2) NAVPIČNO: A glavno mesto departmaja Puy-de-Dome v srednji Franciji, središče železarstva — (0) B mesto v jugovzhodni Makedoniji — obrtnik prehrambene stroke —(1) C tropično drevo z dragocenim in zelo trdim, črnim lesom — podaljšanje, največja razdalja nihajoče točke ali nihala od ravnotežne lege — (1) D triogelna kirurška igla za jemanje tekočin iz telesnih votlin — veliki gorski hrbti — kratica za delavski svet — (2) E ime in priimek starejše ameriške filmske igralke — avtor „Miklove Zale" (Jakob) — (1) F mednarodni jezik, ki se ni uveljavil — pristanišče na obali zaliva Lynn na jugovzhodni Aljaski, vojna baza ZDA — ljubkovalno žensko ime — (3) Rešitve ugank iz 23. številke STRAN 29. SLIKOVNA KRIŽANKA. V o d.: Gregorčič, valeriana, prevajalka, lorenz, kork, amin, iperit, šal, kri, čreda, romb, ljubno, cilinder, Joliot, Ribalta, U Tant, stol, danka, ME, Kasim, oro, Una, ščip, Šik, Lojze, lantan, avdicija, Tito, kamarila, Tirana, ar, Rita, akord, trasat, Cazi, jezernica, armatura, ena, Zei, anorak, kamgarn, namera, Akron. STRAN 30. SKRITA KRIŽANKA (črtica pomeni črno polje; na koncu vsake vodoravne vrste je vejica). V o d.: 1. pristanišče — 12. kvota, -17. sistematika — 18. Repin, 19. Ostrčil — 20. Pakoštane, 22. Varda — 23. oboi — 25. škržat, 26. kna — 27. jemanje — 30. oni-----,31. akna — 33. alk — 34. alt — 36. Ito -, - 38. Ain-----39. JAP - 42. kancer —, — — — 43. Ankele — 46. Erjavec, — 48. internat-----50. aa----- 51. SV, — 52. hrastovina — 55. Svete, — 58. tast — 59. senar — 60. Aasen, 61. šiv — 62. Vitranc------64. lesk, 65. kondor --------67. Tirtej----, — 70. Lovran — 72. reber — 73. iks, — 76. osa — 77. Nagasaki — 79. Sal, — 80. gt--------81. štab - 82. šok - 83. tri, 84. Si----85. K(arel) Č(apek) — 86. Laver---------88. an, 89. Ojstrica — 93. avdicija, 97. marioneta — — 99. emisar,----------- 100. Pariz---101. Renan —. N a v p.: 8 l(van) T(avčar), 28. E(mil) A(da-mič). IZPOLNJEVANKA: 1. pranje, 2. koneks, 3. predjed, 4. mrtvež, 5. bolezen, 6. adenom, 7. suhost. Pajek ne sprede mrežo le za eno muho. STRAN 31. KRIŽANKA. Vod.: 1. koala, 6. Asmara, 12. oktant, 14. skalar, 15. svetnik, 17. enica, 18. mana, 19. norčija, 21. Ira, 22. Etna, 23. oa, 24. ča, 25. Bangkok, 27. KA, 29. ar, 30. Iris, 31. kol, 32. prasket, 34. Vare, 35. Varna, 36. Snežnik, 38. Arakan, 40. Amiens, 41. Lenart, 42. Agata. Nav p.: 22. A(lbert) E(instein), 39. N(ikola) T(esla). ZA MLADE RISARJE: MISEL NA ČRTICAH: 1. manever, 2. Strabon, 3. regata, 4. jeremiada, 5. Trogir, 6. antanta. Nevesta bogata je rada rogata. ANAGRAM V STAVKU: Alain Delon. DODAJTE STREŠICO; Žale. POSETNICA: belpaese. KRIŽANKA. Vod.: 1. Najdorf, 7. zibka, 12. Eneida, 13. čevelj, 14. balsa, 15. gem, 16. god, 17. omet, 18. Artur, 20. ta, 21. nečimrnik, 24. W(erner) B(raun), 26. laket, 27. Urek, 30. Eol, 32 peč, 33. Akita, 34. Bremen, 36. Krilov, 37. bivak, 38. Lecuona. Nav p.: 36. K(urt) E (delhagen). STRAN 32. KRIŽANKA. Vod.: 1. Jurčič, 7. močnik, 13. aspekt, 14. otrobi, 15. ST, 16. prislov, 18. at, 19. tat, 21. avion, 22. oda, 23. oves, 25. Olt, 26. Ikar, 27. Gable, 29. fortuna, 31. Aida, 33. Vaal, 34. kalnost, 37. blišč, 40. Arda, 41. trk, 43. Asta, 44. Zei, 45. pasat, 47. trn, 48. ut, 49. partner, 51. E(dvard) K(ardelj), 52. atlant, 54. Ileana, 56. raglja, 57. nektar. IZPOLNJEVAN KA: 1. Nestro, 2. svečan, 3. meteor, 4. jetnik, 5. Nantes, 6. trenje, 7. Erazem, 8. Deržaj, 9. žganje. Nesreča ne orje in ne seja, a zmeraj žanje. G hrvatska primabalerina, ki uspešno deluje v Metropolitanski operi (Mia) — obroček za nasajanje kose — različna soglasnika — (3) H velik polotok na Bližnjem vzhodu — polotok v Srednji Ameriki med Mehiškim in Karibskim morjem — (1) I ime francoskega filmskega igralca Delona — nepomemben človek — (4) J število z dvema ničlama -gorat _ otok ob jugozahodni obali Škotske — odličen sovjetski metalec kopja (Jan) — (2) K težka strelna orožja, kanoni -ime don Kihotovega konja -(1) L po vsem svetu razširjena ptica pevka — ovratna ruta — (2) M samica velike planinske ptice ujede — gorovje na meji Dalmacije in Bosne — (3) • (4) (ŠAL) ANAGRAM V STAVKU Moj češki prijatelj pravi, da križanke sploh ne more rešiti brez SLOVARJA. Uganite njegovo ime! • (2) (GAL) OD SPREDAJ IN OD ZADAJ Štiri fante vidimo od spredaj (A, B< C, D) in od zadaj (1, 2,3,4), |e da od zadaj niso v istem vrstnem redu-Določite pravilne pare. KRIŽANKA „SLOVENSKA POPEVKA 73” 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 u 15 16 17 ■ 18 19 □ 20 21 22 □ 23 24 □ 25 26 27 □ 28 29 30 31 32 33 m 34 I j&č-' ■■ 35 36 37 38 □ 39 40 41 42 □ 43 44 45 46 J 48 □ 49 50 51 J 52 53 C 54 55 56 57 58 59 60 61- 62 □n 63 64 65 66 □ 67 68 69 70 71 ■ ■ 7T~ n 73 74 H 75 □ 76 77 n 78 79 80 11 82 E 83 84 85 h 86 87 P 88 n 89 90 91 V križanko je vključenih vseh petnajst skladateljev, ki so sodelovali na letošnji Slovenski popevki. VODORAVNO: 1. poklop, 7. mladi celjski popevkar, ki je na festivalu zapel svojo skladbo in zanjo prejel drugo nagrado občinstva (Oto), H. angleški filmski igralec (Peter), 15. rahlo, prikrito norčevanje, posmeh, 16. dobitnik glavne nagrade Grand Prix za popevko „Zato sem noro te ljubila" in tretje nagrade poslušalcev za pesem „Letalo vlak" (Jože, na sliki), 17. organ voha, 18. drag gradbeni material, 19. ime srbske pevke narodnih pesmi Lukićeve, 20. odličen športnik, 21. najbolj razširjeno sredstvo javnega obveščanja, 23. avtomobilska oznaka Kutine, •24. nemški predlog, 25. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih, 28. znana italijanska plemiška družina iz Ferrare, 30. telovadni element, 32. naš telovadni šampion, najboljši POSETNICA PAVLA BROM DIMITRIJ VEŠČA Pavla in Dimitrij rada prebirata partizanske Pesmi slovenskega poeta. Veste njegovo pravo ene in njegov psevdonim? • (3) (GAL) športnik vseh časov (Miro), 34. trenje, 35. cilj strelcev, 36. ime radijske napovedovalke Koroščeve, 37. jegulja, 39. skladatelj, ki je na prireditvi sodeloval s tremi popevkami, za pesem „Zakaj" pa prejel srebrni prstan revije STOP — nagrajen je bil tudi pisec besedila Frane Milčinski (Mojmir), 43. prerijski volk, 45. kraj na Notranjskem nad Vipavo, 46. debitant med skladatelji na letošnjem festivalu s popevko „Ti" (Jani), 47. tekmovalec, ki goji šport trdih pesti, 49. človek, ki neprizadeto prenaša žalitve* namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden, 52. sol borove kisline, 53. vnetje debelega črevesa, 54. glavni števnik, 55. mladi skladatelj, sicer tudi pevec, ki se je na prireditvi predstavil prvič; za priredbo njegove popevke „Rojstvo" je bil nagrajen Janez Gregorc (Jernej), 56. priprava za pečenje mesa na žaru, 59. francoska filmska igralka (Marie-Jose), 60. azijska reka, ki skupaj z Indogo tvori Šilko, 61. anglosaška utežna mera za zlato in dragulje, 62. mesec židovskega koledarja, 63. italijanski filmski režiser (Dino, „Muči me, toda ljubi me"), 64. kosovski politični delavec (Veli), 65. vrsta tropskih plazilcev, 67. popust, Skonto, rabat, 70. dvojna vrsta ljudi, ki stoje na obeh straneh ulice, da bi s tem počastili mimoidočega, 72. barva kože, polt, 73. otok v severni Dalmaciji, 75. znameniti starogrški basnopisec, 76. tropski lenivec, 77. kemijski znak za nikelj, 78. morski rak, 80. tisoči del česa, 83. hrvaški slikar (Vjekoslav, 1821-58), 86. skladbe z bolj pedagoškim, tehničnim smotrom, 88. podatki o bolezni, ki jih da bolnik zdravniku, 90- znani beograjski skladatelj, ki je letos prvič sodeloval na slovenskem festivalu in sicer s pesmijo „Marjetica" (Aleksander), 91. eden največjih mojstrov nemega filma (Charles). 'NAVPIČNO: 1. skladatelj, ki je doslej požel največ uspeha s popevko „30 let", na letošnjem festivalu pa se je predstavil s pesmijo „Tam je moj dom" (Dušan), 2. eden od čutov, 3. dobitnik prve nagrade žirije poslušalcev za popevko „Leti, leti lastovka", ki sta jo zapela Edvin Fliser in Dana (Boris), 4. sodobni slovenski književnik (Fran), 5. sol ali ester oljne kisline, 6. nadloga, stiska, muka, 7. mariborska pevka,:ki je na festivalu prvič zapela lastno popevko (Alenka), 8. tretja simfonija Ludwiga van Beethovna, 9. ljubljanski saksofonist in skladatelj, ki je imel v ognju tri železa; za popevko „Nič ne mine" je prejel bronasti prstan revije STOP (Ati), 10. avtomobilska oznaka italijanskega mesta Trenta, 11. afriški veletok, 12. izmetač nabojev pri puški, 13. tiskarsko sito, 16. sloj, 22. začetnici priimka in imena slovenskega revolucionarja in političnega delavca, 26. volčin, 27. slovenski gledališki igralec (Ivan, 1888—1950), 29. moški častitljive starosti, 31. enaka soglasnika, 33. ročaj, 38. puščava v osrednji Aziji, 39. brezalkoholna pijača, 40. ime grafika Justina, 41. mlada skladateljica, ki je s skladbo „Črna ptica" prvič sodelovala na ljubljanski prireditvi (Cveta), 42. dragocen, zelo trd črn les nekega tropičnega drevesa, 44. okrasna vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, 46. ljubljanski popevkar in komponist, član Belih vran, ki je na festivalu sodeloval s popevko „Dekler smo mladi" (Bor), 47. vodja vokalno instrumentalne skupne „Srce", ki je skupaj s komponistom pod 63. navpično prejel nagrado za najboljšega skladatelja debitanta (Janez), 48. državna ali družbena ustanova z določeno funkcijo, 49. sovjetska reka, pritok Azovskega morja, 50. prva, najstarejša plast in oddejek jure, 51. nemški admiral in šef varnostne službe (Wilhelm, 1887—1945), 52. zaklonišče pred sovražnikom, 53. v starogrški mitologiji troglavi pes, vratar pri vhodu v podzemlje, ki je puščal umrle vanj, a jih ni izpustil ven, 55. domače moško ime, 57. ime glasbenega pedagoga Dariana, 58. nefrit, 60. vzvišena slavilna lirska pesem, 63. edini debitant med skladatelji, ki je imel v konkurenci dve popevki in si je s pesmijo „Neizpolnjena želja" delil nagrado za najboljšega skladatelja debitanta (Vaško), 66. japonsko mesto na Honšuju s številnimi templji, 68. okrajšano moško ime, 69. ime političnega delavca Granfila, 71. ljubljanski radijski in televizijski napovedovalec (Jernej), 74. mladi ljubljanski komponist, ki je na festivalu sodeloval s popevko „To smo mi" (Dečo), 79. pregovor, izrek, 80. mesto v Metohiji, 81. zaničljiv naziv za Italijana, 82. ime pevke narodno zabavne glasbe Prodnikove, 84. skupno ime za tri največja nordijska božanstva, 85. pokrajina na meji med Indijo in Pakistanom, 87. pritrdilnica, 89. kemijski znak za neptunij. • (3) (IR) POSETNICA ADAM APIH - MRAV HALOZE Pred kratkim je bil na obisku v naši državi voditelj azijske države. Kateri? • (3) (IK) PRILOŽNOSTNI ŽIGI 15. aprila na pošti Portorož ob začetku drugega dela II. mednarodnega šahovskega turnirja v spomin dr. Milana Vidmarja. F. d. „PTT Slovenija" je izdalo spominski ovitek. 15. aprila na pošti Zagreb 1 ob dnevu železničarjev. 19. aprila na pošti Zagrebi ob šahovskem prvenstvu ptt delavcev. 23. do 25. aprila na pošti Zagreb 1 ob 'XVI. glasbenem tekmovanju otrok in mladine Hrvatske. 29. aprila na pošti Tolmin ob proslavi 260-letnice velikega tolminskega kmečkega punta. F. d. Nova Gorica je izdalo lep spominski ovitek. 30. aprila na poštah 11101 Beograd in 41101 Zagreb ob prvem dnevu izdaje serije „Evropa—CEPT". NOVO NA TUJEM DR NEMČIJA — Dodatni frankov-ni: 5 in 10 pf — pelikan in hiša A. Brehma v Berlinu ter Rathausstrasse v Berlinu. Proizvodnja železniških vozil: 5, 10, 20, 25, 35 in 85 pf — električna lokomotiva ter različni vagoni (hladilni, potniški, specialni za razsuti tovor, dvonadstropni potniški in turistični). Znamenite uprizoritve gledaliških del: 10, 25 in 35 pf — Kralj Lear v režiji W. Langhoffa, Sen kresne noči v režiji W. Felsensteina in Mati Korajža in njeni otroci v režiji B. Brechta. EGIPT — Propagandna serija: 20, 20, 30 in 110 m — načrtovanje družin (štiričlanska družina), mednarodni sejem v Kairu (simbolika), mednarodni dan telekomunikacij (telefo, radar in zemljevid) in festival „Zvok in svetloba" (tempelj Karnak pri Luksorju). ZAMBIJA — Boj proti lakoti: 2, 25 in 37 b — zemeljski oreški. ROMUNIJA - Kopernik: 2.75 L -slavljenčev portret. Folklora: 10, 40, 55 b, 1.75, 2.75 in 6.40 L -moške in ženske narodne noše iz treh pokrajin. Velikani preteklosti: 10, 40, 55 b in 6.40 L - kipar D. Paciurea, pisatelj I. Slavici, izumitelj G. Lazar in skladatelj A. Flechtenmacher. GORNJA VOLTA - Apollo 17: 50, 65, 100, 150, 200 in blok 500 F -portreti članov posadke in prikaz Apolla od izstrelitve do vrnitve na Zemljo. POLJSKA — Umetnost: 50 g, 1, 1.50, 1.50, 2.70, 4.90 in 8.50 zl -osem različnih umetniških predmetov iz obdobja med 12. in 17. stoletjem. Uvedba poštnih številk: 1.50 zl — pismo-s poštno številko. KUBA - Cvetje: 1, 2, 3,4, 5, 13 in 30 c — sedem tropskih orhidej. Dan znamke: 13 in 30 c — poštna žiga „Cuba" iz leta 1839 oziroma „Havana" iz leta 1730 pod lupo. BURUNDI — Stoletnica ekspedicij Stanleya in Livingstone: 5, 7, 13, 15, 18 in 27 F — reprodukcije slik iz „Potovanja po svetu" (1873—1875), ki kažejo prizore iz ekspedicij obeh raziskovalcev. Blok z vsemi znamkami. LR KONGO - Apollo 17: 250 F -posadka pri raziskovanju Lunine površine. MALTA — Frankovna serija v decimalnem sistemu valute: 2, 4, 5, 8 m I, 1.3, 2, 3, 4, 5, 7.5, 10, 50 c, 1 in 2 L — modernistično simbolično prikazane razne dejavnosti kot na pr. arheologija, folklora, ribarstvo, šport itd. NOVA KALEDONIJA - 13. svetovni dan meteorologije: 80 F — simbolični prikaz vetra okorg zemeljske oble in meteorološki satelit. PERU — Zlatarstvo: 1.50, 2.50, 4,5 in 8 S — različni okrasni predmeti in kipci, narejeni v obdobju od 8. do 12. stoletja. ZANIMIVOSTI „Sammler-Dienst", nemški filatelistični štirinajstdnevnik, poroča v II. številki, da je pri nas izšla serija „Zdravilne rastline" in da ima znamka za 6 din le 150 000 kosov naklade. Poročilo zaključuje, da je to skoraj podobno „ključni znamki"! S to ugotovitvijo se v celoti strinjajo vsi slovenski filatelisti, saj so prejeli v večini primerov le po eno serijo kot v časih tako imenovane „ključ- ne znamke"! Ali je to povratek v obdobje med leti 1949 do 1960? Kakor poročajo dobro poučeni filatelistični krogi, bo letos najverjetneje najbolj iskana izdaja „Evropa-CEPT" otoka Mana. Izšla naj bi šele julija in to le v nakladi 50 000 kosov! Če bo to res, lahko zbiralci znamk „Evropa-CEPT" že začno varčevati, saj bo zaradi velikega povpraševanja cena kaj hitro astronomska! Skupnost JPTT je sprejela sklep, da je v navadnih poštnih žigih v bodoče lahko poleg navedbe imena v letinici tudi ime pošte v cirilici, Imena pošt morajo biti v latinici v celoti izpisana, v cirilici pa so lahko okrajšana na pr. Bos. Aleksandrovac, Smed. Palanka itd. Zbiralcem žigov se zopet obeta obilna žetev! FILATELIJA |i 2 3 4 5 6 7 8~ 9 s 10 Ti в 12 13 14 B is- 3 16 17 Re“ 19 I W E 21 22 23 24~ 25 B 26 7Г B 26 29~ 30 3T~ VODORAVNO: 1. najvišje razvita opica — trotoar — dan v tendu, 8. slovnično število, plural — tenko, brušeno steklo — otok v južnem Jadranu, 9. pregovor — podoba golega telesa — držalo, 10. jadranski otork, znan iz NOB r- ime popevkarja Pestnerja — največja sladkovodna riba, 11. začetnici priimka in imena pisatelja „Tihega Dona" — kratica za „Ljudsko tehniko" — različna soglasnika, 12. ljubljansko pokopališče — priprava na strehi za zbiranje in odtekanje vode — Zolajev roman o pariški prostitutki, 13. kraj med Trbovljami in Hrastnikom — ime ameriške filmske igralke Fonda — angleški plemiški naslov, grof, 15. oranje — kratica za kiloliter — kemijski znak za germanij, 16. okret — sodobni slovenski slikar in grafik (Božidar) — ljubljanski gledališki in televizijski igralec (Dare), 18. zemlja, obala — spodnji del smučarske skakal-' nice — sinova žena, 20. različna soglasnika — medmet začudenja — učenje, 21. pritisk — letni čas — malik, 24. stanovanjski prostor — slovenska popevkarica (Metka) — ime italijanskega film- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 в 10 11 B 12 13 14 B 15 16 17 18 19 20 B 21 22 23“ 24 25 B 20 2) B 20 28 30 31 skega producenta De Laurentiisa, 26. avtomobilska oznaka Kumanova — za-čentici slovitega igralca nemega filma -kemijski znak za erbij, 27. glavni štsv-nik — umrli slovenski filmski režiser češkega rodu (František, „Vesna") -plesna figura pri četvorki, 28. srednje visok ženski pevski glas — del umetniškega imena igralke Ide Kravanje -starogrška boginja nesreče, 29. dekorativni predmet — letalec — slovenski pisatelj (Janko, „Ciklamen"), 31. umrla ženska, pokojnica — kuhinjska posoda — patrulja. NAVPIČNO: 1. toplo vrhnje oblačilo -dihalni organ pri ribah — čebeli podobna, zavaljena žuželka, 2. ime pevke Kohontove — opera francoskega skladatelja Delibesa — osnovna mera, 3. bodica — čar — telovadni element, 4. vrste žita — kratica za psevdonim — različna soglasnika, 5. koralni otok - 1 2 3 4 5 6 7 8 9 B 10 11 B 12 13 14 B 15 16 17 18 19 1 20 B 21 22 23 24 25 B 26 27 B 28 28 30 31 naslov junakinje Ibsenove drame -pritok Donave v Vojvodini, 6. starinska priprava za vlečenje tekočine iz soda -ime pevke Kraševec — strokovnjak za vina, 7. fotografski aparat — sodobni slovenski pesnik (Ciril, „Bele zastave") — krhka kovina, trša od železa, 12. nebni glas — vsestransko uporabna kovina (znak Fe) — sorodstvo, 14. uničevalka nekaterih kovin — slovenski literarni kritik, Prešernov prijatelj (Matija) — staroegipčanska boginja, mati Ozirisa in Izdie, 17. cima, poganjek -gorski reševalni čoln — rodbina, 18. nevaren plazilec — spust s planin ~ študentovska knjižica, 19. ptič severnih morij, alk — osmi ton v tonovski lestvici — omotek, 22, delavska zadruga v carski Rusiji — enovalentni radikal iz metana — javna razglasitev bližnje poroke, 23. marioneta — vrsta azijske palme -kljuka, kavelj, 25. kruti rimski cesar iz 1. stoletja — gostilničar, krčmar^ -mamilo iz makovih zrnc, 28. ime glasbenika Sossa — dalmatinsko žensko ime — ime književnika Velikanovima, 30. površinska mera — nemški predlog — kratica za „Slavistično društvo". • (3) (KOR) Warren Tute DIPLOMATI DOSEDANJA VSEBINA Razne obveščevalne službe iščejo vzrok za nenaden prihod Elisse Tarnham, žene pobeglega britanskega diplomata, v Grčijo, kjer je gostja ladjarja Maridesa. Med njo in namestnikom britanskega veleposlanika v Atenah se razvname ljubezen. Toda položaj se nenadoma zaplete: zaradi nove ciprske krize milijarderja Maridesa zapro, a ga kmalu izpustijo, Maridesovo ženo Helen zasuje v neki votlini na obmorskem izletu (Rupertovi soprogi Claudi! je tedaj polomilo noge), Ruperta pa neki Mour-nier snubi, da bi vohunil proti svojim. Elissi, ki jo Britanci prijazno prepričujejo, naj se vrne domov, Rupert pove skrivnost, ki ga je dolga leta težila: slišal je bil, da bo njegov prijatelj Paul Tarnham prebegnil, vendar je bil prepričan, da je to samo Tarnhamova sanjarija in ni ukrepal, kot bi bila njegova dolžnost... „Meni, svoji ženi, pa ni povedal!" „S tem priznanjem mi ni življenja napravil nič prijetnejšega." „Ampak zakaj je povedal tebi, meni pa ne? " „Ne vem. Mogoče ti ni —" Premolknil je, da bi našel izraz, ki je ne bi preveč ranil. „Mogoče je hotel obdržati stvar v čim ožjem krogu. Verjetno je pričakoval, da bom morda šel z njim tudi jaz. Kot Burgess in Maclean. Nikoli si nisem bil na jasnem, kaj Paul v resnici misli. Sicer mi je pa povedal šele teden dni pred odhodom." „Zakaj nisi ničesar ukrenil? " „Nisem mu verjel. Ko pa je zares odšel, me je seveda prijelo, da bi si Prerezal vrat." ..In o tem si molčal ves čas preiskave? " „Seveda. Vedel sem, kaj bi se zgodilo z mano, če bi kaj povedal. Gotovo me zdajle ne bi bilo tukaj." ..Ni čudno, da se zdaj zanimajo zate!" Potem jo je spet premagalo: ..Ampak jaz in otroka! Pustil nas je kot stare cunje!" „Prepričan sem, da je precej pretrpel ob misli na to, kar ti je povzročil." „Ha!" Histerično se je zasmejala: „Lepo trpljenje! Če se je sploh kaj kesal! Nič mu nismo pomenili!" Utihnila je, iz oči pa so ji začele kapati solze in ji polzeti po licih. Prijel jo je za roko, vendar se ni odzvala. „Svinja!" je zašepetala. „Prekleta svinja!" „Ljubiš ga, kajne?" je vprašal Rupert. Spet se ga je jel polaščati občutek, da izgublja. „Seveda!" je zasikala. Njen glas je bil tako besen in oči so se ji tako zabliskale, da je izpustil njeno roko in se rahlo odmaknil. „Zdi se mi, da bi ga zdajle lahko ubila!" Vstopila je Janet. Elissa se je obrnila k oknu, da je skrila objokani obraz, Rupert pa se je vrnil k svoji mizi. „Mislim, da lahko kar grem," je dejala Janet. „Vsi razen dežurnih so že odšli. Ambasador je na češki ambasadi, Stephen prav tako. Mislim, da bom odšla takoj spat, tako kot ste mi svetovali." Rupet je pokimal, da se strinja, v tistem trenutku pa je zazvonil telefon. Janet je dvignila slušalko. „Kdo? Ne, svetnik je zdajle prost, vsaj kolikor vem." Z dlanjo je pokrila mikrofon. „Ali je kaj zasebnega? " se je obrnila k Rupertu. „Pravi, da se piše Jaroslav." „Tega imena nisem še nikoli slišal." „Žal mi je, gospod Jaroslav, ampak svetnik vas zdajle ne more sprejeti. Ali bi lahko, prosim, določili kak drug čas? " Nekaj časa je poslušala in na obrazu se ji je poznalo, da ji ni všeč, kar sliši. „V redu, bom vprašala." Spet je pokrila mikrofon. „Pravi, da vas mora takoj videti, da je nujno. Hoče govoriti osebno z vami." Rupert je nejevoljno vzel slušalko iz Janetine roke. „Gospod Jaroslav, slišali ste, kaj je rekla moja tajnica. Res, da sem zdajle prost, ampak — Kdo ste? KDO? V redu, samo trenutek počakajte." Obstal je nepremičen z dlanjo čez mikrofon. Ozrl se je skozi okno. Zavedal se je, da ga Janet pozorno opazuje. Treba bo ukrepati previdno, hkrati pa hitro. Polaščalo se ga je razburjenje. Tresel se je kot tekmovalec pred tekmo. Z obvladanim glasom se je obrnil k Janet: „Odpelji Elisso v njeno sobo — tu skozi ambasadorjev kabinet, in ostani pri njej in otrocih! Dokler je ne pokličem nazaj, je pod nobenim pogojem ne spusti iz sobe." V mikrofon je nestrpno dejal: „Počakajte vendar še pol minute!" Odložil je slušalko in stopil k Elissi. „Na žalost imam zdajle nujen obisk. Bi se hotela, prosim, umakniti v svojo sobo? Takoj, ko tu opravim, pridem k tebi." Elissa je brez besed ubogala in sledila Janet. Ko je ostal sam, je Rupert naglo zagrnil okna in spravil papirje z mize v predale. Vtem so se odprla vrata in obiskovalec je vstopil. Za trenutek sta se moža brez besed gledala. Rupert je stopil izza svoje mize. „Pozdravljen! Dobrodošel pri nas, Paul!" „Pozdravljen, Rupert!" Rupertu se je zdelo, da se Paul v zadnjih treh letih ni prav nič spremenil. Ista samozavestna drža glave, posmehljiva vzvišenost posvečenega in aroganca človeka, ki ve več kot drugi. „Moram reči, da si precej pogumen! Zdajle si praktično na britanskem ozemlju." „Nevarnost še zdaleč ni tako velika, kot se zdi tebi. Imam veljaven češkoslovaški potni list in vizum za Grčijo. Vaš ambasador je ravno zdajle na obisku pri našem. — Ampak za take razlage zdaj ni časa/' „Čemu si sploh prišel sem? " „Po Elisso in otroka." „in mene? " „Ker si že prešel naravnost k stvari — da." Rupert si ga je ogledoval, brez mišji, skozi tri leta uničene kariere. Njegov pogled je bil leden. „Moj odgovor poznaš: ne." „Ne razumem te. Kako boš preprečil moji ženi in otrokoma oditi z mano, če hočejo? " „Ravno to je: Če hočejo. Razen tega pa vas lahko vse zadržim v ambasadi — posebno zaradi tvojega poskusa podkupovanja. Dolgo časa si delal v našem zunanjem ministrstvu, Paul, in poznaš rutino prav tako dobro kot jaz." „V redu, zdajle se ne bova prepirala o malenkostih! Mi smo ti dali možnost, če pa si se jo odločil zavrniti, je to tvoja stvar. Rad bi šel k Elissi in otrokoma." „Kaj ne poveš!" „Zunaj imam avto in tudi vse drugo je pripravljeno. Če bo kdo kaj spraševal o njenem nenadnem odhodu, boš rekel, da se je odločila za povratek k Maridesu." „Svojim ušesom ne morem verjeti!" mu je segel v besedo Rupert. „Ali mi res hočeš ukazovati, kaj naj storim? Precej dobre živce moraš imeti, da takole vdreš v ambasado in hočeš ukazovati!" Zasmejal se je. „Kaj Si tako gotov vase? " „Sem. Pravzaprav šmo. Misliš, da bi vtaknil glavo v levje žrelo, če ne bi stoodstotno zaupal našemu načrtu in metodam? No, kje je? Če ne bo šlo drugače, jo bom pač sam poiskal." „Če se le premakneš iz te sobe, Paul, te bom dal prijeti." Položil je roko na telefonsko slušalko.„Lahko mi verjameš, da se ne šalim. Sicer bi te pa moral tako ali tako aretirati." „Seveda bi me moral, pa me ne boš." „Misliš, da res ne? " „Če: bi to storil, bi naši poslali vaši protiobveščevalni službi čedno poročilce — seveda s popolno dokumentacijo — da si ti vedel za moj odhod že teden dni prej. To poročilo je pripravljeno že ves čas, vendar ga nismo poslali, ker si bil precej znosen. Ravno zato bi te radi pridobili zase — kot ti je v nedeljo omenil Mournier." „Ne boleham za isto ideološko boleznijo kot ti." „Včasih si bil še bolj na levi kot jaz." „Nisem bil in tudi zdaj nisem." „No, preteklost zdaj ni bistvena," je nestrpno dejal Tarnham, „pomembna je sedanjost." „Kako, da so te sploh poslali sem? Precej ti morajo zaupati." „Daj no, Rupert, nisem prišel klepetat!" „Verjamem. Tudi meni je vedno manj do klepeta. Vendar se zdaj, ko si že vtaknil glavo v levje žrelo, ne boš izognil posledicam." PETNAJSTO POGLAVJE Ko je Rupert kasneje obnavljal ta nenavadni sestanek, se mu je vsiljevala primera s sodno obravnavo. Sodnik in porota sta bila oba skrita, vendar je jasno čutil njuno navzočnost. Bil je ves napet od nevarnosti, ki je bila v zraku, čeprav se je telesno in duhovno čutil povsem gotovega: Bil je svetnik na ambasadi Njenega veličanstva, stal je v svoji delovni sobi, njegov duh je bil še vedno čvrst. Najpreprosteje bi bilo Tarnhama zadržati na ambasadi do Har-boroughovega prihoda. Ampak to bi pomenilo sprožiti mednarodno diplomatsko afero. Parlament bi spet vse napihnil in Tarnham bi nekaj tednov polnil strani vseh svetovnih časopisov. Počasi se je zavedal, da je na tehnici pravzaprav njegova osebnost. Ko te priženejo že tako na rob, se lahko opreš samo nase. Pred sodiščem so bili njegov pogum, njegov duh — pravzaprav bistvo njegovega življenja. „Zaljubljen si v Elisso," je dejal Paul, „in želiš se poročiti z njo ne? " „Da." „Zakaj si ji preprečil, da bi se vrnila k Maridesu? " „Nisem ji preprečil. Sama se je odločila ostati. Bala se je iti." „Ne verjamem. Tu si jo obdržal iz osebnih razlogov, in to ne preveč častnih." „Tu je po svoji volji." Presenetilo ga je, kako globoko je Tarnham pokvarjen. Morda je šlo pa le za razloček med dvema svetovoma. „Ponujam ti pogodbo." „Mournier je že poskusil, pa mu je spodletelo." „Moja ponudba je ugodnejša. Ponujam ti vse, kar ti je že Mournier, pa še Elisso povrh." Rupertu je zaprlo sapo. Česa takega si nikoli ne bi predstavljal. „Ne vem, ali sem te prav razumel." „Daj no, Rupert, nikar ne prihajaj na dan s takimi meščanskimi predsodki! Nisi religiozen, torej si rešen tudi skrbi za svojo nesmrtno dušo. Dobil si ponudbo, kakršne ne boš nikoli več. Če privoliš, bom izginil tako tiho, kot sem prišel. Elissa ne bo nikoli izvedela za moj obisk. Nihče ne bo izvedel. Jutri jo boš poslal v London, jaz pa bom poskrbel, da bodo naši popustili pritisk nanjo. Pravzaprav bom uredil, da niti mogla ne bo priti v Rusijo, tudi če bi slučajno hotela. Prepustil jo bom tebi. Če pa nisi dovolj moškega, da bi jo pripravil do poroke — no, potem ti pa ni pomoči. Mislim, da bolj ugodne ponudbe ne bi mogel pričakovati." „Svinja!" je siknil Rupert, „prekleta svinja!" V Tarnhamovih očeh sta se zabliskala prezir in posmeh, ki jima Rupert ni mogel z ničimer odgovoriti. Tarnham je nadaljeval mirno, skoraj lahkotno: „Tole ni viktorijanska drama, Rupert. Zakaj se že vendar ne prilagodiš današnjemu času? " „Ne razumem te. Morda te nikoli ne bom." : „Dejstvo je, da ne razumeš današnjega časa. — Seveda pa stvari v bistvu ne bi bile nič drugačne, če bi ga razumel." „Tvoja žena je. Ljubi te. Kaj ti to nič ne pomeni? " „Pomeni? Seveda mi!" V hladnih očeh se je zasvetil porog, kakršnega Rupert še nikoli v življenju ni videl. „Kakšno otročje vprašanje! Moja žena je in dva otroka imam z njo. Ampak ti si se pripravljal, da bi mi jo ukradel. Namesto tega ti jo podarim. Ali ni to bolj kulturen način za urejanje kočljive zadeve kakor pa hinavstvo, s katerim si se je lotil ti? " „Nisem je nameraval ukrasti ali karkoli podobnega. Če bi se odločila, da se bo ločila od tebe, bi to storila po svoji svobodni volji." „Ah seveda, svobodna volja! Čisto sem že pozabil na dobri stari kapitalistični žargon! Trikrat hura za svobodno voljo!" „Kaj če ji povem o tvoji ponudbi? " „Ne boš. Če ji boš povedal po mojem odhodu, ti nikoli ne bo odpustila, da ji nisi povedal zame, ko sem bil le nekaj metrov stran od nje. Če pa jo zdajle pripelješ sem, lahko še vedno zanikam, ti jo boš pa izgubil. Oba dobro veva, da bi ti opravil pri njej, kakor hitro bi me zagledala. Ne zato, da bi jo ti spolno kaj manj privlačil kot jaz, ampak zato, ker me ljubi." „Imam še tretjo možnost," je dejaj Rupert. „Lahko te aretiram." „Šališ se, stari, drugače si tega tvojega govorjenja ne morem razlagati. Naša operacija je bila skrbno pripravljena in je — razen nesrečnega Lambakisa — do sedaj tekla popolnoma po načrtu. Pa menda ja ne misliš, da sem prišel v britansko ambasado, ne da bi bili prej storjeni vsi varnostni ukrepi? Samo aretiraj me, pa bodo jutri ustreljeni trije vaši najboljši agentje. Nerad bi iz najinega pogovora naredil groz- ljivko, ampak saj tako ali tako oba poznava metode v najinem poslu." „Mislim, da blufiraš." „Misli si, kar hočeš. To mi ni nič mar, dejstev pa tudi ne spremeni." Ko sta z Janet prišli v sobo, se je Elissa za trenutek smrtno prestrašila. Otrok ni bilo! Ko je odpirala vrata, je zaklicala: „Mark, Lucy!", ne da bi pogledala noter. Ko pa ni bilo odgovora, jo je zgrabila panika, vendar le za trenutek, kajti takoj je začela hladno pregledovati možnosti. Balkonska vrata so bila odprta. Stopila je ven in pogledala navzdol v temo. Po žlebu se otroka ne bi mogla spustiti, za skok je bilo previsoko. Na koncu balkona pa je opazila nekaj, česar prej gotovo ni bilo — na ograjo prislonjeno lestev. V kotu so bile zložene škatle z barvo. Medlo se je spomnila, da ji je Rupert popoldne dejal, da bodo naslednje jutro začeli pleskati sobo v nadstropju. Ko so še njene oči privadile na temo, je na trati zagledala otroka, kako sta se lovila, ob strani pa sta stala dva moška v površnikih. Poklicala ju je. Za trenutek sta pretrgala igro in Mark je odgovoril: „Ojunačila sva se in splezala dol, ta dva moška pa sta nama dala bonbone." „Kala Meerasis!" je zaklicala proti možema. Eden od njiju se ji je zdel znan, vendar je bilo pretem-no, da bi si ga lahko podrobneje ogledala. Večji moški je odgovoril nekaj v grščini. Elissa ni razumela, Janet pa ji je prevedla, da ju vabi, naj tudi sami splezata dol po lestvi. „Ne, prišli bova po normalni poti," je dejala Elissa in stekla v sobo. Janet ji je sledila. Komaj jo je dohajala. „Kako sta mogla biti tako neprevidna!" je zaklicala Elissa otrokoma, ko je pritekla na vrt. „Lahko bi padla z lestve in si polomila vratove!" „Ugani, kdo je tu!" Mark je pokazal na enega od moških. Elissa se je obrnila in zagledala Jean-Pierrea Mourniera. Oblečen je bil kot pleskar. „Kaj počnete tu? " ga je vprašala, ko si je opomogla od presenečenja. „Kaj niste vedeli, da sem posrednik? " ji je odgovoril z nasmeškom. „Mislili ste, da sem diplomat, kajne? V resnici pa sem posrednik — eden najsposobnejših, kar jih je v tem trenutku v Atenah." „Tak, ki pri poslu uporablja pleskarske barve in lestve? " „Tudi to, če je potrebno," ji je odgovoril lahkotno, morda celo posmehljivo. „Svoje delo jemljem resno. Posebno če gre za pleskanje britanske ambasade. Da vas potolažim: Mark in Lucy sta bila še bolj presenečena, ko sta me videla." „Kdo je tale moški? " „O, zelo sposoben fant je. Tudi on je posrednik, vsaj prepričan sem, da je. Izredno spreten je na vseh območjih. Nikos, pokaži gospe Tarnham svoj najboljši trik!" V trenutku je Nikos privlekel iz žepa majhen revolver. Držal ga je tako, da sta ga lahko videli le Elissa in Janet. Janet se je začela ritensko pomikati proti hiši. „Ne, ne, ne," ji je med smehom dejal Mournier. „To bi bila zelo neumna napaka. Kar lepo ostanite tu, gospodična Mortimer, dokler se otroka ne naveličata igre! Nikomur se ne bo zgodilo nič žalega. Ne verjamem, da bo obisk pri gospodu Eynshamu dolgo trajal." Za zavesami, ki so skrivale Eyns-hamov kabinet pred pogledi z vrta, je zaradi pomanjkanja časa napetost rastla. Rupert se je zavedal, da se lahko vsak trenutek vrneta Har-borough in Axley. Janet morda ne bo mogla več dolgo nadzorovati Elisse in otrok, če jih sploh še nadzoruje. Kdorkoli od osebja bi lahko prišel nepričakovano, dežurnega pa lahko pričakuje na čisto reden obisk. Vratar, ki je spustil gospoda Jaroslava v stavbo, ga ni prepoznal. Razen njega ni obiskovalca videl še nihče. Vendar je bilo to dejstvo rahlo kot pajčevina. Kot da .bi uganil njegove skrbi, je Tarnham dejal: „Rekel sem ti že, da je bil moj pogovor s tabo skrbno pripravljen. Morala bi se sicer srečati pri Maridesu, toda nedeljska nesreča in umor Lambakisa sta me prisilila priti sem. Proti jutru pripluje pome Maridesova jahta — če te zanima, kako bom zapustil fašistično Grčijo, ne da bi po nepotrebnem zbudil pozornost. Če se ti ne boš odločil sprejeti našo ponudbo, bodo šli z mano tudi Elissa in otroka." „Dvomim." „Nikar! Preveč pameten si, da bi zapravljal čas s takimi stvarmi." „Ne morem razumeti tvojega popolnega cinizma. Da bi me pripravil k sodelovanju z vami, si pripravljen žrtvovati tudi ženo in družino. To je pošastno, ogabno!" Izbruh se je odbil ob istem trdem, hladnem nasmešku kot prej. Nato je Paul dejal: „Ampak ti si je vendar želiš! Zaljubljen si vanjo!" „Pusti moja čustva pri mirulJTo, kar počneš, je brezdušno, česa takega ne bi nikoli pričakoval od tebe." „Nehaj že vendar igrati melodramo iz tridesetih let, Rupert! Zdaj teče leto 1968! Poleg tega pa sem ti doslej samo ponudil eno od stvari, ki si jih najbolj želiš -Elisso. Ni me videla, že tri leta. Čisto možno je, da se odloči zate — čeprav ve samo bog, zakaj. Ampak še vedno ima svojo svobodno voljo, kot si sam pred kratkim slovesno izjavil. Če se odloči, da te ne bo vzela, lahko stori dvoje stvari: se vrne v London in se naprej muči kot pogumna ženska, kakršna je, lahko pa prelomi z vsem skupaj in gre z mano v Rusijo. Še malo kombiniraj, Rupert: Recimo, da se odloči živeti s tabo, čes čas pa ugotovi, da se te je naveličala. Moja žena je in jaz sem oče njenih otrok; tega ji ne more nihče odvzeti. In samo besedico ji je treba reči, pa te bo zavrgla kot staro cunjo in prišla k meni — k čemur jo silim že tri leta. — Torej vidiš, koliko možnosti pri Elissi imaš brez našega blagoslova." „Pa pustiva za trenutek Elisso ob strani!" Na dan je privlekel adut, ki ga je doslej skrival. „Kaj ti otroka ne pomenita ničesar? " Pozorno je opazoval Tarnhama in zazdelo se mu je, da se je na njegovem obrazu za trenutek pokazala resnica. „Iskren bom, Rupert: Mnogo mi pomenita." „In kljub temu si ju pripravljen zavreči? " „Človek ne živi samo od kruha - To je rekel že vaš Kristus." „Res je. Ti pa si prebegnil zaradi kruha." „Nikakor. To sem naredil — kot dobro veš — iz najmočnejših razlogov na svetu: ideoloških. Ti tega morda ne razumeš, ljudje, med katerimi živim zdaj, pa razumejo. Upal sem, da bo Elissa pozabila na politiko, patriotizem in druge take stvari in prišla za mano, precej prej kot po treh letih." „Zakaj ji nisi povedal, da boš prebegnil? Saj si si moral predstavljati, kako jo bo to prizadelo!" Za trenutek je Paulov obraz spreletelo resnično začudenje. „Sveti bog, kaj res ne veš zakaj, Rupert? " „Ne." „Bila je v službi M16. Meni se je zdelo, da mora to biti jasno že štiriletnemu otroku." „In ti si vedel, da je bila? " „Seveda sem vedel," je nestrpno odvrnil Tarnham, „saj sem jo sam predlagal. Kako pa misliš, da bi bila drugače zdaj tukaj? Lažni Potni list in pomočv zunanjega ministrstva, mislim. Česa takega danes ne dela zastonj niti britanska vlada. V njihovo moštvo je prišla, ko si se ti zaljubil vanjo — da bi te nadzorovala. To je bila ena mojih slepilnih potez, kajti postajalo mi je že precej vroče. No, sicer se pa zaradi Elisse ni treba vznemirjati. Njenih poročil gotovo ne jemljejo resno. Razen tega marsičesa niti ne opazi. Tako kot nocoj." „Kaj hočeš reči s tem? " „Nikoli ne bo izvedela, da sem bil tu." . >(Prepričan si, da bom sprejel," le mirno dejal Rupert. „Seveda. To je edino logično." Elissi sta preostala samo še ka. Janet in njo sta držala \ , -Ournier in gorila, otroka pa svobodno lovila po trati in grmovja. Edino z njima bi še dalo operirati. „Mrzlo postaja, otroka!" jima je zaklicala. Upala je, da jo je Rupert slišal. „Čas je, da gresta v posteljo." „Saj jima ni nič hudega," je mirno dejal Mournier. „Naj se igrata!" „Zakaj? " „Zato. Saj ne bo dolgo!" „Kaj boste naredili z nami potem? " „Morda vas bom pustil nazaj v sobo, kot da se ni nič zgodilo, vendar se lahko pripeti tudi to, da vas bom moral odpeljati s sabo." „Kam? " „K vašemu gostitelju Panajotisu Maridesu seveda. Kam drugam neki bi vas mogel peljati? " „In od česa je odvisno, kaj boste ukrenili? " „Na to vprašanje je pa malo težko odgovoriti. Najbolj preprost odgovor bi bil: od dogodkov, na katere vi ne morete vplivati." Zdaj s6 je že popolnoma zmračilo. Otroka sta se nehala loviti in sta prišla k materi. Elissa je s težavo krotila strah pred pištolo v roki gorile in na Janetinem obrazu je opazila, da ta strah obvladuje tudi njo. Upala je, da otroka tega ne bosta opazila. Toda strah hitro prehaja z enega človeka na drugega. „Zakaj se treseš, mami?" je vprašala Lucy. „Ker je mraz in je že precej pozno. Cas je, da gremo noter." „Ostanite še!" je dejal Mournier mirno, toda odločno. Gorila je pomenljivo zganil z roko proti žepu s pištolo. V tem trenutku se je v Janet nekaj zbudilo. Stari generali in admirali v njegovi krvi so oživeli. „Držite otroka za sabo," je dejala Elissi, „jaz grem po svetnika." Tresoč se od strahu je zakorakala proti oknu Eynshamovega kabineta. „Vrnite se, gospodična Mortimer!" je zaklical Mournier za njo. Ni se zmenila za ta klic, ampak je trmasto šla naprej. Dogodki so se začeli razpletati bliskovito. Gorila je ustrelil, otroka sta zakričala, Janet pa se je zgrabila za stegno in se zgrudila. „Ne, ne!" je zasikal Mournier proti gorili. „Z rokami!" Gorila je skočil k Janet, ji z dlanjo zatisnil ustq in jo postisnil na tla. Elissa je prijela otroka vsakega z eno roko in, ju povlekla proti hiši. „Ostanite, kjer ste!" Mournier ji je zastavil pot. m KONEC PRIHODNJIČ Mnoge ženske in dekleta si redno odstranjujejo dlake izpod pazduhe in z nog. Kosmate noge niso lepe in pogled na poraščene pazduhe zlasti poleti, ko se nosijo obleke brez rokavov, ni estetski. Ženske so prepričane, da temne dlake na nogah najbolj motijo, manj pa si belijo glavo zaradi dlak pod pazduho, saj jih motijo samo čez poletje. Pravijo, da imajo dlačice na ženskih nogah poseben pomen: da so take ženske veliko bolj temperamentne od tistih, ki po nogah niso poraščene. Ta trditev ni čisto brez podlage. Spolni hormoni, ki uravnavajo mnoge funkcije, ki so v zvezi s spolom, poskrbijo tudi za to, da se zaradi njihovega delovanja pokažejo spolne značilnosti, med drugimi tudi kosmatost. Moški spolni hormon — androgen povzroča, da se tanke in svetle dlačice okrepijo. Deklice že pred puberteto izločajo določeno količino moškega spolnega hormona v nadledvični žlezi in v jajčnikih. Celo ta pičla količina androgena vpliva, da zrastejo dlake pod pazduho, v dimljah in po nogah. Tudi pri moških je zadeva podobna. Več androgena pod vplivom določenih genetičnih dejavnikov povzroči, da je moški bolj ali manj kosmat Ženske, pri katerih se izloča toliko androgena kot pri nekaterih moških, imajo zelo močne dlake, tipične za moške. Temu pojavu se strokovno pravi hirzutizem. Če ima ženska dlake nad zgornjo ustnico, je to samo delen hirzutizem. Pri motnjah v delovanju ženskega hormona, lahko zrastejo dlake na določenih delih, kot je značilno pri moških. Dlake nad zgornjo ustnico ženske hudo prizadenejo. To je zunanje znamenje za to, da se izloča preveč androgena. Do tega lahko pride, če ženska uživa kako zdravilo, ki vsebuje hormone. Hormonska zdravila zdravniki pogosto predpisujejo pri raznih tegobah v meni in pri zdravljenju raka na dojki. Ženska, ki se ji to zgodi, ne sme obupavati. S skrbnimi pregledi je treb^dognati^^l^ej^nadl^a začela zaradi kakih sprememb v skorji nadledvične žleze ali v jajčnikih. Sele ko z laboratorijskimi analizami dokažejo, da ni sledu o organskem oboljenju, utegne zdravnik postaviti diagnozo — dlakavost, tipična za moškega, je nastala sama od sebe, brez kakega vidnega organskega vzroka. Včasih začno dlačice nad zgornjo ustnico poganjati deklicam že v puberteti, največkrat takrat, ko še niso dobile menstruacije. Ginekolog najprej pregleda, kako delujejo jačniki. Pri tem včasih odkrije tudi kako drugo bolezen, ki je kriva, da rastejo nepotrebne dlačice. Ko je bolezen ozdravljena, rast dlačic sama od sebe preneha, Pri vseh drugih primerih pa ne kaže drugega, kot dlačice odstranjevati ali jih z beljenjem narediti čim manj vidne. Treba pa je povedati, da razne depilacijske kreme ali: voski pomenijo samo kratkotrajen uspeh. Začasno odstranjevanje dlačic se imenuje depilacija, trajno pa epilacija. Najpreprostejša metoda je britje z britvijo, nekatere znane firme pa ponujajo tudi električne brivnike, ki so namenjeni ženskam. Razširjeno je prepričanje, da po britju dlačice samo še hitreje rastejo. A to ne drži, res pa je, da postanejo trše. Puljenje s pinceto je boleče, koža se rada vname. S pinceto je pn-poročljivo odstranjevati samo posamezne dlačice. Na voljo so posebne kreme, ki s® jim pravi depilatorji. Lahko jih uporabljajo samo ženske, ki nimajo občutljive kože. To velja za kožo na obrazu pa tudi za kožo poi pazduho, ki je zelo nežna. Brez nevarnosti pa lahko uporabljate depilator samo za odstranjevanje dlačic na nogah. Depilatorji imajo velikokrat nadležen vonj — zaradi kislin, iz katerih so sestavljeni. Te snovi razgrajujejo strukturo dlačic in jo spreminjajo v plastično zmes, ki j ° ie ^ vodo lahko sprati. Nekateri de kože in dlačic imajo določene kemične podobnosti, zato pri dept' ranju trpi tudi koža. Postane ra-dražena in rdeča, kot bi bi la vnete-Če stejarevidni in do depiliranju^]. D^degh Temen puh nad zgornjo ustnico ni nobena nesreča, saj se ga da obeliti s prekisom. NA TISOČE ZENA IN DEKLET, KI IMAJO DLAKE NA MESTIH, KJER JIH NE BI SMELO BITI, JE PREPRIČANIH, DAJE TA NADLOGA ZADELA SAMO NJIH IN DA JIM NI POMOČI. NEKATERE SO V HUDEM PRECEPU, DRUGE V ZADREGI, NEPRIJETNO JIM JE ZLASTI POLETI, KO JE TREBA SMUKNITI V KOPALKE, IN MNOGE SE RAJE ODPOVEDO KOPANJU IN SONČENJU. KAKŠNI SO VZROKI ZA TA POJAV IN KAKO PRITI ODVEČNIM DLAČICAM DO ŽIVEGA? SEDMERO OROŽIJ ZOPER ODVEČNE DLAČICE KAKŠEN JE USPEH PRI RAZNIH NAČINIH ZA ODSTRANJEVANJE DLAČIC: Na teh delih kože prenekateri ženski rade poženejo temne dlačice. Neprijetni zadevi bo prišel do dna zdravnik, odpravila pa jo bo kozmetičarka. Treba bo le nekaj potrpljenja._______ ' 1. s škarjami 2. z električnim brivnikom ■3. s klasičnim brivnikom 4. z depilacijsko kremo 5. z voskom 6. s pinceto 7. zepilacijo uprabite deodoranta, vzdraženost kmalu mine. Pri depiliranju s kremo pride malo kreme tudi v pore, iz katerih rastejo dlačice na površino kože, zato pri tem postopku odstranite dlačice prav do korenine, torej več kakor pri britju, kjer dlačico odrežete tik pri koži. Malo bolj boleče je odstranjevanje dlačic z voskom. Hladnega ali toplega namažete po koži in ga čez nekaj časa odtrgate z dlačicami vred. Bolečina pa je nekako takšna, kot če bi s kože grobo strgali legilni trak. Z voskom boste odstranili dlačice z obraza ali z nog. Za dlačice pod pazduho pa vosek ne pride v poštev, ker je koža preveč občutljiva, obenem pa bi ta postopek vzdražil žleze znojnice. Najbolj učinkovita metoda je epi-lacija, ker dlačice odstrani za zmerom — uniči papile posameznih dlak. Okolica papile pa mora ostati čim bolj nepoškodovana, zato sme epilacijo opraviti samo spretna in izkušena kozmetičarka. Ob dlačici zabode tanko iglo prav v korenino, nato pa vklopi električni tok. Aparat, na katerega je priklopljena igla, proizvaja hladen (visokofrekvenčen) tok. Igla prav na konici ni izolirana, zato električni impulz samo s te konice „preskoči" v tkivo in ga koagulira. Če je igla zadela natanko v korenino, je to videti tako, da se da dlačico s pinceto prav lahko izpuliti. Od sto dlačic, ki jih odstrani epilacija, jih kakih trideset zraste na novo. Torej naj ženska, ki ima nad gornjo ustnico „brke", ne pričakuje, da ji nobena od odstranjenih dlačic ne bo več zrasla. Torej bo morala precej dolgo zahajati h kozmetičarki, dokler ji pač ne bo odstranila vseh dlačic. Postopek kajpada ni čisto brez bolečin, v primerjavi z rezultatom pa so komaj omembe vredne. Najbolj pomembno je to, da epilacijo opravlja izurjen strokovnjak, kajti pri po^ stopku koža ne sme biti poškodo vana. Ostanejo samo drobne braz gotinice, ki se kmalu zacelijo. Žen ske, ki hodijo na epilacijo, naj zmenek v času menstruacije preložijo, ker je koža v tistih dneh zelo občutljiva. KROJI IN BARVE ZA OKROGLE POSTAVE Žal sojenice ob rojstvu niso vsem ženskam namenile eterično vitke postave, poleg tega pa se marsikatera izmed nas ne more odpovedati kavi s smetano, špagetom na milanski način in kosu neznansko dobre torte. Nikjer ni zapisano, da bi morale biti kar vse po vrsti podobne manekenkam, ki nas spominjajo na obešalnike. Verjetno še niste pozabile Scarlett iz filma V vrtincu, ki se za nič na svetu ne bi odpovedala tiransko tesnemu stezniku. Tudi brez njega lahko skrijete nekaj kil, če znate pametno izbrati vzorce in model za obleko. Nikar si ne privoščite fantazijskih modelov, raje se držite zanesljive, klasične elegance. Če bodo imele vaše obleke čim več navpičnih šivov, bo učinek še popolnejši. Ovratni izrezi v obliki črke V so zelo moderni, pristojajo pa skoraj vsaki ženski, ki je bolj zaobljene postave. Pas, kakršnega nosijo vitka dekleta, naj vam ne bo tabu. Ne smete si ga zadrgniti v pasu, raje ga ohlapno spustite proti bokom. Ne zaglejte se v velike vzorce. Če imate radi črte, naj ne tečejo vodoravno. Izbirajte med drobnimi tiski cvetic na svetli ali temni podlagi, za vas so kravatni vzorci vseh vrst pa diskretne pike ali nevsiljivi pepita vzorci. Najbolj pa vam bodo pristojali enobarvni modeli, zato se pomenimo še o barvah. Raje ne nosite bele barve pa tudi s črno ne pretiravajte. Saj obstaja še vrsta drugih barv, ki so za vas prav primerne: rjava, temno modra, steklenično zelena, antracitno siva in še vse druge barve, ki ne sijejo. Belo barvo uporabljajte samo za dodatke, na primer ovratnik in zapestnike. TATJANA ŠPACAPAN LEKARNA V NARAVI ČRNI BEZEG je zelo znana, vendar premalo upoštevana in še vedno ne dovolj raziskana zdravilna rastlina. Raste po vsej Evropi, ima neparne pernate liste in bele ali rumenkaste, močno dišeče cvetove, ki rastejo v socvetju. Plodovi so črne in sočne jagode. V zdravilne namene uporabljajo skoraj vse dele rastline, najbolj znana pav je uporaba cvetov in plodov. Črni bezeg cvete maja, JUNIJA in julija. Cvetove nabiramo s peclji vred in sicer v času, ko se pričnejo odpirati, najbolj v suhem in sončnem vremenu. Avgusta, SEPTEMBRA in oktobra pa nabiramo popolnoma zrele jagode. Mladi poganjki in listi so godni za nabiranje spomladi, in sicer aprila in maja. Korenine, le notranjo plast lubja, nabiramo od februarja do konca novembra. Februarja, marca ter oktobra in novembra pa nabiramo lubje stebel in vej, ki mu odstrgamo srednjo plast. Bezgovo cvetje uporabljamo v glavnem kot drogo za potenje. Nekoliko slabši učinek od cvetov imajo bezgovi listi in mladi poganjki, vendar tudi ti spodbujajo delovanje znojnic. Bezgovo cvetje vsebuje eterična (hlapna) olja, čreslovine, saponine, fenole, sladkor, sluzi in razne organske kisline. Znojenje povzroča glikozid sambucin, ki ga je največ v cvetju. Čaj iz bezgovega cvetja Pri prehladnih obolenjih si lahko kar sami pripravimo čaj iz drog, ki jih pač imamo pri roki: iz lipe, bezga ali žajblja. Morda vam bo ugajala mešanica iz lipovega, bezgovega in kamiličnega cvetja, ki sem jo svetovala zadnjič. V vsakem primeru pa priporočam, da si tak čaj osladkate z žlico medu, vanj pa iztisnete sok polovice limone. Namesto limone lahko v čaj daste tudi tableto vitamina C. ,Pri temi morate paziti, da čaj ni prevroč, ker boste med in vitamin C uničili. uporabljamo zlasti pri tistih prehladnih boleznih, pri katerih se moramo močno spotiti, recimo pri bronhitisu, kašlju, gripi, pri hudem nahodu, oteženem dihanju, astmi in pri vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Čaj je priporočljivo piti tudi pri pomanjkljivem izločanju seča zaradi zmanjšanega delovanja ledvic. S potenjem namreč hitreje odvajamo strupene snovi iz telesa. Z bezgom je pač tako. Cvete poleti, potrebujemo ga pa večinoma pozimi, zato si ga moramo nabrati v času cvetenja, kar je primerno tudi zaradi naslednjega razloga. Pred nedavnim sem obi- PRI PRAVITE Sl ŠABESO Organizem nujno potrebuje tekočino. Danes imamo na izbiro veliko umetnih pijač, s katerimi' si v poletnem času skušamo pogasiti žejo. Osvežilni napitek, imenuje se šabesa, pa si lahko pripravimo tudi sami, in sicer iz bezgovih cvetov. V 4 litre vode damo pol kilograma sladkorja, 5 bezgovih cvetov, 1 kozarec dobrega vinskega kisa, sok ene limone in naribano lupino (samo rumeni del) ene* limone. Tekočino premešamo in jo za tri dni shranimo v steklenem kozarcu, ki ga prekrijemo z gazo. Po treh dneh šabeso precedimo skozi krpo, jo prelijemo v steklenice in zamašimo. Pijemo jo lahko takoj, če pa pijačo še nekaj časa hranimo, je še boljša. BEZGOVO VINO Avstrijski poznavalec zdravilnih rastlin Richard Willfort priporoča bezgovo vino pri začetkih gripe, pri bronhitisu ali pljučnici. Poglejmo njegov recept: V dovolj velik emajliran lonec natočimo 7 litrov sveže vode, stresemo vanj 2 kilograma sladkorja in tekočino zavremo. Nato jo shladimo, stresemo vanjo 3 litre skrbno obranih bezgovih jagod in vse skupaj ponovno segrejemo, skoraj do vretja. Mešanico pokrijemo, jo shladimo, nato vanjo stresemo 2 dkg drobno zdrobljenega kvasa, dobro premešamo in prelijemo v eno ali dve veliki stekleni posodi, zamašimo in napeljemo skozi prevrtan zamašek vrelno cev. Ta omogoča uhajanje ogljikovega dvokisa, po drugi strani pa preprečuje vdiranje bakterij ocetne kisline. Zato morata zamašek in vrelna cev dobro zapreti stekleno posodo. V „kolenu" vrelne cevi mora biti vedno voda, ki prav tako preprečuje dostop bakterijam ocetne kisline. Cev pokrijemo z gazo. Vrenje poteka najbolje v prostoru, v katerem je temperatura 20° C, če pa bi bilo prehladno ali prevroče, bomo namesto vina dobili bezgov kis. Prve dni je vrenje precej burno, nato pa se umiri in po 8 do 10 tednih se tekočina v posodi počasi zbistri. Tedaj vino ločimo od droži in ga natočimo v očiščene steklenice, ki jih zamašimo in shranimo do uporabe. skala zeliščarke na ljubljanskem trgu in se prepričala, da nakupovanje že nabranih drog kaj kmalu izprazni denarnico. Zato je bolje, da si rastline, ki vam bodo v domači lekarni prišle prav, kar sami natrgate. Med nedeljskim izletom v naravo boste lahko brez težav nabrali dovolj zdravilnih zelišč, kar lahko sčasoma postane enak užitek, kot je, recimo, nabiranje gob. jagod. Paziti moramo, da nabiramo le zrele plodove, nezreli namreč^ povzročajo slabost in bruhanje. Bezgove jagode vsebujejo številne zdravilne snovi, med drugim, jabolčno kislino, baldrijano-vo kislino, grenčine, eterična olja, sladkor in druge snovi, hkrati pa tudi vitamine A, Bj, B2 in C. Vitamine, ki so na naš organizem nujno potrebni, vskladišči-mo za zimske čase, ko smo z njimi slabo založeni. In prav jagode nam pri tem lahko dobro pomagajo. Iz njih lahko naredimo čežano, ki ni le slastna jed, temveč tudi odlično sredstvo za odvajanje, posebno tedaj, kadar ne smemo uporabiti močnejšega odvajala (pri majhnih otrocih). Gosto tekoč sok iz bezgovih jagod uživamo pri nevralgijah, išijasu, trganju. Te težave odpravimo, če dvakrat dnevno popijemo po 30 gramov soka. Sok in marmelado lahko shranimo tudi za zimske čase. Navodila za oba pripravka najdemo v vsaki kuharski knjigi, zato ga tukaj ne kaže ponavljati. Posušene bezgove plodove uporabljajo kot sredstvo za odvajanje vode iz organizma (diuretik) in za potenje. Korenine in lubje debla in vej moramo uporabljati zelo previdno, ker je v njem vrsta smole, ki deluje odvajalno in ima diuretični učinek. Zato smemo zaužiti le eno čajno žličko v skodelici vode in ne več kot dvakrat dnevno. Čaj pijemo v presledkih, če pa ga zaužijemo več, pride do bruhanja, hude driske, vnetja želodca, črevesja in celo do vnetja ledvic. dipl. farmacevt BRIGITA MAŠANOVIČ Princesa Anna, vsa slavnostna in dvorska Bolje se počuti v jahalnih hlačah z džokejsko kapico na glavi. Toda kaj moreš, če si princesa... Bili so časi, ko so se kraljične avtomatično možile s princi ali drugimi imenitniki. Zdaj to ne velja več — vsaj za britanske princese ne. Po trinajstih letih, kar se je kraljičina sestra Margareta poročila s »čisto navadnim fotografom«, je nedavno Buckinghamska palača objavila, da se je 22-letna kraljičina edina hči Anne Elizabeth Alice Louise Windsor zaročila s 24-let-nim Markom Phillipsom, poročnikom kraljičine dragonske garde, katerega oče ima tovarno za klobase in sladoled. PRINCESA GALOPIRA Če je bila afera z lordoma Lambdonom in Jellicoejem dogodek maja, jo v tisku junija prav gotovo zatemnila „konjska zaroka" Anne in Marka. Dva tisoč Londončanov je čakalo na postaji, ko sta se princesa Anne in dragonec Mark po uradni objavi njune zaroke pripeljala iz kraljevske rezidence, kjer je bila ceremonija, v London. Uradna slika angleške vladarske družine z najnovejšim prirastkom: osnovne člane poznamo, zraven pa sta še Annin zaročenec Mark Phillips, njegov oče ter njegova mati. V angleški zgodovini se zmaji radi pojavljajo. V kratkem času je na naslovnih straneh angleških časopisov en zmaj nadomestil drugega. In dobro ljudstvo — tako vsaj upa kraljica — bo hitro pozabilo grde zgodbe o velmožeh. Kaj so v primeri z novico, da se bo kraljična poročila in da bo imel London novembra spet blestečo ceremonijo z zlatimi kočijami! Na prvega zmaja so na splošno že nekoliko pozabili. Nič čudnega, nastopal je pred mnogimi stoletji, v mračnih časih križarskih vojn. Samo v kočah grofije Durham pripovedujejo še babice otrokom legendo o prekletstvu družine Lamb-ton. Ker je na povratku z enega od križarskih pohodov davni prednik Lambtonov ubil pošastnega zmaja, je ta priklical prekletstvo na vse svoje potomce. No, in ali se ni sedanji lord Lambton zapletel z nekakšnimi lahkimi ženskami raznih barv v mučno dogodivščino, da je moral odstopiti z množice svojih vplivnih in dobro plačanih položajev? Zmaj se je maščeval Anthony-ju Lambtonu in mimogrede še lordu Jellicoeju, šefu konservativcev v lordski zbornici, katerega predniki sicer niso pobijali zmajev, potomci pa so se vseeno ukvarjali z ženskami, s katerimi se ne bi smeli. Druga zgodba o zmaju ni tako strašna. Nastopa samo na ročaju pištole mladega dragonca (saj imajo dragonci po zmajih ime) — lepega, visokega 1,83 metra, svetlolasega, modrookega, ki je zaljubljen v princeso Ano in je zdaj že nekaj dni njen uradni zaročenec, še pred tremi tedni pa so vsi angleški uradni krogi zagotavljali, da med mladima ni prav ničesar. V Veliki Britaniji se princesi ni tako preprosto omožiti. Najmanj parlament, izdajatelji „Timesa", canterburyjski nadškof, ministrski predsedniki dominionov in njena kraljevska mati morajo odobriti kandidata za ženina, prej ko sporočijo ljudstvu srečno novico, da se bo dinastija pomnožila za novega člana. Na vseh dvorih sveta priredijo kraljičnam, ko dokončajo obvezni college, družabni ples, s katerim stopijo v mondeni svet. Markiza d'Abergavennyja je doletela čast, da je avgusta 1968 priredil princesi Anni tak ples na svojem posestvu v Sussexu. Tu sta se prvič srečala z Markom Phillipsom in začela seveda kramljati o svoji skupni ljubezni — o konjih. Mark je bil član britanske konjeniške ekipe, določene za olimpijske igre v Mehiki. Tam sta se spet srečala. Velika Britanija je dobila zlato medaljo v najtežjem konjeniškem tekmovanju, ki mu na nemško govorečem področju pravijo „military", na angleškem „tridnevno tekmova-. nje", na francoskem pa „popolno konjeniško tekmovanje". Zahteva res popolnega moža in seveda konja. Brž ko je postala princesa Anna godna za možitev, ni manjkalo kombinacij za ženine. Srečno je že preživela „zaroto" svoje matere in švedskega kralja Gustava Adolfa, da bi jo poročili s švedskim prestolonaslednikom Karlom Gustavom. Tako lepo bi bilo, ko bi se na svatbi spet enkrat lahko sestali ostanki evropskih kraljevskih in knežjih rodbin in sanjali o starih, dobrih časih, ko se v njihove posle niso mešali nepotrebni ministrski predsedniki, nadležne socialistične stranke in sindikati. Toda angleške princese so se že od nekdaj rade upirale modrim sklepom svojih mater in očetov, kar se tiče porok. Preden je kraljica Viktorija postala vzvišena dama, simbol kreposti in veličine britanskega imperija, je v mladih letih zapadla v pravo ekstazo, ko je zagledala modrookega princa z grškim nosom in očarljivimi brki. Bil je to Albert iz nemške družine Saxe-Coburg-Gotha. Poročila se je z njim in Angleži so ga vse življenje gledali po strani. Tudi princesi Elizabeti niso mogli odreči velikega zapeljivca Philipa Mountbattna, ki ga funkcija kraljičinega soproga že kmalu po poroki ni motila, da ne bi odšel z mornarsko brado in lepo tajnico na pot okoli sveta. Kako so se morali namučiti parlament, vlada, dvor in Cerkev, ko je grozila angleškemu narodu nevarnost, da se bo princesa Margareta poročila z lepim letalcem Petrom Tovvnsendom, ki so ga tajno’ ljubila vsa dekleta Velike Britanije! To pot se jim je posrčilo, a Margareta si je kmalu zatem kot iz maščevanja izbrala rahlo domišljavega fotografa, ki je spravljal kraljevsko družino v obup, kadar se je pojavljal v Buckinghamski palači v kričečih srajcah, in čigar naglas je žalil vsako visoko rojeno uho. Toda povrnimo se k princesi Ani. V čast zmagovite konjeniške ekipe Velike Britanije je po olimpijskih igrah v Mehiki priredila kraljica svečan sprejem. Med množico povabljencev se je princesino oko ustavilo na postavnem mladeniču, lepem in svetlolasem, kakršen je bil njen princ iz sanj. Predstavijo ji ga: Richard Meade se piše in je član olimpijskega moštva v preskakovanju zaprek. Cela tri leta bo poslej Richard Meade, enajst let starejši od princese, njen spremljevalec, njen profesor jahanja, včasih njen oče in starejši brat. Bilo je vsega dovolj za prijateljstvo, a premalo za ljubezen, čeprav so njegovo ime nič kolikokrat pomenljivo omenjali v zvezi z njenim. Kraljevska družina je bila zadovoljna. Prepričana je bila, da je Anna v dobrih rokah. Richard je pomagal svoji prijateljici dresirati konja Doubleta, ki si ga je kupila iz svoje apanaže. Z njim je osvojila lani med štriinštiridesetimi konkurenti obeh spolov na evropskem prvenstvu v „militaryju" prvo mesto. Anne zdaj ne potrebuje več svojega profesorja jahanja. Enaka mu je. Vedno bolj vzvišena je do Richarda Meada. Ko se zavzema princesa za svoje sodelovanje na olimpijskih igrah v Muen-chnu, se ji zavrnjeni starejši brat maščuje. V svojem strokovnem mnenju napiše: „Princesa ima dovolj poguma in odločnosti, da bi uspela. Toda odločilen za ekipo je PRINCESA GALOPIRA V ZAKON Od mladih let je odraščala princesa Anna med konji. Tudi njena mati kraljica Elizabeta II. je izvrstna jahalka (prva slika levo), oče, princ Filip, pa je med najboljšimi angleškimi igralci pola in zastopa barve Velike Britanije tudi na mednarodnih tekmovanjih (druga slika levo). Na prvi spodnji sliki so srečni trenutki, ko sta ji starša podarila polnokrvnega anglo-arabskega žrebca, spodaj pa smo v letu 1968, ko se je specializirala za „kompletno jahalno tekmovanje" Brez nevarnih padcev, ki pa se navadno srečno končajo, pri tem športu ne gre. I Princesa Anna in njen zaročenec Mark Phillips v svojem elementu. Na konjih, pri konjih, o konjih — to je za zdaj vsebina njunega življenja, (levo) - Zgoraj: prstan, ki je utrdil njuno zaročno zvezo: safir z diamantoma na vsaki strani, konj. Temu pa je vseeno, ali je v sedlu cestni pometač ali princesa." Nato sklenejo, da se Anna ne bo udeležila olimpijskih iger v Muen-chnu. Užaljeni Richard Meade si najde novo prijateljico in princesa dobi moralno zaušnico. Meade podari konja Cornismana, na katerem je zmagal v Mehiki, Mary Gordon-Watson, prejšnji svetovni prvakinji v jahanju, Annini tekmici na vseh evropskih tekmovanjih. To je že napad na princesino profesionalno čast. Tega Anna Richardu ne bo nikoli odpustila. M ed tekmovanji v Evropi je opravila princesa sem in tja L tudi kako uradno dolžnost. Nekega dne je uradno obiskala britanske oborožene sile v Zvezni republiki Nemčiji. Garnizon v Paderbornu je organiziral večerno prireditev v njeno čast. Malce zdolgočaseno opazuje Anna vzvišene oficirje in je z mislimi že pri jahanju naslednjega dne, ko zagleda mladega kadeta. Od nekod ji je znan. Saj res, to je poročnik Mark Phillips, ki so ji ga predstavili takrat pri markizu d'Abergavenny-ju, ko je končala college. Polkovnik, pokrovitelj sprejema, ji pove, da je bil Mark pred kratkim drugi najboljši v „popolnem konjeniškem tekmovanju" in ukaže poročniku, naj spremlja princeso. Mark pristopi k njej in čaka, kot veleva dvorna etiketa, da ga njeno viso-čanstvo ogovori. „Doublet, moj konj," začne Anna in čutiti je, da se ji je ta večer prvič odprlo srce, „je zelo rahločutna žival. Rada bi, da bi ga spoznali." „Ma'am," odvrne Mark z vzdevkom, ki gre princesam, „zakaj pravite, da je konj žival? " Anna ga toplo pogleda. Tako je nekoč kraljica Viktorija pogledala svojega Alberta. Govorita in govorita o konjih. Ljubezen je tu. Ko so po nedavni objavi zaroke princese Anne z Markom Phillip-som novinarji vprašali njegovega predstojnika v Nemčiji, polkovnika Morrisa Johnstona, kako so Markovi vrstniki sprejeli novico, je lakon-sko odgovoril: „Ves garnizon je vesel." Novinarjem ni bilo dovolj. Še so pritiskali nanj, dokler ni dodal: „Prepričan sem, da bomo danes zvečer odprli steklenico." Možem od tiska še ni bilo dovolj in polkovnik je dal še zadnjo izjavo: „Prepričan sem, da bo več steklenic." Popivali niso samo Markovi kolegi. Tudi njegova 70-letna stara mati Evelyn Tiarks je povedala: „Sinoči sem popila nekaj sherryjev in bo- jim se, da ne vem natanko, koliko jih je bilo." Princesa Anna se ne bo poročila samo s specialistom za konjske dirke, ki pravi, da zna govoriti s konji in da mu konji odgovarjajo. Poročila se bo z nekaj stoletji angleške zgodovine. Kajti Mark Anthony Peter Phillips, sin tovarnarja klobas, je bolj angleški kot angleška kraljevska družina. Rodovnik njegove matere Patricie Tiarks sega nazaj v 10. stoletje. Njen davni prednik je bil saksonski plemič, ki se ob navalu Normanov ni vdal novim gospodarjem, ampak jim je iz svojega gradu globoko v Cumberlandskem gozdu še dolgo povzročal nevšečnosti. Rodovnik Markovega očeta pa je odraz razvoja industrijske Anglije. Predniki so bili sprva rudarji, potem so se dvignili med srednji sloj podjetnikov. Ob dvajsetletnici kronanja je 2. junija sporočila angleška kraljica Elizabeta II s škotskega gradu Balmoral svojim podanikom, da se je njena hči Anna zaročila s poročnikom Markom Phillipsom. Ko sta se zaročenca pripeljala od tam v London, ju je na postaji čakalo dva tisoč*1 radovednežev. Prišli so gledat srečna mlada zaljubljenca in občudovat zaročni prstan na kraljičini roki. Nekaj čisto preprostega: na sredi safir, ob njem na vsaki strani diamant. Že zdaj poskakujejo srca zvestih kraljičinih podanikov ob misli na november in ves pomp od kraljevski poroki. Tudi ta bo odvisna od konj. „Dogovorila sva se," je povedal Mark, „da se poročiva po konjskih dirkah v Badmintonu." Od česa bo živel mladi par? Ne bojte se, socialno ogrožena ne bosta. Mark Phillips za zdaj res ne zasluži več kot 2500 funtov na leto, a po poroki ga bodo poslali za inštruktorja v vojno akademijo Sandhurst, kjer bo imel kot kapetan nekaj več plače. Anni pripada kot princesi renta 15 000 funtov na leto, s poroko pa se ji bo zvišala na 36 000 funtov. S kakimi 160 milijoni starih dinarjev, kolikor bosta spravila skupaj, bo za silo že šlo. V parlamentu se je oglasil stari nasprotnik angleške dinastije William Hamilton. Menil je: „Seveda jim želim vse najboljše. Mislim, da bosta shajala s tem, kar Imata." Tudi razne javne funkcije, otvoritve in podobne ceremonije prinesejo še nekaj denarja k hiši, „Pravi specialist za odpiranje Kleenexovih in podobnih tovarn sem že," je nekoč pripomnila princesa Ana, Prav gotovo pa ji bo ostalo še kaj časa za dosedanje zabave, kot so kino, igre na West Endu, smučanje — in jahanje, seveda. meogovarjati z .gospo'!" Neki osemdesetletnik se je poročil z dvajsetletnim dekletom. Poroka je v vasi zbudila seveda splošno zanimanje, in ko se je korenjaški starec prvič po ohceti pojavil v oštariji, so ga fantje spretno opili in začeli siliti vanj z vprašanji, kako je bilo na poročno noč. — Ja, po večerji je šla žena gor v spalnico, mene pa je eden od sinov odnesel za njo po stopnicah in me položil k njej v posteljo, pripoveduje stari. Zjutraj pa so me vsi trije sinovi odnesli spet dol k zajtrku ... — Kako? vprašajo poslušalci. Gor vas je nesel samo eden, dol pa kar trije? — Ja, veste, sem se branil... Brez besed Brez besed Ppdefite' iskro smeha. radost sveže narave. Veselite se. Vzemite okus pravega življenja ledeno Coca-Colo. WaL gi; . . Sr* ■ SONCE riba s povrtnino sočni sadovi rdeče istrske zemlje