IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN O PRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU *i?-70-13P - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIII KRANJ, PONEDELJEK, 19. DECEMBRA 1960 ŠT. 146 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OZPM in OSS o pripravah na Novoletne praznike' in ne samo darila, nag cla!@ glavni pecat praznovanju -Novoletno praznovanje postaja lz leta v leto bolj priljubljen in razširjen praznik, posebno praznik naših otrok in mladine. Zato so prizadevanja mnogih organizacij In ustanov v tem času usmerjena v priprave na novoletno praznovanje. V želji, da bi bilo letošnje novoletno praznovanje še bolj množično, radostno in bogato sta Okrajni sindikalni svet in Zveza prijateljev mladine skupno razpravljala o pripravah na praznovanje in zavzela nekatera stališča, s katerim seznanjata svoje članstvo in vso javnost. Novoletni prazniki naj bodo čas bogatih in sproščenih prireditev za otroke in mladino. Ob gledaliških, lutkovnih in kino predstavah ter drugih prireditvah naj začutijo vsi otroci skrb vse naše družbe za njihovo srečno in vedro mladost! Poudarjamo — vsi otroci V mestih in v vaseh! Člani naših organizacij naj bodo pobudniki in organizatorji praznovanj za vse otroke v šolah, v varstveno-vzgoj-nih ustanovah in stanovanjskih skupnostih. Sestavni del novoletnega praznovanja so tudi obdaritve. Ze izkušnje iz preteklih let so pokazale, da so zlasti kolektivna darila, ki so jih podjetja podarila pionirskim odredom na šolah in ustano- ne le velikega veselja, ampak tudi omogočila, da so ob njih otroci vse leto koristno izkoriščali svoj prosti čas. Zato še dalje priporočamo tudi tistim organizacijam in podjetjem, ki tega doslej še niso storili, da letos obdarijo pionirske odrede s kolektivnimi darili, ki bodo obogatila tehn. delavnice, knjižnice in športna druitva na šolah. Kolektivi podjetij in ustanov naj še naprej prirejajo za otroke svojih članov novoletna rajanja, prireditve in oglede tovarn, kar naj še bolj utrdi vezi med domom in delovnim kolektivom. Tudi zunanji izgled naših naselij, šolskih prostorov in tovarn naj prispeva k prazničnemu razpoloženju ob Novem letu. Razsvetljava in okrašene ulice, bogato založene trgovine in sejmi, razsvetljene jelke na javnih prostorih naj opozarjajo vse naše delovne ljudi, da praznujemo Novo leto. Ob vsej tej družbeni skrbi za čim lepše novoletno praznovanje naših otrok pozivamo vse starše, da tudi oni poskrbe, da bodo njihovi otroci res deležni vseh prireditev, ki jim jih pripravljajo razne organizacije. Zato naj pripeljejo otroke k prireditvam in zabavam, istočasno pa naj jim doma pripravijo toplo novoletne praznovanje, kjer naj otroci z medsebojnim obdarovanjem občutijo vah pomenila za otroške kolektive | vso radost in srečo. Rekord v Mostah Hidrocentrala Moste, ki združuje obrat Moste, Žirovnico, Savico in Kranjsko goro, je te dni dosegla pomemben uspeh; proizvedla je že 100 milijonov KWh 'električne energije, kar je skoraj za 30 milijonov KWh več kot je bilo določeno s proizvodnim načrtom. Prav gotovo je odločujoči pogoj pri tem važno tudi vzdrževanje naprav, pri čemer ima precejšnjo zaslugo sam kolektiv. Direktor elektrarne Janko Pšenica je dejal, da v celotnem elektrogospodarstvu ta uspeh ni toliko pomemben. Za kolektiv pa jo ta rekordna proizvodnja odraz požrtvovalnega dela in tesnega sodelovanja med posameznimi oddelki. Po načrtu za letos bi morali v omenjenem podjetju proizvesti TO milijonov in 350 KWh elektrike. Do konca leta pa jo bodo proizvedli preko 105 milijonov. To je pomemben uspeh in prispevek rednemu izpolnjevanju planskih nalog v naših podjetjih, zlasti jeseniški železarni. Ce bi hoteli še otipljiveje pokazati koliko pomeni 100 milijonov KWh, bi lahko rekli, da je to toliko kot 200.000 ton premoga, ki bi ga naložili na 1000 železniških vagonov z 20-tonsko nosilnostjo. Hkrati s tem uspehom je dosegla največji uspeh tudi elektrarna Završnica, ki je v vsem svojem 43-letncm obratovanju zabeležila rekordno proizvodnjo. Uspeh celotne elektrarne Moste je toliko pomembnejši, ker s svojo proizvodnjo dopolnjuje ostalo omrežje v ozkih grlih, oziroma v konicah, kadar bi sicer primanjkovalo toka. Prav zato je bila letos oskrba z elektriko dokaj normalna in redna, tako za industrijo kakor tudi za široko potrošnjo. Ob praznovanju v Skofji Loki Gosptii: revoli ' ie delal na slavnostni s@!i Skof ja Loka, 18. decembra — Ze dlje se vrstijo v Skofji Loki proslave in prireditve v okviru praznovanja občinskega praznika. Danes je bila v dvorani kina »Šora« slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, kateri so kot gostje prisostvovali zvezni ljudski poslanec tovariš Boris ZiherI, sekretar ljudske skupščine LRS tov. dr. Miha Potočnik, predsednik OO SZDL tovariš Jaka Zen, komandant škofjeloškegra garnizona, predsedniki in politični delavci sosednjih občin ter drugi. Za danes ob 9. uri je bil predviđen tudi pohod partizanskih patrulj po krajih, znanih iz NOB. Pohod je oviralo izredno slabo vreme. — Namesto enajst je odšlo na pot samo šest ekip. Po pozdravnem govoru je predsednik občine tov.- Jože Nastran obudil spomine na dogodke pred devetnajstimi leti in poudaril, da nam še vedno ta velika epopeja daje moči za vztrajen gospodarski napredek. Odborniki in gostje so z enominutnim molkom počastili spomin vseh padlih, nakar je posebna delegacija odnesla venec ObLO na grobove padlih borcev. V nadaljevanju svojega slavnostnega govora se je predsednik dotaknil gospodarskega razvoja občine. Sedanji perspektivni plan (1957 do 1961) ne bo v letošnjem letu samo dosežen, temveč tudi visoko presežen. V tem obdobju so se krepili organi delavskega samoupravljanja, uvedlo se je nagrajevanje po učinku, v posameznih V škofjeloški občini vedno bolj razgibano delo SZDL na vasi »'reJSnjt teden je ocenjevalna komisija Občinskega odbora SZDLlbližno v Skorji Loki pregledala delo vaških odborov SZDL na svojem ob-1 SZDL močju in ugotovila, da so imeli ti pri delu precej uspehov, ponekod pa Je opaziti tudi določene pomanjkljivosti. Komisija je ugotovila, da kjer so odborniki dobro poprijeti za delo. uspeh nt izostal. Sest najboljših organizacij bo Občinski odbor SZDL nagradil z denarno nagrado na predvečer občinskega praznika. Tako .tekmovanje med osnovnimi organizacijami SZDL bodo organizirali tudi prihodnje teto. 80 odstotkov volivcev v V Zmincu so delo SZDL I ozl-rom na druga leta zelo poživili. -Povečali so število članstva in sodelovali pri prostovoljnih akcijah. Skrbijo predvsem za pritegnitev Čim večjega števila mladih ljudi. Težave imajo, ker nimajo svojih prostorov. Pravo nasprotje temu je delo SZDL v Ix>gu. Tam še do sedaj niso imeli občnega zbora in čeprav so si uredili klubski prostor, so še vedno premalo iniciativni. Menda čakajo, da jim bo vse probleme in težave rešila občina. Tudi v Lučlnnh Je bil odbor SZDL premalo aktiven in vašča-nov nI znnl pritegniti k dolu. Čeprav so ti precej naredili (nape ljali so telefon v vas), vendar delo SZDL v celoti le ni bilo zelo uspešno. V zadnjih dveh mesecih so tudi odborniki v Hetcčah pričeli z delom. To je razgibalo tudi člane. Začeli so s prostovoljnim delom pri gradnji nove avtobusne postaje, vključili so 50 novih članov in tako v kratkem času poživili politično dejavnost v vasi. Vsak od štirih kvartov v Skofji Loki ima svojo <>r > mi/ u-ijo SZDL. Prvi in drugi kvart sta bila najbolj uspešna. Tu je vključeno pri- Po zaslugi SZDL v Trebiji je bila ustanovljena organizacija SZDL v Oselici, kjer je do sedaj še ni bilo. Pomnožili so članstvo, organizirali prostovoljno delo In ustanovili sindikat uslužbencev in delavcev. V Sovodnjem so na iniciativo SZDL člani opravili 750 prosto- podjetjih pa že proučujejo možnosti nagrajevanja po ekonomskih enotah. Predvideni narodni dohodek naj bi v prihodnjem, 1961. letu, znašal 2 milijardi 883 milijonov din. Tako je bilo predvideno v perspektivnem planu. Ze letos pa bo dosegel 4 milijarde in 232 milijonov dinarjev. Potemtakem bo narodni dohodek že letos presežen s 149 odstotki. Predsednik je v nadaljevanju dejal, da so tisti, 'ki so ob združitvi občine Gorenja vas z občino Skofja Loka napovedovali popolen ekonomski zastoj doline, doživeli popolen moralen poraz. Znano je, da se je prav po združitvi pričel na področju bivše gorenjevaške občine nenehen gospodarski razvoj. Zato je tudi sedanja bojazen ob združitvi popolnoma neutemeljena. »Prihodnji perspektivni plan, po katerem se bo dvignil celotni do- hodek za 215 odstotkov, narodni pa za 237 odstotkov v primerjavi s letošnjim letom, bomo lahko uresničili, 6e bomo še nadalje znali ceniti pridobitve in ideje ljudske revolucije,« je dejal tov. Nastran. V letu 1965 bo znašal narodni dohodek na področju sedanje škofjeloške občine 9 milijard 585 milijonov dinarjev. Nadalje se je predsednik še dalj časa zadržal na posameznih elementih družbenega plana, na investiranju in podobnem. Po predsednikovem govoru so bila podeljena priznanja zaslužnim političnim in javnim delavcem škofjeloške občine. -vk S f^MMim §M!!Bi§ii§a sttta ¥Obod Na prvi seji novoizvoljenega plenuma občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev pred dnevi na Bledu so izvolili novo vodstvo Občinskega sveta in šest sosvetov: dramskega, klubskega, knjižničarskega, glasbenega, likovnega in gospodarskega. Zadnja dva* sta na novo ustanovljena, ostali pa so obstajali že lani. Likovni sosvet bi zaradi izrednega položaja Bleda kot turističnega kraja lahko opravil pomembno delo, če bodo to omogočali materialni pogoji, predvsem če bo uspelo svetu najti prostor za likovne razstave, ki bi lah- Domske skupnosti v ospredju V prostorih Okrajnega ljudskega odbora v Kranju se je zbralo minuli teden preko 20 vzgojiteljev in upravnikov dijaških domov na enodnevnem posvetovanju. V razpravi so govorili o najbolj pogostih pedagoških problemih, ki se pojavljajo v domovih. Eden od poglavitnih je reševanje domske skupnosti. Le-ta je ponekod še vedno neorganizirana, posebno tam, kjer se gojenci vsake tri mesece izmenjavajo. Zato je za rast domske skupnosti potrebna vsestranska pomoč vsega vzgojnega osebja. Obravnavali so tudi problem kaznovanja v domovih. Za kranj- voljnih ur in nabrali 40 kub. me-, ski okraj je značilno, da kazno-trov lesa, sodelovali pa so tudi vanja v domovih nikjer enotno ne pri gradnji vodovoda. V. R. ' izvajajo. Ugotavljali so tudi, da je i;auo^lj;ca, 18. decembra — Včeraj J« avtoJu )B0 podjetje »Translurlsl« iz Sk. Loke v Radovljici odprlo novo avtobusno postajo. To je že drugI tovrstni objekt, ki ga jc zgradilo to podjetje, prvega so izročili namenu žc pred tremi lcU v Skofji Loki - (Poročilo berite na 2. strani) Foto: Fr. Perdan premalo povezanosti z drugimi domovi in da bi bilo v prihodnje potrebno izmenjati več izkušenj ne le v okraju samem, temveč tudi med domovi v vsej naši republiki. Morali pa bi skrbeti tudi za strokovnost vzgojnega osebja in v ta namen prirejati razne tečaje in seminarje. Nadalje so razpravljali o plačevanju domskih vzgojiteljev za ho- (Nadaljevanje na 2. strani) ko mnogo pomagale pri likovni vzgoji domačega prebivalstva. — Hkrati bi zlasti v času turističnih sezon mnogo pripomogle k bolj pestremu kulturnemu razvedrilu go*-stov, ki obiščejo Bled. Gospodarski odbori, ki so jih društva ustanovila, bodo s podporo Občinskega sveta morali v letošnjem delovnem obdobju opraviti pomembno delo. V prvi vrsti jih čaka popis materialnega stanja v društvih; na osnovi le-tega bodo za poseben plenum pripravili izčrpno poročilo o stanju kulturnih domov, opreme in splošnega materialnega stanja v društvih. - To gradivo naj bi služilo za osnovo pri obravnavanju za dokončno ureditev in adaptacije prosvetnih domov. Akutni problem vzdrževanja prosvetnih domov bo rešen le, če bodo pristojni organi z razumevanjem podprli iniciativo svobod in prosvetnih društev. Ob 50-letnici kranjskega Foto kluba Špominslii ploiia in razstava v spomin Janezu Puharju V sredo, 14. decembra, zvečer so v Prešernovem muzeju v Kranju slovesno otvorili razstavo, ki nazorno pnikazuje deio in razvoj Fotokluba Kranj od njegove ustanovitve pred 50 leti pa do danes. Hkrati so prikazana tudi dela Janeza Puharja in njegova ustvarjalna pot. V četrtek popoldrie so v Prešernovem gaju odkrili lepo spominsko ploščo izumitelju fotografije na steklo, Janezu Puharju. Istega dne so prispeli na ogled razstave in spominske plošče tudi udeleženci plenuma centralnega odbora Foto kino amaterske zveze Jugoslavije, ki so se te dni mudili v Ljutfljani, in se o uspehih Kranj-članov kar najpohvalneje izrazili Predsednik tega centralnega odbora Zika Jerenič pa je med drugim je poudaril, da je kranjski 'klub eden najboljših in najdelavnejsih v državi in da je ponosen na toj da so se spomnili tega velikega moia, ki je bil v letih 1850 do 1960 med najbolj znanimi možmi v Evropi. V petek popoldne pa je bila v Delavskem domu v Kranju slavnostna seja Fotokluba/ki so ji prisostvovali »številni predstavniki m»d njimi tudi predsednik ObLO Kranj Franc Puhar, predsednik Foto-kino amaterske zveze Slovenije dr. Ivo Frelih, član te zveze profesor Janko Brane, ki je v svoji fotoamaterski karieri proučeval delo Janeza Puharja in zbral tudi njegova dela. Slavnostno sejo je otvoril tovariš predsednik Fotokluba Janez Marenčič, medtem ko je razvojno pot kluba orisal Tono Marčan. Po slavnostni seji so si udeleženci ogledali še razstavo v Prešernovi hiši. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 19. decembra 1960 Te oni po sirom ZAKLJUČNI RAZGOVORI Včeraj so se v predsedniški palači v Kairu nadnUevsli ra7»ovn-i med podpredsednikom zveznpga Izvršnega sveta Edvardom Kardeljem in predsodn;knm 7AR Nrsoriem. Tako sta se predsednik N"»-fn podpredsednik K^r^ol) sešla že trrtii* med uradnim h*W?l*eni tovariša Kardelia v 7AU. To ie bil tudi zaključni sestanek Pri'xakn-|eio. da bodo objavili tndi sVnnrio sporočilo razgovorov. Dan^s dopoldne pa se bo tovariš Kardelj s spremstvom vrnil z letalom v domovino. KOCA POPOVIC V OZN V soboto popoldne je na seii Generalne skupščine govoril državni sekretar za zunanje zadeve Koča Ponovič. V svojem rovom ie d4.at, da morajo OZN prevzeti nadaljnjo odgovornost za red in zakonitost v Kongu. ZA UREDITEV KRI7E Sedem izvonblokovskih dr*av — .Tiiffnslaviia. Gana. Tn-lMn, Indonezija. Irak, Maroko in 7AR je rvedl^.Mo G^ner^lni skupščini or.*\v.~ tek resolucije o ureditvi kongo^k? krize. Resolucijo je prebral v imenu vseh delegat ZAR Mahmut Pavzi. UPOR ZATRT V 33 URAH Sporočajo, da se je cesar Haile Selasie vrnil v svojo prestolnico 9 Addis Abebo. NIKOLA MINCEV NA ZASEDANJU V soboto je odpotoval z letalom v VVashington držnvni sekretar za finance Nikola Minčev, ki se bo udeležil zasedanja izvršnega odbora Mednarodnega monetarnega sklada. KAMITATU PRI LUMUMBINIH ZAVEZNIKIH Predsednik vlade v pokrajini Leopoldville Kamitatu je v petek zvečer izginil. Pravijo, da se je zatekel na področje Kikvita. Kamitatu je izginil tik pred aretacijo. Nalog zanjo je izdal Kasavubu. POZOR: BELA SMRT! Gorniki, plezalci, smučarji in alpinisti navadno preživijo proste urice v planinah, v tem letnem času na belih, zasneženih poljanah. II! DOMSKE SKUPNOSTI V OSPREDJU (Nadaljevanje s 1. strani) norarno dežurstvo v domovih. — Tudi tu se je pokazalo, da obstajajo velike razlike. Bili so mnenja, da bi morali biti plačani tako kot prosvetni delavci na šolah in seveda povsod enako. — Načel ry k Sveta za šolstvo pri OLO Kranj tovariš Jože Vari je dejal, da bodo problem zvišanja honorarjev v kratkem zadovoljivo rešili. Ob zaključku so sprejeli nekatere sklepe, in sicer o večkratnem sestajanju vzgojiteljev ter o organiziranju 2-dnevnega izleta združenega z ogledom tamkajšnjih dijaških domov, v neki večji kraj v Sloveniji. V. R, Ker bo število ljubiteljev planinskega sveta narasla posebna v bližajočih se novoletnih dneh, smo dolžni obiskovalce zasneženih gora opozoriti na gorske plazove, ki so nevarni tudi za izkušene alpiniste. Pri nas, v naši cžji in širši domovini predobro poznamo krute lavinske katastrofe, kot so bile v letu 1951/52 v Posočju, februarja leta 1956 v M-ivrovein itd. Pred plazovi nas v vsej do^r-'.etni gor-niški in smučarski zrrcdovlni resno opozarjajo najboljši strokovnjaki, ki jim je proučevanje vzrokov, pojavov in strašnih posledic »Bele smrti«, sovražnika št. 1 v zasneženi gorski prirodi glavna naloga. Plasovi ne poznajo stalnih zakonov in so možni na vseh strmih pobočjih. Zato moramo biti v gorah, ki so globoko zasnežene, vedno skrajno previdni in tudi v najtežjih prilikah in »količinah tudi vztrajni) in načrtno iskati ponesre-' čene gornike in smučarje. »FICO-- V SKOKU CEZ OVIRE Kranj, 18. decembra — Danes je po vsej Gorenjski začelo snežiti. Sneg je bil zelo moker in nevaren predvsem na cestah, ker so bile lete precej spolzke in velika ovira v prometu. Prav zaradi tega se .ie na cesti od Kranja do Škofje Loke pripetila kaj nenavadna prometna nesreča. Tu smo lahko videli, kako je »Fičo« okrog 9. ure premagoval ovire, kjer se je najprej zaradi spolzke ceste zaletel v telefonski drog, nato pa ga je odneslo na nasprotno stran ceste, do najtežje ovire, do jarka (na sliki), ki je bila zanj nepremagljiva. (M. Z.- Foto: Fr. Perdan) Ljudje in dogedki Politični odbor Gen. skupščine je prcjšn'i teden z veliko večino izglasoval azijsko-afriško resolucijo o Alžiriji. Kaže, da je vse manj držav, ki bi bile pripravljene podpirati francoske zamisli o »rošiivi« alžirske krize. Mnogim so odprli oči krvavi dogodki preteklo nedeljo. Prav ti dogodki si dokončno razbili upanje, da bi Francozi lahko sami rešili ta »notranjo zadevo«. Pokazalo se je, da spričo pristnosti močnih francoskih oboroženih sil v Alžiriji ne more biti govora o samoodločbi alžirskega prebivalstva. Zato je razumljivo, da je več kot dve tre4'Ini delegacij v Združenih narodih zahtevalo od Generalne skupščine, naj alžirskemu Tudrtvu prizna pravico do samoodločbe pod nadzorstvom OZN. Celo članice francosko-afriške unije — na katere je OBSODBA Francija močno računala — so se zaradi splošnega razpoloženja med razpravo, vzdržale glasovanja, Tojo pa je glasoval za resolucijo. Uspeh resolucije 22 držav samo ponovno dokazuje, da so se blokovsko nepovezane države v OZN močno uveljavile. O resoluciji bo v kratkem razpravljala Generalna skupščina. Ni nobenega razlega, da tuJi tu ne bi debila potrebne dvotretjinske večine. Toda v zadnjih pripravah na plenarno razpravo so delegati držav članic francesko-afričke skupnosti izsblikovrSi amandman na resolucijo 2*J držav. Amandman se nanaša na četrta točko resolucije, ki govori o zagotovitvi samoodločbe aižirske-pa prebivalstva pod nadzorstvom OZN. Praktično v njgm države franeosko-afriske skupnosti ponavljajo že lani osvojeno priporočilo Franciji, naj začne poga- janja z voditelji narodnoosvobodilnega gibanja o ustavitvi ognja in izvedbi plebiscita. Dogodki pa so pokazali, da te?a priporočila Francija ni upoštevala. Oči:no je torej, da ponavljanje takega predloga nima nobene praktične vrednosti. Kaže samo na napore določenih držav, da preprečijo moralno obsodbo Francije tudi pred Generalno ski?pjč;no kot najvišjim organom OZN. Nekatere zahodne države se boje, da bi enodušna obsodba Francije v Generalni skupščini In cie Gai-llov neuspeh v Alžiriji m izzval hiuiih notranjih posledic v Franciji in s tem v za-hc:*.r.em bloku. Na račun zahodnega zavezništva so pripravi ioni žrtvovati pravične interese alžirskega ljudstva. Razprava V Generalni skupščini bo torej pokazala, koliko so posamezne države res pripravljene prisluhniti svobodoljubnim težnjam človeštva. Zadnji krvavi dogodki v Alžiriji in s tako veliko večino izglasovana roBolucija azijsko-afriških držav v političnem odboru — vse to je zapustilo v Franciji izredna mučen vtis. Vse več je ljudi, ki spoznavajo, da tako ne gre naprej. Vplivni časopis »Monde« ugotavlja, da »de Gaul-le ne more več reševati alžirskega vprašanja sam« in pripominja, da so »pogajanja z alžirskim narodnoosvobodilnim gibanjem neizogibna«. General de Gaulle ja na nedavni alžirski turneji dejal, da je treba biti realen, jasen in imeti zdrav razum. Te besede ne veljajo danes nikomur bolj kot prav Franciji pri urejanju njenih odnosov do Alžirije. ABC i!ii!!!!ii!;!;::!^::!:iii!i:i!iii:!ii:iii!i!i!;D !iii!!!!i!i!tii:i!i;i:iii:;;i:i!iiHiiiii!ii!iiM NOVA AVTOBUSNA POSTAJA Rateče - Gcđešlč — Na pobudo SZDL so v Tiotcčah in Godešiču začeli graditi novo avtobusno postajo, ki 'so jo želeli že vsa leta po osvoboditvi. Ftetečani so s prostovoljnim delem prihranili že več 103.000 dinarjev. Tsako nedeljo sodeluje pri gradnji veliko ljudi. — Ker v vasi nimajo mesarije, nameravajo prihodnje leto zgraditi če novo stavbo za mesnico. Sedaj morajo po meso in kruh na Trato ali v Skofjo Loko. Z eni;l:o vnemo se lotevajo gradnje avtobusne postaje v Godešiču. Zasluga za to gre predvsem odboru SZDL, ki postaja v vsakem lebj močnejši pobudnik za politično in gospodarsko življenje vaščanov. V počastitev praznika VRSTA SP03TNIH PRIREDITEV V počastitev občinskega praznika je bilo v Skcfji Loki organizirano več športnih prireditev, in sicer v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in šahu. V streljanju z zračno puško je med posamezniki zmagal Ivan Križnar. V namiznem tenisu so tekmovali pionirji, mladinci in člani. Od pionirjev je zmagal Rudi Zgaga, med mladinci pa Janez Rant, Rado Cuš pa je bil najuspešnejši med člani. Na brzopoteznom šahovskem turnirju je med pionirji zmagal Pavle Malovrh, pri mladincih Milan Piniar. cd odraslih pa je nabral največ točk Franc Braniselj. Vsa tekmovanja so bila dobra in skrbno pripravljena in so pritegnila lepo število gledalcev. Na včerajšnjem pobodu partizanskih ekip v Skofji Loki, ki ga je oviralo izredno slabo vreme, j* odšlo na pot samo šest ekip, na mesto predvidenih enajst Z otvoritve avtobusne postaje v Radovljici rum Radovljica, 17. decembra Danes so tu slovesno odprli novo avtobusno postajo. Slovesnosti so prisostvovali predsednik OLO tovariš Vinko Hafner, podpredsed- nik OLO tovariš Bertoncelj Ivan-Johan, predsednik ObLO Radovljica tovariš Jakob Eržen, sekretar občinskega komiteja ZKS tovariš Franc Jerc in drugI. — Avtobusno postajo je izročil svojemu namenu Uspeli le konference SZDL v kamniški občini P3 feSŠSiŠll E»2 Te dni so bili končani zadnji občni zbori krajevnih odborov SZDL v kamniški občini. Na vseh zborih bo obravnavali kaniunalne probleme, davčne probleme, gozdarsko službo in vlogo SZDL pri reševanju teh vprašanj. Govorili so tudi o notranji in zunanji politiki. Konference so pokazale drugačno obravnavanje problemov kot prejšnja leta. Organizacija SZDL se je med volivci utrdila in člani se z zaupanjem obračajo na nje, ker se zavedajo, da je ua konferencah mesto, kjer se lahko obravnavajo vsi problemi. Tako so v južni mestni organizaciji, ki s 1463 člani zajema 85 odstotkov vseh volivcev, načeli vprašanje dozidave kulturnega doma, ki že 12 let čaka na re šitev. Izvolili so odbor, ki naj tolmači želje volivcev na občini. Prosili so, da bi za južni teren, zgradili poseben otroški vrtec. Ugotovili so, da odnos komunalnih podjetij ni urejen. Predlagali so ustanovitev kluba občinskih odbornikov SZDL, da bi se večkrat sestajali in skupno obravnavali nujne zadeve. Podobne probleme so načeli tudi na občnem zboru severne mestne organizacije. Zaradi lažjega povezovanja dela je bila organizirana nova podružnica mestne organizacije v Mekinjah. V Komendi se je ončnega zbora udeležil tudi ljudski poslanec Tomo Brejc. Tu jo komaj 30 odstotkov volivcev včlanjenih v SZDL. Imajo skrbi s prodajo tržnih viškov. S kooperacijo se je povečala proizvodnja zlasti krompirja, ki ga ne morejo prodati. V Mostah so se zavzemali za ustanovitev poravnalnih svetov, ki drugod po občini zelo dobro delajo. V rudniku kaolina v Crni so na prvi seji stanovanjske skupnosti izvolili odbor in razpravljali o finančnih in materialnih zadevali. V Podgorju so razpravljali o komunalnih delih. Največji problem je vzdrževanje ceste Kamnik— Kranj, na odseku Podgorje v dolžini 6 km. Avtobusno podjetje razmišlja, da bi zaradi slabo ceste? ukinilo avtobusno progo čez Moste, ker so vozovi preveč kvarijo. Radi bi uredili primeren prostor za delo družbenih in prosvetnih organizacij. Zadovoljni bi bili, če bi dobili kako barako, ki jo drugod ne potrebujejo več. !l!l!lillllli:tlllllllll R P Z G O U O ^:;iiiii!!;i:!;t!![i:i!i[i;in^ Edina enča Katastrofe Noč med 15. in 16. aprilom 1912. leta je še zmeraj zabeležena v svetovni zgodovini pomorstva kot najžalostnejši dogodek. Mogočna, v tistem času najmodernejša potniška ladja - Titanic je na svoji prvi vožnji čez Atlantik trčila na goro ledu in se potopila. To M ie zgodilo ob 11. uri zvečer, ko s« ni utihnilo hrupno življenje v luksuznih lokalih ponosne ladje, ki je z veliko brzino reaala valove v temno noč. Od 2224 ljudi, kolikor jih je bik) na ladji, se jih je rešilo le kakih 760. Podatki niso enotni. Edina med še živečimi, ki so se v tej katastrofi redi tri j « haie Manca Juvano-va iz Milj pri Kranju. Ko smo ondan hoteli do nje na razgovor, nam je njena hčerka An:ca v veliko razočaranje povedala, da je mama Manca prav prod tednom odpotovala v Ameriko na neko proslavo. — Neka družba (verjetno White Star Line — lastnica Titanica) jo je povabila v Ameriko na neko proslavo in ji obljubila povrnitev vseh potnih stroškov. Poleg tega trna v Ameriki brata, h kateremu ho sla ob tej priložnosti na obisk. Šele naslednjo pomlad se tx> morda vrnila. »Ali vam ona večkrat pripoveduje o tistem dogodku,« smo vprašali Ano. »Seveda. Zlasti pokojni oča, ki se je prav tako čudežno rešil ob tisti nesreči. Stari oče, ki je ie nI nekaj let v Ameriki, je takrat prišel sem samo po hčerko Mnnco, ki Je imela žele 5 let.« Anica je za tem prinesla mno. ge izrezke iz časopisov, kjer je bila ta tragedija opisana. Hkrati pa je pripovedovala kako je nekoč nekdo prišel in se zahvaljeval za očetovo odločnost, ki jo menda rešila tudi njega, kako je bilo takrat na ladji z mamo itd. »Ko je oče Franc Karun s svojo hčerko Manco na klicanje prišel iz kabine, kjer je Že spal, mu je neki mornar kar mimogrede sunil iz naročja malo Manco in jo odnrsvl. Prvi rešilni čolni so namreč morali biti za otroke. -Oče Je nekaj za tem skočil v morje in klical za njim tudi druge. V ledenem morju v temi je plaval kaki dve uri. V onemoglosti je nenadoma zapazil v bližini rešilni čoln. Seveda nabito poln. S čolna so mu (kot verjetni tudt mnogim dru:ym) o Uganjali pomoč, da ne bi tvegali življenje vseh. Toda takrat ga je tz čolna spoznala hčerka Manca in v obupnem joku začela klicati očeta. Navzoči v čolnu so bili tako ganjeni, da so kljub velikemu tveganju potegnili iz valov se očeta.« Tako, kot Je pripovedovala Anica, je takrat pravzaprav mala hčerka rešila ie očeta. »Kdaj pa so se vrnili potem iz Amerike?- »Mama .so bili tam samo dobri dve leti. Tik pred drugo svetovno vojno se je vaa drulma vrnila v Mllje.- »Ali je doživeta tragedija na Titanicu pustila materi kakšne posledice?-. »Sevedat Zolo se boji in lžogi bi je morja. Brat v Ameriki jo je tolikokrat vabil in vabil. So'e sedaj se je odločila, ker smo jo vsi nagovarjali, da ni nevarnosti,« je povedala A~hica. -1. c. V Molniku so pretresali perspektivni plan razvoja kraja, ki je pomemben tudi v turističnem pogledu. Grajali so prepočasna dela pri popravilu ceste, ki jo jo v zadnjem neurju poškodoval naliv. V Spitaliču, kjer ima prebivalstvo glavni izvor dohodkov od gozdov, so ugotavljali, da zaradi premajhnega sočnega dovoljenja ne morejo plačati davkov. Zastopnik občino je poudaril, da bodo na Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Kamnik te probleme posebej obravnavali. Tudi v Ncvljah so primeri, ko dobi posestnik 3 do 5 ha gozda sečno dovoljenje za 2 kub. metra drv za lastno uporabo. V Volčjem potoku s;) s,> pritoževali nad škodo, ki Jo napravi divjad. Mnogo kmetovalcev ponuja zemljo zadrugi, ki pa je noče sprejeti. Na večini konferenc na podeželju so UKOtovili, da krajevni odbori dobro opravljajo svojo nalogo, zlasti če upoštevamo, da razpolagajo s skromnimi sredstvi za komunalna dela. Mnogo javnih del opravijo tudi s prostovoljnim delom. predsednik občine tovariš Jakob lir žen. Uvodoma je zastopnik podjet.'" »Transturist« iz Škofje Loke, ki Je avtobusno postajo zgradilo, poudaril, kaj jih je vodilo k graditvi tega postajališča. Ob tej priliki S9 jo zahvalil občinskemu ljudskemu oiboru, projektantom in gradbenemu podjetju »Gorenje« Radovljica za razumevanje in pomoč. Predsednik ObLO tovariš Jakob Eržen je ob otvoritvi dejal, da ** turizem in mnogo se razvijajoč'1 cestni promet terjala, da se zgradi v Radovljici primerna avtobus, na postaja, v kateri bi imela svoje poslovne prostore tudi turistična agencija. Postaja je bila zgrajena na zelo primernem prostoru, posf-' bej še, če upoštevamo, da so b»la na tem mestu že opravljena vsa kanalizacijska in druga kumuia-cijska dela. Z besedami, da Pr°" daja novo avtobusno postajo v upravljanje delovnemu kolcktivU podjetja »Transturist« Skofja Loka, jo predsednik prorezal rac trak in povabil prisotne na ogl^ nove, prijetno opremljene postnJc- Avtobusna postaja v Radovlji^ je že druga postaja, ki jo je z?ra" dilo podjotje »Transturist Sk. ka. Pred tromi leti so namreč W" ročili svojemu namenu tudi poat*" jo v Skofji Loki. -vk V prvi polovic! (edin abV^n° vreme s padavinami; nad 1C(H1,1 snrg. ttase usfe ras šote t te&JI Izobraževalna dejavnost, ki Jo vodi in pospešuje Delavska univerza na Bledu, se je zlasti v mesecu decembru zelo razširila. Večerni administrativni in ekonomski šoli se je pridružila še vv.t-na tehnična šola za lesno stroko. Omenjeno šolo sta pripravili blejska in bohinjska delavska univerza, s poukom pa so pričeli dno 14. decembra. Obiskuje jo :'.> slušateljev lesne stroke iz bohinjske, blejske in radovljiške občine. Mort slušatelji je največ delavcev in uslužbencev Lesno-in austrijskoga podjetja Bled, Eluna i/. Begunj i.i od drugod. Pred dnevt se Je uspešno zaključil dvodnevni seminar za družbeno in ekonomsko vzyaio v IVohi'ij-ski Bistrivt. Namenjen je bil članom upravnih odborov tor delavskih svetov obeh občin. N.'.ij prodavan) Je pripravila Deko. univerza za prosvetne delavce. -Tudi Jezikovni tečaji nemščino uspešno napredujejo na Bledu ter v Gorjah. Za občane, ki se žele usposobiti v sodobnem gospodinjstvu in P1 dobiti tudi osnovo Lz gostinSA_ stroke in zdravstvene zaščile. P"^ reja Delavsku univerza Bl*d J*T spodinjsko-gostinski tečaj.-gram za ta te sij •••a predvse ^ prakli ■!'■■ vaje v kuhanju in spodinjstvu, teoretične ure o vr»,f nosti in sestavi dru:vl, d;«lJe etike in moralne VZgo£e ter zđr'1 stva. S tečajem bodo pričeli 21.d(,r: Trajni bo 10 r-Mnv pa tedensko v ve ornih urah. Kandidati z uspešno knnM"1^ tečajem, s • ho fo v času se**" I likn /avnlili v gostinskih P"a" jctjjh, na Dle.lu. DOMdan^a predavan jem. t^j* ioni in seminar.; :n splošno iz ^ br i vv.Jie- i m str Vn noga *n " čaja se bo lo v m ■ 'U JsnUaTj pridružila šo pre Javan ja estelsk^ izobraževalnega znafcaja a podJOC" Ja literaturi-, glasbe in uu"v". 1'me ivusti. Pripravil jih bo Občinski »vat Svobod v sodelovanju ■ Delavsko univerzo 11 le J. ^ PONEDELJEK, 19. decembra 1960 ZANIMIVOSTI MLADA RAST STRAN 69. V čoln sta naložila svinjino, smodnik, prepc-Čencc in še nekaj pušk ter sabelj. Ostalo orožje in smodnik sta zmetala v morje. Z obšle so prihajali glasovi Silverjeve skupine. To je bilo opeznrilo, naj se ne obirajo. Zadnji jc odhajal z ladje kapitan. Spomnil se je, da je med uporno česilco tudi Gray, zato ga je glasno pozval, n&' zapusti tolovaje. Molk. Nato so se začuli zamolkli udarci in iz prostora za moštvo je planil Gray; na licu mu jc zijala široka rana. S kapitanom sta skočila v čoln in odveslala k obali 70. Tako so srečno odnesli z ladje pete. Čoln je bil preobložen, in še jim je začela nagajati oseka. Le počasi so napredovali proti obali. Tedaj se je kapitan spomnil, da imajo uporniki na ladji top. In res se je petorica lopovov sukala okoli njega in mu slačila ncpremočljivo odejo, v katero je bil zavit. Posebno spretno se je sukal Izrael in Grav je dejal: »Izrael je bil Flintov topničar«. — Na »Hispanioli« so naravnali top in Izrael je pravkar prinašal topovsko kroglo Priprave za Novoletno jelko Mi Mi i lili liki Na pobudo Društva prijateljev mladine so v Skofji Loki ustanovili odbor za organizacijo novoletne jelke. Novost pri letošnji proslavi bo ta, da bodo mladinci postavili v mestu več visokih smrek in jih opremili z okraski in žarnicami. Dedku Mrazu so letos kupili novo obleko. 28. in 29. decembra bo ob 17. uri krenil slavnostni sprevod iz Spodnjega trga preko Mestnega trga skozi mesto proti šoli in vrtcu. Kasneje bo obiskal še Trato, Virmaše in Sv. Duh. Dedek Mraz se bo peljal s kamionom spremstvo pa z vozovi. 30. decembra bo dedek Mraz s svojim spremstvom obiskal še kraje v Poljanski dolini. Škofjeloški šolski otroci so se obvezali, da bodo okrasili pročelja hiš, da bo mesto v teh dneh še lepše. Svoboda pripravlja igrico KEKEC, za te dni bodo skušali dobiti tudi primerne otroške filme. Vse kaže, da bo novoletna jelka v Loki letos lepša in bolje pripravljena kot lani. Loška podjetja so sicer prispevala zelo malo sredstev, če bi imela za to večje razumevanje, bi DPD lahko nudilo otrokom v Loki in okolici še več. Nekatera večja podjetja v občini bodo za otroke zaposlenih priredila samostojne proslave. Psav tako bo vsaka šola praznovala na svoj način. Škofjeloški otroci so si že v lanskem letu zaželeli televizijski sprejemnik, vendar ga menda tudi letos ne bodo dobili, ker zanj ni moč dobiti denarnih sredstev. V. R. Uspehom sovjetskih znanstvenikov se danes čudi ves svet in se hkrati sprašuje, odkod tolikšen napredek znanosti v deželi, ki je še pred desetletji spadala med zaostale predele sveta. Odgovor na to vprašanje je enostaven: Sovjetska zveza iz leta v leto povečuje investicije za razvoj znanosti in tehnike. V proračunu za 1. 1960 je bilo na primer v ta namen določenih 32,6 milijarde rubljev, to je za 15 odstotkov več kot v letu 1959. Izreden napredek znanosti v SZ je povezan z izboljšanjem vzgajanja znanstvenih kadrov. Ze leta 1959 je bilo v SZ zaposlenih na znanstvenem področju 310.000 znanstvenih delavcev, kar je 30-krat več kot v prodrevolucionami Rusiji. Sovjetska zveza I|T»I da- nes več kot 3200 znanstvenih ustanov. Samo 768 visokih šol ter 2246 tehničnih in drugih srednjih šol obiskuje nad 4 nrlijone študentov, skupno pa je bilo leta 1959 na vseh vrstah šel nad 50 milijonov učencev. Število ljudi z višjo ali srednjo šolsko izobrazbo se je v primerjavi z letom 1913, ko je znašalo 2jo.OOO oseb, povečalo za 46-krat — na 13,4 milijona oseb. V višjih šolah je v Sovjetski zvezi leta 1959 Jtudirćdo 2,203.000 študentov oziroma 17-krat več S petimi igranimi filmi zaključuje slovensko podjetje za filmsko proizvodnjo — Triglav film — eto 1CS3; tako rekoč v zadnjem trenutku se je pridružil še peti film »Hitroncžci«, katerega snemanje so pravkar zaključili v Piranu. Razen tega so bili pri Tri-<;lav-filmu letos izdelani še filmi »Akcija«, »Vohun X-25 javlja«, »Veselica« ter koprodukcijski film »Ograda«. Začeli pa so tudi le s snemanjem filma »Ples v dežju«. Za leto 1961 imajo pri Triglav-filmu mnogo načrtov. Ce bi Slo vse kot bi želeli, bi v prihodnjem letu iz.eh'M kar 12 filmov, od katerih naj bi jih bilo pet ali celo esem čisto domačih, ostale pa bi izdelali v koprodukciji z drugimi podjetji. Podrobno izdelane imajo načrte za naslednje filme: avtor »Devetega kroga- France Stiglic kot pred revolucijo in približno 4-krat več kot v Angliji, Franciji in Zahodni Nemčiji skupaj. Sovjetska zveza je po ritmu vzgajanja specializiranih diplomiran-cev in po njihovem številu presegla vse kapitalistične države sveta in nobena dr'-ava nima trenutno toliko inženirjev, zdravnikov, agronomov in učiteljev kot Sovjetska- zveza. Samo v letošnjem letu je priilo iz visokih šol več kot 100.000 inženirjev, to je za 200 odstotkov več kot v Ameriki. iiiii teli bo verjetno že v februarju začel snemati film »Junak strašnega časa«, za katerega piše scenarij pisatelj Ciril Kosmač po svoji noveli »Oblak in trobenta««. Režiser Jože Babic se pripravlja za svoj tretji film, in sicer po scenariju Mihe Remca, ki obdeluje svojo dramo iz sodobnega km?čkega življenja »Mrtvi Kurent«. Po noveli Prežihovega Vcranca je Vojko Duletić napisal scenarij za film, ki ga bo Igor Pretnar reži-ral pod delovnim naslovom »Pan-krtska mati«. Pisatelj Ferdo Godina je pripravil scenarij za filmsko komedijo »Družinski dnevi«, ki bo obravnavala probleme sodobne družine in ki jo bo režimi Jože Gale. Razen tega bosta v prihodnjem letu po vsej verjetnosti izdelala nova filma tudi František Cap in Jane Kavčič, za katera pa scenariji še niso dokončani. Podjetni anglc„ii; iscdc-clj&l gostilničar je postav.I ob avtomobilski cesti pri Chichestru jajčni avtomat. Vanj je treba spustiti 2,5 šilinga in avtomat ponudi 6 »garantirano svežih« jajc. Ta avtomat ne uporabljajo Ie avtomo-bilisti, ampak pri njem rade kupujejo tudi gospodinje iz bližnje okolice SLOVENSKA RI3A -REKORDERKA Za najtežjo postrv, ki so jo kdaj koli ujeli, velja po vsem svetu tista, ki jo je ribič potegnil iz Velikega jezera v ZDA in je tehtala 13 kilogramov. Leta 1933 pa so v Soči ujeli 20 kilogramov težko postrv. V gostišču »Skrt« v Mostu na Soči ša sedaj visi na steni slika v spomin na redek plen. Potemtakem je tore1 j rekorderka soška postrv in ne postrv iz Velikega jezera. Pionirski štab odreda Ze nekaj časa je preteklo, odkar so se zbrali delegati iz vseh razredov naše šole in izvolili štab pionirskega odreda. Pomenili so se tudi o prihodnjem delu. V pionirski štab so izvolili načelnico, namestnika, blagajničarko, tajnika in zastavonošo. Tudi posamezne sekcije — krožki imajo v štabu svoje zastopnike. Naša prva akcija je bila zbiranje prispevkov za venec pri odkritju spomenika na Davovcu. Vsi skupaj smo zbrali 1743 dinarjev in smo zanj lahko kupili še dva venca, ki jih je delegacija PO položila ob Dnevu mrtvih na Štefanji gori in pri spomeniku v Cerkljah. Ob krajevnem prazniku nam je svoja doživetja pripovedovala tovarišica narodni heroj Olga Družina. Pri nas sedaj že delajo naslednji krožki: literarni, ki je že pripravil dve številki »Odmevov«, pod-mladkarji Rdečega križa in mladi zadružniki. Z ustanovnimi proble- mi se ukvarjajo še foto krožek, šahovski krožek, strelski, zemljepisni, likovni, modelarski, tehnični, dramski in filatelistični krožek. Krožke bodo v glavnem vodili tovariši učitelji in učiteljice. Upamo pa, da nam bodo priskočili na pomoč še ostali ljubitelji mladine. Iz »Odmevov izpod Krvavca« llll!!l!!:il!!:i!:i:i:i!i:i!!ir.!llli::!l!lll!llllllllll!l!!l!IIIII!llllllllllllll[ Pepček kupil je igrale. Ima možička, ki na bradlji skale in muko majhno, ki zacvili, ko smo za rep jo potegnili, in potem se pet raket, da poleti v vesoljni svet. In "se v soli Pepček misli, kako doma bo čas pregnal, se z igračami igral. Jože Perko, 6. b razred »Odmevi izpod Krvavca«, 6t. 8 • v/ V tistih starih časih, ko so na Lubniku še živeli škratje, je v Ga-brovem, vasici ped Lubnikom, živel reven kmet. Imel je kajžo, ženo in deset otrok. Na edini njivi, ki je bila v strmih rebreh Lubni-ka, je mož garal vsak dan Od vida do vida, da je prehranil številno družino. Zoni pa dela ni bilo mar; vse dolge dneve je obiskovala sosede, postavala pri njih in klepetala. Večje klepetulje takrat ni bilo ne v Selški ne v Poljanski dolini. In ker lena žena niti kruha ni znala speči, ga je moral mož sam mesiti in peči. Ker pšenica na siromakovi njivi ni plenjala, je družina jedla ovseni kruh. Suhi kruh pa se je drobil, zato je vse drobtrne, ki jih je dvanajst ust ni pospravilo, gospodar vsekdar pospravil v latvico, to pa je sleherni večer postavil na hišni prag. Ponoči, ko je družina spala, pa so iz lubniških host prišli k nastavljeni latvici lubniški škratje in pojedli vse drobtinice do zadnje mrvice, v latvici pa so pustili zlatnik. In ker je gospodar vsako jutro prvi vstal, je v latvi našel zlati novec. Tako je dobrosrčni bajtar kmalu zabogatel, da je vsakemu družin-eetu lahko kupil, kar je zaželel. Le skrivnosti, od kod ima zlatnike, nI nikomur razodel. To pa se je radovedni ženi za malo zdelo, zato je neke noči vstala in za dvermi skrita oprezala, kdo prihaja jest drobtine, kdo pušča v latvici zlatnike. Ko je tako čakala in čakala, je postala sredi noči lačna in je pojedla vse drobtinice do zadnje mrvice. A ko so, pred hišni prag pridrobencljali škratje, so našli prazno latvo. Najstarejši škrat, ki je bil grbast, pa je za dvermi opazil ženo. Spoznal je, da je ona tista pojeduha, ki jim je pojedla kruh, pa je zakričal: »Ker si pojedla naš kruh, pa še mojo grbo nosi svoje žive dni!*- Potlej so užaljeni lubniški škratje odšli in nikoli več niso prišli, h kmetovi bajti, četudi jim je grbava gospodinja poslej sama vsak večer nastavljala latvico z drobti-nami na hišni prag. Ubogi bajtar je od žalosti umrl,1 revščina pa je vseh deset otrok raztepla v tuji svet. In ker škrat-1 nih zlatnikov ni bilo več, je v prazni, gluhi bajti revno živela' samo še pojeduha, ki je svoj živi dan nosila grbo. Zapisal Lojze Zupane : Volili so pokojnika Na nedavnih volitvah za pokrajinske svete v Italiji je v Sassa-riju na Sardiniji kandidiral na demekristijanski listi profesor Vit-torio Devjlla. Toda nesrečnik ni dočakal zmage, ker ga je zadela srčna kap tri dni pred volitvami. Toda pripetilo sa je nekaj nenavadnega: pokrajinsko vodstvo stranke je sklenilo, da ni treba ničesar menjati v kandidaturi, ker je bil profesor Devilla zaslužen mož in naj volivci glasujejo zanj, kakor da bi bil živ. Tako se je tudi zgodilo. Glasilo socialistične stranke »Avanti« takole duhovito komentira izvolitev: »Vedeli smo, da so na volitvah doslej glasovali tu in tam tudi mrtvi, toda po vsej verjetnosti je to prvič v zgodovini, da so živi glasovali za pokojnika!* NOVA VRSTA ŽELEZNIŠKIH TIRNIC Direkcija britanskih železnic jt, nedavno te?a sporočila, da potnikom, ki bodo potovali z vlakom pc. Angliji, kmalu ne bo treba poslu-, "sati neprijetnega ropota vagonskih. holes. Britanci so namreč začeli iz-, delovati novo vrsto železniških tirnic, dolgih nič manj kot nekaj kilometrov, medtem ko je dolžina starih, tirnic le IS m. Ob stičnih mestih, dveh tirnic zato ne bo več ropota kot doslej. AGATA CHR1S11E 21 »Mar ste jih našli več?« »Seveda. Celo tri. Ali jih ne vidite? Nekdo .ie ukradel modri oviti k z vsebino. Jc bil to Ralph Paton? Je mar on izsiljeval gospo Ferrar?.;»vo? Ko-kor nam je sporočil odvetnik, nI mladi mož v zadnjem času nikoli prosjačil pri svojem stricu za denar. Moral Je torej Imeti drUga dohodke. Zdaj pa je bil zopet v denarni stiski, bal se je, da ne bi stric kaj Izvedel - ilru«! razlog. Tretji razlog pa je ta, ki str ga pravkr.r omenili.« »MoJ bor,« sem dejal prepadeno, »nad mladim možem se /hirajo crni oblaki.« »Menite?« je vprašal Poirot. »V tem si nisva edina. Trl.jr ra-1o:m' - to je skoraj pr vrč. Nagibam k domnevi, daje Ealpli Paton konec koncev vendar IH (lol/CIl.« 12. Po tem večernem ra/'rovoru se Je /delo. da jc stopila zadeva v nov stadij. Vse je ra/1« [lio v dva bistveno različna deli. Prvi tlel sa-.a od petka po Arkrovrfovi smili do ponedeljka /večer. ()hsr»a sliko o dogodkih, kakršno je dobil Poirot. Ves čas sem bil ob njem. Videl sen, kar je nn videl. Poizkušal sem na vse krlplje uganiti njegove misli. Danes vem, da tej nalogi nisem bil dorasel. Čeprav ml Je Poirot pokgZSJ vsa svoja odkrlt.fa. na primer /lati poročni pr\':i:i. m- vendar ni seznanjal z vsemi svojimi logičnimi •'••■-i. l.i so mu prihajali na um. Kakor seiu omenil, M lahko do ponedeljka zvečer moje poročilo it i .;! tu ii Polftt, Po tem pone-d>'jku pa so se najine poti razšle. Poirot Je (letal i f lastno pest. Sicer s m iivedel. kaj Je delal, kajti v Kin: U.bolu človek vsa I/.ve, vendar ml al vsega zaupal. Tudi Jaz srni Sel po svojih opravkih. Nekateri dogodki so se mi tedaj zdeli, kot da so nebistveni hi nepomembni. Tako na primer vprašanje črnih škornjev. Toda o tem pozneje... Ce hočem opisati vse v časovnem zaporedju, moram pričeti z gospo Ackrovdovo. V torek zarana je poslala pome in ker je sporočila, da je zrlo nujno, sem mislil, da bom našel težko bolnico. Gospa je ležala v pojslrlji. Ponudila ml je svojo koščeno roko In me prosila, naj sedem na stol ob postelji. »Na, gospa Ackrovd,« sem vprašal, »kaj vam pa manjka?« »Izčrpana sem.« mi je dejala gospa Aekrovdova s slabotnim rdasom. »Popolnoma uničena. To jc poslrdlea straha ob smrti nbogega Rosrrja. Takoj človek lesa ne čuti. Prava reakcija nastopi šele pozneje.« Žalostno Je . da zdravnik pogosto Iz obzirnosti ne sme reči pacientu, kar misli. Namesto tega sem predlagal sredstva za pomir-jrn.je. Zdelo se je, da je goupa Ackrovd u tem zadovoljna. Niti trenutek ji nisem verjet, da M bila res bolna in L/.rrpana. »In petem včerajšnji prizor—« Je nadaljevala bolnica. Umolknila je, kakor da je pričakovala, da ji bom pomagal. »Kakšen pri/ror?« »Doktor, kako morete reči kaj takega? Sle mar pozabili? Ta straSni Francoz aH Belgijec ali kaj že Je. Ven s.- je drznil reci kaj takega! Spravil me je čisto iz tira.« • -Z•.■Jo ml je žal,« sem dejal. »Ne vem, kaj si je pri tem mislil. Mislim, da vem, kaj je moja dolžnost in niti v sanjah mi ne bi prišlo na misel, da bi kaj skrivala. Razen tega gen nudila policiji vsako pomoč, kolikor Jc bilo v moji moći.« »Gospa Achrovdova je umolknila In jaz sem dejal: .Seveda.-. Pričel sem slutiti, kaj bo prišlo. »Nihče ne more reči, da nisem storila svoje dolžnosti,« je nadaljevala. »Prepričana sem, da je inšpektor Ro-dan popolnoma zadovoljen. Zakaj le mora. la nm/.iirk povzročati toliko hrupa? Smešen Mic/icelj - prav tak. knknr kažejo Francoze v revijah. Ne morem razumeti, zakaj je Mora vztrajala pri tem, da mu ves primer zaupa. Nič. mi nI povedala, kar sama Jc Sla k nJemu fn «e na lastno pest z njim dogovorila. Flora je preveč neodvisna. Lahko bi me bila vprašala za nasvet.« Vse to sem molče poslušal. »Kaj si le misli? To bi rada vedela. Mar st res domišlja, da nekaj skrivam pred njim? Včeraj -včeraj me jc naravnost osumil!« »To prav gotovo ne bo držalo,« sem odgovoril. »Ker mu niste ničesar zamolčali, se vse skupaj, najsi je dejal karkoli, ni tikalo vas.« Gospa Aokroydova je iskala drugo pot. »Služin*ad je tako neprijetna. Same čenče In obiranje jih J«. In vse to raznesejo po vasi - čeprav so stvari večinoma brez vsake podlage« »Mar je služinead čenčala?« sem vprašal. »O čem pa?« Gospa Arkrojdova me je ostro pogledala. Njen pogled me je skoraj spravil iz ravnotežja. »Rila sem prepričana, gospod doktor, da vi to vrste, če sploh kdo ve. Saj »te se vendar s Fenolom vedno družili, mar ne?« »Sem,« sem priznal. Zmagoslavno me je pogledala. »Potem ste tudi stKali « tistem dekleta Us'uli Rournc? Seveda - saj nas bo zapustila. Pred rdho-dom nam bo pn pripravila toliko neprijatnosti, keRkor bo Ir m«S*». Saj se vse tako škodoželjne. Gospod doktor, vi morate vendar natanko vedcU. kaj je rekla! Saj končno ne izdate vsake malenkost* policiji, mar ne? Včasih gre za družinske zadeve... Toda, če jc dekle hudobno, utegne zadevo strahovito napihnili.« Bil sem dovolj bister: opazil sem. da «re za tem Izlivom skriva resnični strah. Polrotove c.omneve so se izkazale kot upravičene. Od šestih ljudi, ki f>n sedeli včeraj za mizo, jc gospa Ackrovd nekaj skrivala. Na meni je bilo, da izvem, kaj jc bilo tisto »nekaj«. »Ce bi bil na vašem mestu, M naiočil čistega vina.« Lahno je v/kliknila. Oh, gospod doktor, kako me morete tako prestrašiti. Te /veni, kakor - In vse lahka vendar tako preprosto razložim.« »Zakaj pa tega ne storite?« Gospa Ackrovd je pograbila za robček. »Mislila sem, gospod doktor, da boste vi najlaže povedali gospodu Poirotu, da mu boste razložili.. j tujec bi našega stališča ne razume!. Nihče si ne more predstavljati, s čim se morem zadovoljevati, Moje življenje je bilo mučeništvo, dolgo mučeni-štvo. Nerada govorim slabo o mrtvih, toda tako je bilo. Niti najmanjšega računa ni poravnal brez, najnatančnejše kontrole - kakor da bi imel Rogcr. le nekaj ubogih stotakov letnega dohodka...« Gospa Ackrojd je obmolknila, da bi si obrisala oči z robčkom. i »Da,« sem dejal izpodbudno, »govorili ste o računih?« »Ti strašni računi! Spočetka jih raje Rogerju, sploh nisem pokazala. Bili so za stvari, ki jih moški nikoli nc bi razumeli. Imel bi jih za nepotrebno šaro. In seveda so naraščali in prihajali so vedno novi in novi___« »To se pri računih rado dogaja,« sem pritrdil-Njen glas se je spremenil — postal je prepirljiv.. »Zagotavljam vam, gospod doktor, postala sem' nervozna razbitina. Ponoči nisem mogla spati. Moj puls je postal nestalen. In potem ...« Opazil sem, da sva prišla aa gladka tla. Z muko je iskala besede. »Vidite,« je nadaljevala, »vse je bilo vprašanje oporoke, mar ne? In čeprav sem seveda upala, da bo Rogcr mislil name, čisto za gotovo o tem le rise ki bila prepričana. Mislila sem, če bi lahko «;an»o enkrat pogledala v njegovo oporoko — ne da bi vohunila - temveč, da bi vedela, na koliko... hm ... lahko računam.« Pogledala je vstran. »Samo vam sem lahko vse to pripovedovala, ljubi doktor,« je rekla silovito. »Saj se lahko zanesem na vas, da me ne boste napak sodili in da boste, vso zadevo opisali gospodu Poirotu v pravilni luči.' Bilo je v petek popoldne ...« Obmolknila je In negotovo pogoltnila slino. »Da,« sem ponovil spodbudno, »v petek po«' poldne. In?« STRAN PONEDELJEK. 19. decembra 1960 oesc TELESNA KULTURA i n s i PRODAM Prodam nekaj kosov pisarniške opreme in umivalno školjko. - Dr. Pcnko Fran, odvetnik, Jesenice. 4699 30 m tračne žage široke 80 mm 1 m takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku pod »Tračna«. 4722 Ugodno predam slamereznico na ročni pogon. Franc Golja, Ćešnji-ca 14, Železniki. 4723 KUPI M Kupim kozolec — 4 ali 5 oken. Naslov v oglasnem odeldku. 4656 Zakonca brez otrok kupujeta stanovanje eno ali dvosobno v Kranju ali okolici. Plačata takoj. Ponudbe oddati v ogl. oddelek. 4724 Kupim rabljen elektromotor mo-r čan 4,5 KM. Naslov v oglasnem Oddelku. 4725 OSTALO AMD Šenčur obvešča vse šoferje amaterje in traktoriste, da bomo menjavali vozniška dovoljenja za zamudnike od 7. decembra do 23. decembra 1960 vsako sredo od 16. do 17". ure v klubski sobi zadružnega doma v Šenčurju. Prav tako bomo v istem času vračali zamenjana dovoljenja. Po tem roku se vozniških dovoljenj za šoferje amaterje in traktoriste ne bo več menjavalo. 4528 lllillilllli; Za pitanje prašičev samo REDIM ker pospešuje debeijenje Uniforma. Kranj, sprejme v službo maternalnega knjigovodjo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 4668 Obrtniki pozor! V dobro idočo obrt sem pripravljen vložiti kot družabnik 1 milijon dinarjev v gotovini. Od vloge zahtevam določen odstotek in del dobička. Ponudbe oddati čimprej pod »Garancija« v ogl. oddelek. 4690 Moške klobuke čisti in preoblikuje klobučar. Jane Janez, Prešernova 9, Kranj. Na zalogi ima tudi nove klobuke. 4711 Dne 3. decembra sem izgubila na poti z Martinj vrha do CeS-njice denarnico in vozno mesečno karto za relacijo Jesenovec — Cešnjica. Poštenega najditelja naprošam, da mi izgubljene stvari vrne proti nagradi. Vozno karto proglašam za neveljavno za primer, da mi ne bo vrnjena. Frelih Brigita, Martinj vrh - Železniki. 4726 22-letnl fant želi spoznati 18 do 20-letno dekle. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Lepša bodočnost 1961«. 4727 Prodam spalnico. Cesta 1. maja št. 35, Kranj. 4728 DOPISNA SOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE VPIS V DOPISNO ADMINISTRATIVNO SOLO Pouk se bo pričel v mesecu januarju 1961. Prijave pošljite najkasneje do 25. decembra 1960. na naslov: DOPISNA SOLA LJUBLJANA, Likozarjeva ul. 3 Program, prijave in navodila za Razpisna komisija pri UO Zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju razpisuje na podlagi 33. čl. pravil Centra naslednji Razpis prostega delovnega mesta administrativni referent Pogoji: višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso ali izobrazba visokokvalificiranoga delavca s 15-letno prakso v tekstilni industriji; zaželeno je znanje vsaj 1 tujega jezika. Kandidat mora nadalje izpolnjevati pogoje Iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Stanovanje zagotovljeno. Za razpisano delovno mesto je predvidena tudi dvo in pol mesečna praksa v inozemstvu. Plača po pravilniku o sistematizaciji delovnih mest in plačah uslužbencev Centra. Za ostale pogoje naj se interesenti obrnejo na Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Razpis se zaključi, ko bo delovno mesto zasedeno. Razpisna komisija pri UO Zveznega centra za Inštruktorje tekstilne stroke v Kranju razpisuje na podlagi 33. čl. pravil Centra naslednji Razpis prostega delovnega mesta organizator tovarniških centrov Pogoji: srednješolka izobrazba ali končana administrativna šola ter znanje srbo-hrvaščine. Kandidat mora nadalje izpolnjevati pogoje iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Plača po pravilniku o sistematizaciji delovnih mest in plačah uslužbencev Centra. Za ostale pogoje naj se interesenti obrnejo na Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Razpis se zaključi 15 dni po objavi v »Glasu«. vpis in šolanje v dopisni šoli do-| bite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3 — proti ( plačilu 50 din. Za posebne informacije priložite) znamko za 20 din. OBJAVA Pričetek avtošcle na Jesenicah Združenje šoferjev in avtomeha-nikov Jesenice obvešča vse kandidate, da je šola za poklicne voznike motornih vozil pričela z rednim pcukem vsak torek, četrtek in soboto od 18. do 22. ure v dvorani Gasilskega doma Jesenice (nasproti zobne ambulante). Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje vodja šole. Turistično društvo Posavec sporoča javnosti, da je dom na Brdu rodno oskrbovan tudi v ziraskeai času. Zvezni namiznoteniški turnir v Kranju Uzorii London Kranj, 18. decembra Tri dni je v stranski dvorani Delavskega doma v Kranju štirinajst najboljših namiznoteniških igralcev Jugoslavije merilo svoje moči, da iz svojih vrst izbero štiri najboljše, ki bodo zastopali Jugoslavijo r-1 r»*,J'-----»dnem prven- le tri pa s 3:0. S svojo igro je razočaral stalni jugoslovanski fepre-zentant Vladimir Markovič (starejši), ki je premagal le šest nasprotnikov, oz. pet, ker mu je eno igro brat takorekoč predal. — Prijetno pa je presenetil mladi Ljubljančan Tr"~n. ki se ie z osnrmi zmagami Kern - Tomažič 3:1;. Teran 0:3; Pavasovič 3:2; Markovič I 1:3; Stencel 3:0; Franjič 1:3; Tome 3:2; Uzorinac 3:0; tlrbud 3:1; Jazvič 2:3; Osmanagič 3:1; Markovič II 1:3; Hudetz 3:0. Končni vrstni red — Vojislav Mnrkovič 12, Teran 11, Uzorinac 9, Kino Jesenice, »RADIO«: 29. decembra jugoslovanski film SIGNALI NAD GRADOM. Jesenice »PLAV2«: 19. in 20. decembra ameriški film HRABRI IN SMELI. . , Bled: 20. decembra poljski vojni film LIKVIDACIJA. ' < Kranj »STOK2IC«: 19. decembra premiera domačih mladinskih filmov PIKO IN DIRKANJE ZA' MOTORJEM ob 10. in 15. uri fran-' coski film STRUPI ob 17., 19. ini 21. uri, 20. decembra domači mla-tfi\ x naročile HB Jk GLAS G LAS VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE NAGRADE ZA ZBIRALCE NOVIH NAROČNIKOV - NAROČNIKI SO NEZGODNO ZAVAROVANI Jesenice, 18. decembra Včeraj je bilo pod Mežakljo mednarodno srečanje mladih reprezentanc Železarne Jesenice in ekipe ATUS iz Weiza iz Avstrije. Zmagali so železarji z 10:7 (3:2, 5:3, 2:2). Za Jesenice so nastopili: Gale, Knez, Mlakar I, Vrhovšek, Jan, Hribar, Horvat, Mlakar II, Zajšek, Krmelj, Razinger, Eržen in Pavlovič. Za Jeseničane so bili uspešni: Mlakar II 3, Hribar 2, Mlakar I, Jan, Horvat, Zajšek in Eržen po 1. Sodila sta trener VVol-kovski in ing. Kaltnecker. Domači so bili vsoskozi boljše moštvo, kljub temu, da so igrali slabo. Za goste Je značilno, da so bili zelo borbeni. Gledalci z igro domaČega moštva niso bili zadovoljni. PRED TURNEJO Jesenice, 19. decembra. Ligaško moštvo hokej ;ke