NOTARSKI VESTNIK
Priloga »Slovenskemu Pravniku". Štev. 3. Urejuje dr. Ivan Grašič. jggg.
Notar Niko Lenček.
Dne 17. aprila t. 1. je zatlsnil svoje oči po kratki bolezni gospod Niko Le-nček, notar v Škofji loki, v 68. letu svoje dobe. * j
Rojen dne 30. niajnika 1858 kot ugleden član znane narodne družine Lenčkove na Blanci, je po dokončani ljubljanski gimnaziji študiral jus na dunajski univerzi ter se posvetil notarijatu.
Svoje prvo notarsko mesto je nastopil dne 28. septembra 1887 v Velikih Laščah, kjer je posloval do 31. decembra 1890. Z razpisom just. ministra z dne 22. avgusta 1890 štev. 14.714 premeščen v Škofjo Loko, je nastopil svojo službo dne 1. januarja 1891 ter jo izvrševal do svoje smrti, torej čez 35' let. Kot notar je bil pokojni Lenček vesten ter je užival vsled svoje koncilijantnpsti in poštenosti neomejeno zaupanje vsega prebivalstva.
Kot član notarske zbornice je veliko let — najmanj 25 let — vestno deloval.
V zasebnem življenju pravi gentleman, dika notarskega stanu, ki je vedno visoko držal prapor stanovske časti, je bil eden najboljših med najboljšimi, kristalno čist značaj, ki je bil med svojimi kolegi zaradi svojih duševnih vrlin jako čislan in priljubljen.
Pokojni Lenček je bil velik prijatelj narave in navdušen lovec. Posvetil je svoje moči, če je bilo treba tudi javnemu blagru ter je kot župan Škofjeloške mestne občine deloval nekaj let za mestne koristi. Z ustanovitvijo hranilnice in posojilnice v Škofji Loki pa si je med meščani postavil trajen spomenik. Njegov pogreb, kteri je bil veličasten, je bil živ dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Lenček v vseh slojih  prebivalstva, pri  svojih prijateljih, kolegih in
3
30
• znancih. Pri odprtem grobu se je. od poltojnika poslovil imenom notarske zbornice in njegovih stanovskih kolegov predsednik notarske zbornice za Slovenijo.
Škoda za tega moža, ki je prerano odšel od nas, ki ga bodo njegovi prijatelji, kolegi in vsi znanci težko pogrešali.
Naj v miru počiva zlata duša!
Pokojni Lenček je bil v vrsti škofjeloških notarjev drugi. Njegov prednik, ki je nastopil notarsko mesto v Skofji Loki kot prvi notar, ko je bil uveden notarski institut na bivšem Kranjskem, je bil pokojni notar Janez Triller, oče blagopt«-kojnega dr. Karla Trillerja.
Pred nastopom notarskega mesta v Škofji Loki je bil pokojni notar Janez Triller državneg^i pravdnika namestnik v Slovenjgradcu, prestopil pa je k notarijatu in zaprosil z« notarsko mesto v Škofji Loki iz rodbinskih razmer, ker se je porodil v Crngrobu pri Škofji Loki.
Janez Triller je bil menovan za notarja,v Škofji Loki z razpisom justičnega ministra z dne 28. Junija 185t) štev. 10.831, kot notar zaprisežen dne 13. decembra 1856 je nastopil svoje mesto dne 21. decembra 1856 ter opravljal svojo notarsko službo nepretrgoma do svoje smrti dne 27. marca 1890. Bil je torej notar v Škofji Loki več nego 34 let. On in njegov naslednik Niko Lenček sta opravljala to mesto skoraj 70 let. Pred nastopom svoje službe izdal je pokojni notar Janez Triller nekak razglas na prebivalstvo v slovenskem in nemškem jeziku, kterega mi je dal pokojni prijatelj dir. Kari Tfiller na razpolago.
Ta razglas je vsekako prvi spis, katerega je sestavil notar v slovenskem jeziku, zato in zajadi njegove originalnosti ga priobčimo v izvirnem besedilu.
»Naznanilo.«
Od visociga c. k. ministerstva pravosodja sim doli podpisani izvoljen za c. k. notarja v okraju deželne sodnijc ljubljanske s sedežem v Loki. Naznanujem tedaj s sledečim, da sim 21. tega meseca odperel svojo pisarnico v novi gospod Ouzelovi hiši v Loki. Za razumljenje notarstva naj bode sledeče rečeno.
31
Kaj je namen notarstva?
Naj imenitniši namen notarstva je, da notar slehernimu, ki se njemu zaupa, pri vsakoraznih pravšnih opravilih, pismili in pogodbah, z jedno besedo v vsih razmerah, v kterih se kdo v kako dolžnost zaveže, al si kako pravico izgovori, pride v pomoč in ga obvarje vsake nevarnosti. Zraven ima notar tudi pravico, da tudi nektere uradniške spričbe čez gotove djanja in sporočila, potem vse nepravdarske vlage in prošnje na vse sodnije, uradnije in oblastnije sostavlja, in da ga tudi sodnija sama za kako uradniško delo posebno pooblasti. N)Otar je tedaj v najpoglavitniših zadevah svojiga pokUca očitno postavljen in v prisego vzet oskerbnik v vsih pravodotičnih razmerah.
Posebna dobrota notarstva je pa ta, da pisma od notarja napravljene so po postavi za očitne in polnoverjetne izrečene in da se pravice iz tacih pisem izvirajoče hitreje kakor z nenotarskimi pismi dognati zamorejo.
Kake dolžnosti in pravice ima notar?
Notar mora vsako njemu izročeno v njegovo opravil-nost spadajoče delo z vso varnostjo in vestjo po postavah natanjko in nemudno izpeljati, vse zvijače odstraniti in tak pervi izvir nesrečnih pravd zadušiti. «Pravično» in «pošteno-> mora biti njegovo vodilo. Notar je tedaj tudi zavezan vso škodo, ki bi iz nevestnoga ali nerednoga opravljanja izvirala, iz svojega premoženja poverniti. Zato more vsak notar po postavi za povernjenje tacih škod zavarilo položiti, kakor sim ga tudi jaz s 1000 gld. že vložil. •»-
Za svoje dela in za svoj trud ima pa notar pravico, plačilo po predpisanim notarskim tarifu tirjati.
Prizadeval si bodem z vsemi močmi, svoje dolžnosti natanjko in z veseljem spolnovati, željim pa tudi, da si bi pri slavnih c. k. uradnijah, kakor pri častitimu ljudstvu priza-dobil zaup in zadovoljnost, ktero ohraniti mi bode skerb poglavitna.
V Loki 21. decembra 1856.
Janez Triller, 1. r., c. k. notar.«
Hudovemik.
3*