Izhaja 1. In 3. soboto vsa kega meseca, o Celoletna naro?nlna znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. n	□ a o	o
Uredništvo; Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), a	n o □	o
Upravnlštvo: Lud. Toma žit, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 20.
V Ljubljani, dne 11. novembra 1911.	Letnik IV.
P. n. naročnike, kateri naročnine za tekoče leto še niso poravnali, nujno poživljamo, da to svojo dolžnost takoj store, da ne bo nepotrebnih pisarij in stroškov.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naša organizacija.
llllllllllllllllllllllllllllllIllllllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllll
Ob petletnici.
I v an P o d l e sni k.	)
18. novembra 1906.
Slučajno sem prišel na to, ko sem prelistaval koledarček S. K. S. Z. Pet let bo minilo 18. novembra t. L, odkar je bil ustanovljen prvi telovadni odsek Slovenske krščanske socialne zveze v Ljubljani.
Pet let. Ni mnogo. Za današnji čas pa, ko živimo takorekoč na cesti, v organizacijah, političnih bojih in čas hitro teče v vsak dan se izpreminjajočem javnem življenju — je pet let veliko.
S prvim odsekom v Ljubljani je bila napravljena tudi podlaga za našo mladeniško organizacijo, za naše Orle. Šel sem in poiskal nocoj tisto sliko prvega odbora, ustanoviteljev Orla. Sedem nas je na tisti sliki. Ta slika ni samo slika nekaterih mladih fantov, ampak nam kaže sliko naše organizacije: dva sta šla k nasprotnikom, eden v tujino, dva se ne brigata več za nas — in dva sta ostala do današnjega dne. Naš načelnik Vojteh Jeločnik in jaz. In če se zatopim v razvitek prvega odseka, vidim zopet v tem odseku vtelešen razvoj stoterih odsekov.
Kako smo pričeli?
Mladi fantje, polni inavdušenja;,, smo bili. To navdušenje je rodilo večja dejanja kot zrel razum in hladnokrvno preračuna-nje. Parkrat smo se sešli, sestavili provizoričen poslovnik, drug drugega navduševali in začeli zbirati članov. Podpirala sta nas pri tem delu predsednik in podpredsednik Slovenske krščansko-socialne zveze, gospoda dr. Krek in L. Smolnikar in pa naš vedni prijatelj in dobrotnik gospod kanonik Josip šiška. Telovadnico smo dobili v »Unionu«. Odbor »Uniona« je naročil tudi telovadno orodje. Vse smo imeli. Na nedeljo,
19. novembra leta. 1906. smo otvorili telovadnico. Članov smo imeli za naš majhni prostor pol preveč. To nas je še bolj navdušilo. Sploh smo živeli od samega navdušenja. Odbor »Uniona« nam je postavil visoko najemnino za naše razmere. Ampak v navdušenju smo sprejeli vse. Telovadili smo zelo pridno in imeli redne tedenske vaje. Potem pa so nam postajali prostori pretesni. Z Ljubljano samo nismo bili več zadovoljni. Česar nismo prej nikdar nameravali, smo storili že čez en mesec.
Na deželo!
Meseca decembra smo ustanovili prvi odsek izven Ljubljane v Št. Vidu nad Ljubljano. Potem pa naprej! Vsako nedeljo smo bili odzunaj. Eden tu, drugi tam. Zvečer pa smo prišli skupaj in se porazgovorili, poročali o uspehih in zasnovali nove načrte.
To je bilo življenje! Vsi mladi in navdušeni!
Pa so prišle krize. Člani so nam delali nerodnosti, odpadali, hodili neredno k telovadbi itd. Odbor je imel mnogo dela; sodil je, izključeval, sprejemal nove člane, pošiljal govornike na deželo, sc boril s finančnimi težavami itd.
Pa vse smo premagali!
Po preteku šestih mesecev smo že prvič javno nastopili v Ljubljani, potem na Jesenicah. Čez leto dni smo izdali »Mladost«, ustanovili kmalu »Zvezo telovadnih odsekov«, sc prekrstili v »Orle«, si nabavili uniforme, priredili prvi tečaj v Ljubljani itd., itd.
To so spomini.
Ampak jaz nisem poklican pisati te spomine in tudi prezgodaj je še. Samo ena misel me obdaja, ko gledam nazaj na po-četek in razvoj našega odseka: v njem je pisan razvoj v s a k e g a p o s a -možnega našega odseka in cele naše organizacije. Najprvo navdušenje — potem kriza in čiščenje — potem pa mirno delo. Kolikor morem zasledovati, pri vseh odsekih je bilo tako. Prav tako je tudi pri naši centrali, kar se bo brezdvomno pokazalo na letošnjem občnem zboru, ki mora biti posebno zanimiv.
Gotovo je, da se je naša organizacija nenavadno hitro in močno razvila. Gotovo
je tudi; da ima svoje hibe, ampak gotovo je tudi sledeče:
1.	da so Orli poživeli izobraževalno, gospodarsko in politično delo;
2.	da bi ne stalo po naši domovini tol:-ko izobraževalnih domov kot jih stoji danes, ako bi ne bilo Orlov;
3.	da se je začelo uveljavljati med našo mladino načelo discipline in
4.	načel o, d a je in mo r a biti strogo versko življenje p o d -1 a g a našemu zasebnemu in javnemu življenj u.
To poslednje je naj vesele.; še! Kadar se bo začelo pri naši organizaciji zanemarjati ali vsaj ne dovolj krepko poudarjati to načel o, t a k r a t b o s t o r j c n k o r a k nazaj. In ta korak zna biti uso-depolen. Nočem prerokovati. — Želim samo, da se to ne zgodi. Želim, da bi bil »ljubljanski Orel«, ki obhaja letos svojo petletnico, tudi v naprej središče cele naše organizacije.
Sedaj so v njem mlajše moče. Rog daj, da bi jih bilo vedno več! Po njem jih bo tudi v »Zvezi Orlov« vedno dovolj.
Zato: Orel ljubljanski! Pet let ni mnogo, Bog pa ti daj vsaj desetkrat toliko tako plodonosnih kot jih je bilo teh kratkih pet!
e=nyyrTgn ea	a n isrrs
Diplome.
Vsak redni in podporni član Orla mora biti ponosen na umetniško izdelane diplome, ki jih je Z. O. založila. Diploma Z. O. bo v kras sleherni hiši, kjer imajo Orla! Zato je dolžnost vsakega Orla, ki kaj da na svojo organizacijo, da naroCi diplomo.
Cena 2 K.
(NaroCe se pri Ludoviku Tomažiču v Katoliški Tiskarni) r=~txrrpsn ku fcz	Mi1 zpsjc wrrnsti )Xrk>>tr=i
Izobraževalni "večeri.
Zima je tu in treba je misliti na to, kako naj so napravi program iza notranje izobraževalno delo po odsekih. Idrijski odsek se je že oglasil in razložil, kaj misli v tem pogledu to zimo vse napraviti. Drugi odseki mu morajo slediti.
Kaj naj se na fantovskih izobraževalnih večerih razlaga in kako?
Predvsem je potreba, da se vsi člani strogo obvežejo, da bodo k večerom ravno-tako redno hodili kakor k telovadbi. Načrt sc mora natančno sestaviti in vsi odseki enega okrožja morajo v tem oziru storiti enotne sklepe. Zato naj okrožja vprašanje o zimskem izobraževalnem delu postavijo že v prihodnji seji na dnevni red in naj store sklepe, ki bodo za vse odseke enako veljavni. Okrožja naj postavijo v tem oziru sledeča načela: 1. Izobraževalni večeri so za člane strogo obvezni. 2. Večerov se smejo udeležiti tudi gostje nečlani našega mišlje-
nja. 3. Za večere je treba izbrati pripravnega voditelja, kateremu se da polnomoč v tem okviru. 4. Vsak odsek mora izdelati program in voditi o večerih natančno' statistiko glede vsebine predavanj in udeležbe. 5. Končno statistiko izdela okrožje in jo dopošlje Zvezi. Vse to se je sicer že sklenilo, a se splošno ni izvedlo.
Najvažnejši predmet, ki sc ima obravnavati, je socializem, narodno gospodarstvo, zlasti pa kmečko vprašanje. Dr. Krekov in dr. Ušehičnikov »Socializem« naj se razlagata po važnosti in potrebi zdaj to, zdaj ono poglavje, za narodno gospodarstvo in kmečko vprašanje pa se tudi dobe primerne' knjige. Ni treba razlagati preveč po šolsko, ampak vsak večer se lahko načne drugo zanimivo vprašanje. Neobhoden pogoj pa je, da se predavatelj za vsak večer dobro pripravi, da ne govori tjavendam več ali manj praznih fraz.
Opozorimo' tudi na to, naj se letos poizkusi s tem, da sc predavatelji menjajo. Voditelj, ki ima skrbeti, da sc vse vrši v pravem duhu in na prav način in ki ima oaiziti tudi na disciplino ter statistiko voditi pa določati dneve, naj si izbere časih pripravnega fanta, kateremu da izdelati kakšno tvarino ter mu da potrebnih knjig na razpolago. Včasih, pravimo.
Druga potrebna stvar je politična in državna veda. Tudi za to je veliko izbornih knjig na razpolago. Nadalje leposlovna izobrazba. Največja važnost naj sc pri tem polaga na dramatiko, ker imajo naši odseki veliko igravccv, manjka pa vsem prave dra-matiške izobrazbe (o tehnični ne govorimo, ker ni naša stvar). Fant mora vedeti, kaj je drama, kaj žaloigra in veseloigra, kako sc dejanje, razvija, zapleta, pride do viška, in razpleta, kako sc rišejo značaji, kako vrši dialog in monolog, kako sc zgradi vsa dramatska stavba po prizorih in dejanjih, kaj je tendenca, kaj glavna misel itd. Voditelji naj si v to svrho preskrbijo kako dobro knjigo o ustroju, tehniki in zgodovini drame in naj na podlagi teorije razlagajo fantom kakšno vzorno klasično dramo. Končno naj se ne zanemarja vzgoje kot take. Tudi v tem oziru ne manjka naravnost vzornih del. Lepe nravi, čednosti, lepo vedenje, čut za moralno odgovornost, to vse je hvaležen tema za mladeniče.
Velika napaka pri teh prireditvah je ta, da se taki večeri večkrat začno, a po dveh mesecih, če ne že preje, opuščajo in polagoma popolnoma opustijo. Zato pa morajo ravno okrožja to stvar v roke prijeti, da je vrhovno nadzorstvo, da zmeraj eden drega in nosi za vse odgovornost. Voditelji večerov pa so odgovorni okrožju, vsi pa Zvezi. Na ta način se 1>0' nekaj napravilo. Januarja meseca se vrši tečaj Š. K. S. Z. v Ljubljani. Ustroj tega tečaja bo, kakor smo izvedeli, tak, da bo ros moral veliko sadu
roditi. Upcljal se bo večji red, en tečaj bo iza voditelje in izobražene j še, eden za mlajše člane, vse se bo spisovalo, tvarina bo skrbno izbrana in izdelana. Fantovski večeri naj se seveda preje prične, tečaj S. K. S. Z. pa bo dal veliko tvarine za prihodnjo leto do spomladi, ko se začne zopet delo na prostem. Porabite dobro to priliko!
Izobraževalno delo nam je krvavo potrebno. Socialna demokracija si pridobiva mlade inteligence, ona bo naš najresnejši nasprotnik, z njo bomo bili hoje prihod-njosti. Zmagal bo, kdor bo bolj brihten. Zato vsi do zadnjega k okopom in se oborožimo!
Kolki,
ki jih je Z. O. izdala, so jako lični. Vsak odsek mora vse svoje dopise bodisi na Zvezo, bodisi na okrožje ali druga odseka z našim kolkom kolekovati, poslužuje se naj ga pa tudi sicer v pismenem občevanju. S tem podpira organizacijo.
Cena 1 komad 5 v, 300 komadov 6 K.
(Naroče se pri Albinu Zajcu, Ljubljana, Poljanska cesta II.)
Naša misel prodira.
5.	t. m. se je v Splitu v Dalmaciji ustanovila »Hrvatska Sokolska Zajednica«. Ta korak pomeni ločitev krščansko in zares hrvaško mislečega Sokolstva v Dalmaciji od liberalnega. Zadnje čase se je namreč tudi v Dalmaciji in v hrvaškem kraljestvu, koder je sedež hrvaškega Sokolstva, začel med Sokoli odzgoraj doli širiti liberalni duh. Hoteli so Sokole napraviti za agitatorje takozvanih napreduj aških politikov in so začeli žaliti čustva starim hrvaškim idealom udane mladine.
Temu so sc najprej uprli Dalmatinci. Ker na drug način ni bila mogoča sanacija, so sklenili, da ustanove svojo »Hrvatsko Sokolsko Zajednico«, da sc združijo v njej vsa ona sokolska društva, ki se še oklepajo starega hrvaškega sokolskega programa: Vse za slobodo in za križ zlati!
To se je zdaj zgodilo. Novi sokolski organizaciji, s katero nas družijo isti cilji, bratsko pozdravljamo. Naša želja je, da bo začela z vso energijo- delovati na telovadnem in kulturnem polju v zmislu tistih vzorov, katerim je odnekdaj sledilo hrvaško ljudstvo!
Krščanski vojak.
Te dni je izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjiga »K r š č a n s k i v o j a k«, katero je spisal c. in kr. vojni kurat Valentin Rozman. Take knjige smo si že dolgo želeli in smo je iz srca veseli! To je pouk za slovenske mladeniče, kateri so poklicani v vojaško službo. Vsebina obravnava: Vo-
jaški poklic — prisego pomen zastave — ljubezen do domovine — svetost cesarske krone — pokorščino — izpolnjevanje dolžnosti — tovarištvo -— bratovsko opominjanje — vero — molitev — pijančevanje — pohotnost — samoumor. Poglavja so kratko, a zanimivo in jedrnato obdelana, tisk je jaok razločen, pomen knjige trajen. Da bodo naši fantje videli, kako. leno zna pisatelj govoriti mladeničem na srce in mlade vojake za njihov stan navduševati, hočemo tu 1. poglavje ponatisniti. Evo ga!:
Vojaški poklic.
Vojaki!
Na zapoved našega presvetlega cesarja in kralja ste prišli te dni pod zastavo, da tu vršite vojaško službo. Radi tega je nastala v vašem poklicu velika sprememba, ki -se ne izraža samo v spremembi obleke in v opasan ju orožja, ampak v spremembi vsega vašega življenja.
Eden je pustil plug na polju, drugi je ustavil sekiro v gozdu ali kladivo, trenji je vrgel pero v stran, četrti je zopet zapustil parni stroj itd., vsi pa ste zamenili orodje mirnega dela s puško in sabljo, svojo navadno suknjo s cesarsko suknjo. Gotovo doprinašate s tem narodu in državi veliko žrtev, toda ta žrtev je neizogibna in žrtvovati se v korist narodu in državi je dolžnost vsakega državljana. Vsaka država, ki hoče varovati svoje svete pravice in svetinje domovine, rabi vojsko. Zato vas je poklical naš najvišji poveljnik, vi pa ste kot zvesti in vdani državljani prihiteli pod orožje. Vojska je bila vedno na svetu in ostane tudi, dokler bodo živeli ljudje. Vzrok vojsk jc izvirni greh, ki je s kruto silo vcepil strup poželjivosti človeški naravi. Vsled tega greha se je zasvetil ognjeni meč v roki an-gelja, ki je zapodil Adama in Evo iz raja. Počenši že od Abrahama, kateri je s 380 izurjenimi hlapci pri Hobi premagal svoje silovite sovražnike, ni bilo še naroda, ki ne bi bil obiskan od vojske. Da, ko- bi dosegli vsi oni vrhunec nravne popolnosti, katerega nam je označil Ustanovitelj naše svete vere, bi seveda ne potrebovali orožja in nepotreben bi bil vojaški stan, me vzdignil bi se narod zoper narod in ne bila bi več potrebna šola vojskovanja. Toda naše življenje je vedno trajajoči boj, kakor je stalen prepir v naravi, ki je prokletstvo greha. Večno trajni mii, o katerem sc danes piše in govori, je le pobožna želja, so le san-jc.
Ko je sv. Janez, predhodnik Gospodov, v puščavi pridigoval pokoro, so prihajali k njemu Judje od vseh strani, da bi ga videli in poslušali njegov govor. Kakor nam sveto pismo pripoveduje, so prišli tudi vojaki k temu od Roga poslanemu možu ter vprašali: »Kaj naj storimo? Sv. Janez jim ni odgovoril: »Vaš stan je poklic hudodelcev, roparjev in klatežev, če hočete priti v nebeško
kraljestvo, potem vrzite moril no orožje od sebe, odložite svojo monturo im pokorite se«. Ne, tako se niso glasile njegove besede, ampak od Boga razsvetljeni mož je navdušil vojake z besedami:	»Bodite zadovoljni s
svojo plačo, to se pravi, bodite zvesti svojemu poklicu in izpolnjujte natančno dolžnosti svojega stanu«.
Da, celo naš Zveličar, ki se proslavlja kot kralj miru, je rekel svojim učencem: »Ko bodete slišali o vojski in o vojaških sodih, ne vznemirjajte se, ker to se mora zgoditi,« in potem, nadaljuje: »Ne mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo, prinesel sem meč«. Njegovi božji poslanci, kateri so oznanjevali pri njegovem rojstvu v Betlehemu mir, niso opustili omeniti pogoja, pod katerim je mir mogoč ... namreč dobra in sveta volja. Dokler so pa ljudje brez svete volje, dokler so celi narodi, ki pretijo razvoju in blagostanju sosednje države, tako dolgo mora tudi vsaka država imeti vojake, da lahko zavrne sovražne napade o vsakem času, oziroma da prepreči v obče sovražni napad in na ta način vzdržuje mir. Braniti ta mir, je glavni namen armade. Armada je ščit in moč monarhije proti zunanjim sovražnikom ter trdna zaslomba prestola in porok postavnega reda v državi. Bedak bi bil oni vojak, kateri bi mislil, da njega kot posameznika ne brigajo te splošne stvari. Kajti vojak, ki brani cesarja, domovino in sveto vero, brani tudi svojo čast, svoje premoženje, svoje blagostanje, svoje življenje in ščiti sebe, svoje domače in vse svoje sodržavljane.
Ko stoji hrabri vojak na straži, bodisi ob meji, bodisi ob kakih važnih vojaških postojankah v notranjem, med tem morejo bratje mirno obdelovati očetovsko njivo, med tem lahko vijejo njegove sestre vence k veseli poroki, brez strahu mirno daruje duhovnik na oltarju nekrvavo daritev svete maše in opravlja svoje molitve, spremlja trgovec brez nevarnosti blago na svoj dom in popotnik neustrašeno nadaljuje s voljo pot, tolažeč se z dejstvom, da vojak brani mejo, cesto in pota pred sovražniki.
Sveta, častna dolžnost pa je posvetiti domovini svoje najboljše moči mladosti. Vi niste prvi, ki spolnjujete to sveto dolžnost. Milijoni so jo izpolnjevali pred vami, ne godrnjaje, ampak z veseljem, da celo življenje so žrtvovali, zavedajoč se svoje svete dolžnosti. Da nadomestite druge tovariše ki so častno služili ter se po dovršeni službi vrnili nazaj k domačemu ognjišču, za to sto prišli vi.
Vojaki! Ponosni bodite, da pripadate naši slavni vojski, in somazavestni, da so vas uvrstili med vojake, to je v oni stan žrtvovanja, ki ga sveta Cerkev imenuje službo božjo. Lepo- pravi bavarski knez Maks v svojem navdušenem govoru pred osvojitvijo Bclgrada:	»Karkoli more duh
človeški vzvišenega izmisliti in ustne človeške velikega izgovoriti, je že zapopadeno v besedi »vojak«, zato izvršujte svoje dolžnosti, svesti si svojega vzvišenega poklica«. Zakaj bi torej ne bili zadovoljni s svojim stanom, katerega vzvišenost in krasota je tako velika, zakaj bi ne bili navdušeni in goreči, da pripadate takemu stanu, čegar cilj, naloga in vzori so tako veličastni? Kdor misli, da v vseh drugih stanovih samo rožice cveto, le v njegovem ni drugega kot osat in trnje, tisti se moti in slepi samega sebe. Vsak si naj zapomni znani stari izrek: »Vsak stan ima svoje veselje in vsak stan tudi svoje težave, uživaj, kar ti je Bog naklonil, pogrešaj, česar nimaš«. Naravno je, da vojaški stan ni vedno prijeten, posebno v začetku ne, dokler se vojak ne privadi. S častjo vojaškega stanu so sicer združene različne težave, vendar tako huda le ni vojaška služba, kakor jo morda opisujejo mlačni in nezadovoljni vojaki. Da je lepše doma, to je umevno. Vojašnica ni mesto za zabave in razveseljevanje, temveč celo zdra-višče za mnoge svojcglavne in neredne mladeniče. Vojašnica je šola vtrjevanja, kjer se duh in telo morata pripraviti za slučaj vojske. Niste poklicani, da bi par let prav ugodno živeli, ampak poklicani ste, da izvršujete svojo dolžnost brez ozira na to, ali vam je prijetno ali zoprno, lahko ali težko.
Naš službeni predpis pravi: »Vojak naj prenaša pomanjkanje in težave vsake vrste iz moško vztrajnostjo, naj ve, da so neprilike v življenju vojaka večkrat neizogibne«. Prepričali se boste, da so napori službe v mirnem času v primeri z napori ob času vojske le senca. Pomislite samo, kakšno trpljenje in kake napore so .prestali naši dedje in očetje. Pomislite na zmage Evgena Savojskega, nadvojvode Karla, Radeckega in drugih slavnih bojevnikov. Solnčna Italija, bojna polja Češke, Bosne in Hercegovine; vse je namočeno z junaško krvjo naših očetov.
Znano vam je morda, da so si vladarji in najvišji poveljniki armad zbirali svoja gesla, svoje posebne besede, ki so jih rabili zlasti takrat, kadar je pretila velika nevarnost skupni domovini. Tako beremo v zgodovini. da je imel rimski cesar Sept. Seve-rus geslo: »Delajmo!« Klavdij: »Maščujmo sc!« Cesar Pertinaks: »Bojujmo se!« V križarskih vojskah se je glasilo geslo: »Bog hoče!« Naš presvitli cesar in kralj pa si je izbral za splošno geslo, rekel bi skoraj, za bodrilno in krepilno sredstvo besede: »Z združenimi močmi!«
Vi pa si zapišite to geslo v svoja srca in nikoli ga ne pozabite, temveč naj sveti pred vami kot bliščeča zvezda iza časa službovanja pri vojski. V knjigi kraljev stoji zapisano to geslo in umirajoči David ga je dal svojemu sinu Salamonu, veliki vojskovodja Mojzes je pričel z njim svoje zadnje povelje
na ljudstvo. Ecehiol je bodril ž njim svoje čete, to geslo doni in se razlega po svetih knjigah stare in nove zaveze, kjer koli je govor o bojnih četah in se glasi: »Bodi srčen in trden, ne boj se in ne plaši se«.
Vojaki! Bodite možje od nog do glave. Ne ozirajte se nazaj, ampak neustrašeno in pogumno naprej; že takoj danes pogumno na delo, da premagate prve skušnjave.
Vojskovodji kralju Filipu makedonskemu sta morala vsako jutro dva vojaka zaklicati:	»Filip, spomni se, da si mož!«
Zvečer pa sta ga morala vprašati:	»Filip,
ali nisi pozabil, da si mož?«
Vojaki! tako si morate zaklicati tudi vi in bodriti sc zjutraj in zvečer, ob času službe in počitka, vselej in povsod: »Spomni se, da si mož!«
Vojaki, da bode naša armada! stalno čislana in neomadeževana, hočemo paziti, kamorkoli se obrnemo, zlasti na to, da si pridobimo čast pravih mož in slavo bogo-Ijubnih kristjanov. Bojujmo se z Bogom za prestol in domovino! Bojujmo se po besedah božjega Zveličarja, kateri je učil svoje izvoljeno ljudstvo:	»Dajte cesarju, kar je
cesarjevega in Bogu, kar je božjega!« ‘
To je krepko, vsak stavek je nova misel, to mora fanta vzpodbuditi k zvestobi do cesarske zastave in čednostnemu življenju v vojaškem stanu. Mi pravimo da mora ta knjiga med naše fante ravnotako kakor vse naše druge brošure! Naj se razlaga predvsem fantom, ki iz naših društev in odsekov odidejo vsako leto k vojakom, potem pa, fantje, priporočite jo svojim tovarišem, ki služijo zdaj po vojašnicah cesarja! Orli, pridno naročajte »Krščanskega vojaka«! Cena knjigi je samo 80 vinarjev!
n~w \v	vc~ ~\v w~n~\v	w \\ \v~n
Mladeničem!
I. in II. zvezek.
Ti dve knjižici našega prevzvišenega knezoškofa spadata v roke vsakega slovenskega fanta. V njih najdete krasna navodila, kako mora slovenski mladenič živeti, da bo zdrav na duši in telesu, v ponos svojim starišem in v prid svojemu narodu!
Cena I. zvezka K V—, II. zvezka K V20. n~\\	\\ sk sk s\ 11 \v—\v
iiiiiiiiiiiiiimiiimmimiiiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiimiimiiiiimmii
Naša izobrazba.
MUiiHMimmiiumiiimiMNiMiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiniiiiii
Rane naše dobe.
V 13. stoletju je živela v Toskani sveta Margareta Kortonska, članica tretjega reda svetega Frančiška. V svoji mladosti je bila velika grešnica; lepo kmečko dekle je devet let živelo v priležništvu skupaj z nekim plemenitašem. Življenje svetega Frančiška
Asiškega, tega na j lepšega svetnika katoliške Cerkve, je pa njeno srce omehčalo. Odpovedala se je svojemu grešnemu življenju in šla služit bolnikom, proti koncu svojega življenja pa se je podala v samoto. Kakor vsi svetniki Frančiškovega duha, je imelo njeno krščanstvo socialen značaj; brigala se je za javne zadeve v toliko, da je zasledovala napake javnega življenja, jih šibala in poživljala mogočnike tega sveta, da se iz-preobrnejo k načelom Jezusa Kristusa. Iz njenih pisem povzamemo na tem mestu nekaj strani, ki danes, ko gospodarsko' zlo razjeda toliko stanov in ko politična morala v »civilizovani« Evropi tako zelo pada, ravnotako veljajo kakor takrat in ki naj bi si jih vzeli k srcu vsi, ki se jih tiče:
»Obtožujem slabe predstojnike in vladajoče sloje, kojih pogled ni obrnjen na Boga, ampak iščejo le lastno čast ali si hočejo samo bogastva nabrati. Med sto ni eden, ki ne bi žalil pravice in tlačil slabotnih ter nedolžnih.
Obtožujem odvetnike, ki izprevračajo in zavijajo postavo, nimajo usmiljenja z revnimi, temveč mislijo samo na to, kako bi si nabrali denarjev.
Obtožujem svetovalce, ki protežiraju svoje sorodnike in prijatelje na škodo javnosti, in če kedaj izpregovorijo' za javni blagor, store le zato, da jih časte in hvalijo in imajo končno od tega dobiček.
Obtožujem nepoštene trgovce, ki hočejo hitro obogateti in zato pri cenah odirajo ter odjemalce z lepimi besedami preslepijo.
Tako malo pravih učencev imam, toži po pravici Kristus, tako malo duš, v kojih sredi bi mogel živeti! V nebesih ni solza, toda če bi bilo to mogoče, bi Gospod danes jokal nad krščanskim svetom, kakor je to storil nad Jeruzalemom. Kdo je tisti, ki me pred Pilata vleče in obsoja? To so sodniki, ki nedolžne s krivično sodbo obsojajo. Kdo je tisti, ki teše zame križ, da me nanj pribije? To so oni roparji, ki preženo domačine iz njihovega mesta, se polaste njihove zemlje in hočejo živeti od tuje lastnine. Kdo so tisti, ki besno kričijo: Križaj ga! Križaj ga! To so zli svetovavci in po st a vod a j a v c i, ki delajo postave zoper postave ali pa puste, da se pravica krši. Kdo so tisti, ki mi v obraz pljujejo? To so oni, ki molje ime po krivici nosijo. Vedi, hčerka moja, da imam danes med kristjani veliko več sovražnikov kakor sem jih imel takrat, ko so me Judi obtoževali pred sodnim stolom Pilata!«
Misli.
Zveza z Bogom.
Iz spisov profesorja C. Hilty.
„Že nek stari modrijan je v neki svoji sloveči knjigi dejal, da zamore človek postati resnično srečen le, ako postane deležen
božjega življenja, in to je ostalo resnično tudi še danes, ko je od tega že poldrugo tisočletje minulo.
Pri tem pa je treba posebno to omeniti, da se Bog ne da preslepiti kakor ljudje, tako da zgolj neko zunanje prijateljstvo z njim ne more pričarati solnčnega žarka v človeško srce, tudi ne prenapetost brez pameti in nobeno razburjenje čutov ali živcev. Bližina božja je nasprotno neko čudovito tiho in mirno č u s t v o“.
Pojdi sam naprej I
Iz spisov profesorju C. Hilty.
„Večkrat pride človeku na misel: Oh, da bi se vendar kdo pojavil, ki bi začel resno živeti krščansko in nam podal zgled, kakšen mora biti preprost, dober človek, kar bi danes bilo morebiti celo lažje kakor sv,oječase. Saj za to ni potreba izredne nadarjenosti ali izobrazbe, še menj kakega visokega socialnega stališča, ampak samo z resnično dobro voljo in odkritosrčnim vztrajnim teženjem po resnici bi bil to drvar ravnotako zmožen kakor inteligent in bi tako bil svojim soljudem luč na poti življenja.
Bes je to, toda prijatelj! ali ne bi bilo mogoče, da bi se ti, ko bi to tako premišljeval, nekako tako zgodilo kakor kralju Davidu v odločilnem trenotku njegovega življenja, ko mu je namreč dejal nek taj-nostni glas: Tisi mož, ki ga rabim! ‘? Stori ti sam to, kar se ti zdi mogoče in tako nujno potrebno za naš čas in za ljudstvo! Zakaj naj bi kdo drugi to storil, ko pa si ti sam spoznal, kako je to potrebno? Kako neki se moreš ravno ti smatrati oproščenega te dolžnosti;? Ne tako! Stori ti prvi svojo dolžnost, pusti vse drugo in stori, kar si dolžan, že od danes dalje!"
Usmiljenje z vsem stvarstvom.
Iz življenjepisa Svete Gertrude (1256—1302):
„Razun vneme za pravičnost je napolnjevala srce Svete G er trud tudi zelo velika ljubezen in usmiljenje. Če je videla katerega iz pametnega vzroka ožaloščenega ali pa le čula, da je kdo pobit, si je na vso moč prizadevala, da ga ali sama ali pa po pismu potolaži. In kakor bolnik v silnem ognju vročnice od dne de dne upa na izboljšanje ali olajšanje, tako goreče je ona uro za uro Gospoda prosila, naj tolaži tiste, ki so s trpljenjem obloženi. To čustvo usmiljenja pa se ni samo na ljudi omejevalo, marveč ga je Svetnica čutila do vsega stvarstva, kakor do ptič in živali na zemlji, kadarkoli je katero videla, da jo tare glad ali mraz ali žeja. Tudi one, od roke božje ustvarjene, so se ji smilile in trplenje nerazumnih bitji je žrtvovala Gospodu in sicer z ozirom na dostojanstvo, s katerem je Bog
vsako stvar opremil, jo oplemenitil in jo bo nekdaj izpopolnil. Obenem jo želelela, da se Bog vsakega stvora usmili in zmanjša njegovo trpljenje."
Zanimanje za neznatne ljudi in reči.
(Iz spisov prof. C. IIilty.)
V mojem življenju so bili večkrat časi, ko bi bil lahko postal sovražnik ljudi in življenja; da pa to nisem postal, za to se nimam zahvaliti temu, da sem bil znan s ta-kozvanimi boljšimi sloji človeške družbe, ampak temu, da sem se zanimal za življenje in teženje majhnih in ubogih. Kdor ima oči za navidez neznatne stvari na svetu, ta je za vedno ozdravljen svetobolja, te bolezni naše dobe. Dokler je človek nagnjen k temu, da — čeprav prikrito — ljubi samo sijajne, takozvane interesantne in v oči padajoče stvari, kakor je to skoro pri vseh, ki spadajo k izobraženim in napolizobraženim slojem, ima »knez sveta« še vedno oblast nad nami im sreča se ne bo naselila v našo dušo. Majhne, na prvi pogled neznatne stvari pa imajo ravnotako kakor razmere majhnih in bornih ljudi to posebnost, da postajajo, čimdalje se človek z njimi bavi, tembolj zanimive in ljuboznjivc. Mravlja, ki jo pri njenem delu opazujem, ali pa pridna čebelica, so veliko zanimivejše kakor lev ali slon in majhna alpska cvetlica veliko lepša kakor najrazkošnejša tulpa. P a z i n a d robne in p o n i ž n e reči na svetu; te store življenje bogat e jš e in srečnejše!
oooooooooooooooooooooooo
Mladeniška organizacija.
Brez te brošure ni mogoče nobenega telovadnega odseka ustanoviti, pa tudi ne ustanovljenega pravilno in uspešno voditi. „Mladeniška organizacija" obsega poslovnik naše organizacije in natančno odgovarja na vsako vprašanje, ki se tiče uredbe, vodstva in delovanja naših odsekov.
Cena 60 v.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Pozdrav iz Egipta.
Aleksandrija, 21. oktobra, 1911.
Dovolite, gospod urednik, tudi meni majhen kotiček v dragi »Mladosti«! Tukaj v Aleksandriji nas je le malo Slovencev, veliko pa Slovenk. »Mladosti« pa menda le par iztisov semkaj prihaja. Je ipač pisana bolj za fante, vendar tudi mladenkam nudi obilo podučnega berila, sploh vsej mladini. Meni posebno ugaja. In priznati moram, da se mi je izpočetka še bolj dopadla kot sedaj. Tistih navduševalnih člankov, ki dvigajo duha in srce, zadnje čase večkrat pogrešam v »Mladosti«. Naši fantje, moji rojaki po domovini, mogoče tega tako ne opazijo. So
pač doma, ne poznajo domotožja, potrtosti, zapuščenosti, ali kakor sc že imenujejo nadloge, ki jih človek okuša na tujem dan na dan. Šele v tujini spozna dohrote, ki jih je užival v domovini, in če je bil morda poprej mlačen v ljubezni do rodne grude, sc mu v tujini vname živa, vroča ljubezen do n e. Prej sem rekel, da imam vse »Mladosti«, sedaj pa naj povem, da jih ne pokriva debela plast prahu ali pa celo opleta pajčevina. Ne! V časih duševne potrtosti in različnih skušnjav pridno prebiram tiste na-vduševalnc članke, ki se mi zde vedno novi, vedno lepi, in čitajoč jih najdem tolažbo in mir, in potem si kako domačo zažvižgam ali zapojem in zopet mi je dobro. »Mladost« mi je zmiraj dobrodošla svetovalka, prijateljica in tolažnica. Pa tudi njene novice, kako lepo procvita med slovensko mladino katoliška organizacija, porok lepše prihodnosti naše domovine, napolnjujejo z veseljem moje srce. Vidite, dragi fantje-rojaki, kaj vse občuti fant na tujem, prebirajoč vaše glasilo! Blagrujem vas, da morete spomlad svojega življenja prebiti v domovini, blagrujem vas. da imate prave prijatelje v vaših vodnikih, ki vas nesebično v požrtvovalni ljubezni vodijo do višjih ciljev, do prave, ne minljive sreče. Blagor vam in njim!
Pa ne le »Mladost«, ampak tudi »Zlato knjigo« slovenskih Orlov imam in seveda prebiram in proučujem ter si njene nauke v prid obračam. Ko sem jo svoj čas dobil iz Ljubljane, sem jo posodil tudi nekemu mojemu rojaku tukaj. Ta jo je prebral in ko mi jo je vrnil, sem našel na zadnji strani napisane te-lc vrstice:
Prijatelj, to je: »Zlata knjiga«, zares do sreče kažipot; srce blaži ti, duh ti dviga, uči krepiti te život.
Le pridno čitaj jo, pa živi, kot ona žiti ti veli: dospel boš k sreči neminljivi, ki Bog krepostnim jo deli.
Ne zboj trpljenja sc, ne truda, ki ga zato okušal boš.
Do sreče pot je strma, huda, a v sreči gladka je, prek rož.
Pogum tedaj, prijatelj dragi, po »Zlati knjigi« se ravnaj, ne vprašaj, kaj reko sovragi, ti bodi le: orlovsk značaj.
Nisem mu zameril tega nedovoljenega pripisa, nasprotno, bil sem vesel, da je tudi on izrekel mojo in vseh dobromislečih mož misel. Zal, da ml razmere ne dopuščajo postati tudi imenoma dejanski to, za kar je ta knjiga spisana. A upam, da sc bo obzorje
tudi v tem oziru sčasoma meni v dobro razjasnilo. Kar Bog stori, vse prav stori, o tem sem prepilčan. Pogum velja, in da mi ta ne upade, bosta pomagala. »Mladost« in »Zlata knjiga« in trdna volja, držati se, kolikor pač mogoče, njenih naukov. Vi fantje pa, ki živite v ljubi domovini, ki ne poznate stoterih nevarnosti tujine, ki vas blagih prijateljev besede mičejo in vzgledi vlečejo, hvalite Boga, da vam ni treba okušati gren-kosti med tujci in prosite ga, da boste vedno mogli srečni prebivati med svojci. Srčno k luči skozi temo!
K a r o 1 K e r š c v a n, slovenski fant v Egiptu.
Zlata knjiga.
Orel brez „Zlate knjige” ne more izhajati, ako hoče res biti in ostati Orel. V njej najde razložena vsa načela, na katerih sloni naša organizacija. „Zlata knjiga" kaže našim Orlom pot do njihovih visokih ciljev.
Cena broš. 1 K, vez. 2 K.
iiiiiiiiiiumiiimmiimiiiiiiiiiimiiiiiimnimmmiiiimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Naši fantje.
miiiiiiimmiiimmimiimimmimmimmimmiiimmiimimmmmmimmmmm
Odseki.
Dobrepolje. Zazvenela je mrtvaška kosa ter v cvetu let utrgala nežno cvetko iz naše orlovske organizacije. Dne 25. oktobra smo spremili l-p zadnjemu počitku svojega brata Alojzija Drobniča iz znane vrle Mohorjeve rodbine. Pokojni je bil med Orli zelo priljubljen. Bil je tudi član »MJadeniške Marijine družbe« in tukajšnjega izobraževalnega društva, pri katerem je bil sicer še kot začetnik dober igralec. Pogreba se je udeležilo z zastavo izobraževalno društvo in »Marijina družba« s svojo zastavo, potem nad 40 Orlov v kroju, med temi 8 iz Lašč. Moški pevski zbor mu je zapel tri nagrobnice. V slovo sta mu govorila ob odprtem grobu brat okrožni predsednik Štrukelj in brat podpredsednik Orehek. Žalostni rodbini naše sožalje! Tebi dragi, nepozabni brat pa kličemo: Orel, plavaj zdaj v Božji bližini, prosi za nas blagoslova!
Idrija. Kakor se zemlja suče okoli svoje osi ter vedno pride na svoje staro mesto, tako se suče tudi v našem odseku. Vsako leto se menjujejo bratje, eden pride drugi gre, tako, da so vedne izpremem-be, odsek pa ostane. Letošnjo jesen smo zopet izgu-bili br. Likarja Franca, kateri je moral k vojakom ter br. Jurmana Ivana, ki odide v obrtno šolo v Ljubljano. Poslovilni večer jima je odsek priredil 1. oktobra vsporedno s kat. delavsko družbo v hotelu Didič. Kot predsednik družbe č. g. dekan Mih. Arko in v imenu Orla br. Karol Treven sta se od bratov v lepih besedah poslovila. Naj se držita zvesto naših načel ter se vrneta zopet v naš delokrog! — Pričela se je zimska sezona, čas notranjega delovanja. Zbiramo se v vsakotedenskih sestankih. Prvi sestanek se je vršil dne 13. oktobra, katerega je priredil dramatični odsek. Br. Karol Treven nam je razložil splošni pomen dramatike, kako so isto gojili razni narodi v preteklih stoletjih, obenem so pa poročali udeležniki dramatičnega tečaja v Ljubljani o točkah, ki so se na istem razpravljale. Kakor je bil ta sestanek zanimiv in podučen, utegnejo biti ravnotako vsi nadaljni; br. Jos. Gnidavec nam bo
razlagal apologetiko, poleg tega pa se bo reševalo politična in dnevna vprašanja. Poskrbelo se bode, da bodo od časa do časa tudi tuji govorniki nam podali kaj zanimivega in poučnega.
Ihan. Večkrat se je že govorilo pri okrožnih sejah in tudi drugod, naj bi se ustanovil tudi tu v Ihanu telovadni odsek, a vselej smo morali to misel opustiti, ker smo videli, da niso bila še tla ugodna za slovenskega Orla. Lansko leto pa smo dobili novega g. župnika, ki ves gori za blagor svoje župnije, posebno mladine. Ko je kamniško okrožje •sklenilo, da napravi k nam izlet, združen z javno telovadbo, smo tudi mi sklenili, da se ob tej priliki ustanovi pri nas Orel. Dne 17. septembra t. 1. so prišli Orli iz več odsekov ob 1. uri popoldne k nam. Pozdravil jih je g. župnik. Ob pol 3. uri smo šli skupno k litanijam, takoj za tem pa se je ustanovil odsek. Vpisalo se je 24 fantov. Ker je javna telovadba vsled slabega vremena odpadla, smo imeli mladeniški shod na Navžarjevem podu. Govorilo je več gospodov; dr. Breznik, Lovšin iz Moravč, Železny, načelnik šentjakobskega Orla, podpredsednik kamniškega okrožja Gorenc in Hode, načelnik kamniškega okrožja. Vsi so nas bodrili, naj se ne strašimo majhnega truda in zabavljanja od strani nasprotnikov ter nam kazali kakšen namen ima organizacija Orlov, katera je danes že tako razširjena po vsej Sloveniji. Dragi bratje! Sledimo tem besedam ter delajmo složno, neustrašeno za blagor svoje domovine! — V odbor so bili izvoljeni bratje: Alojzij %elezny, predsednik, Anton Hribar, podpredsednik, Pavel Mišvelj, tajnik. Franc Kovač, blagajnik, Ivan Rode, načelnik, Viktor Kokalj, podnačel-nik. Telovadbo imamo v nedeljah popoldne in sredah zvečer. Rogove smo tudi že naročili.
Biljana-Dobrovo (Goriško). Tudi pri nas na laški meji imamo Orla, ki šteje 23 mladeničev, vseh v kroju pa 29. Ustanovil se je leta 1910. meseca septembra. Minulo je torej leto, a dosedaj se še noben ni oglasil v »Mladosti«. Marsikateri je, ko sem mu dejal, naj piše kaj v »Mladost«, rekel: »Kaj bomo pisali, saj ni nič novega!« Ali jaz pa rečem: Odkar smo ustanovili Orla, je pri nas vse drugače, vse novo. Mladeniči, zdravi, a nevedni in zapuščeni, odtrgani od javnega življenja, smo se vzbudili iz spanja ter si podali roke v zvezo bratovsko. Sklenili smo kljub prevelikim oviram postati Orli. Toda ne samo z imenom in krojem, ampak: mladeniči polni verskega prepričanja, možje, ki se lahko postavijo vsem nasprotnim silam z vso odločnostjo po robu. Pod geslom »vse za vero, dom, cesarja« smo prisegli delovati za blagor našega obmejnega ljudstva. — Kakor sem že omenil, imamo veliko ovir, ki so nam na poti pri delovanju, a) Mladeniči so si izbrali nepravega načelnika, ki ni bil nikdar vnet za naša načela. Pristopil je k nam le radi spora v nasprotnem taboru. Telovadbe ni vodil nikoli, mladeniči se niti poznali niso med seboj, so se celo delili v stranke, ko se je volil nov začasen načelnik Jožko Polenčič! b) Telovadnega prostora nismo imeli. A to oviro smo še precej dobro premagali, t. j. telovadili smo na prostem, c) Naš nasprotnik hodi okoli ter nastavlja mladeničem mreže, v katere se radi vja-mejo. Ugrabil nam je že pet krepkih fantov. Te mreže so: godba in plesi. Pri nas se pleše skoraj vsako nedeljo, večkrat tudi na dveh, treh krajih obenem! Brici, možje — posebno mladeniči, opustite pogansko razvado, borite se proti tej grdi navadi, ki nas Brice ugonablja! Na neki seji smo sklenili, da se bode izključil vsak Orel: ki se bo na plesu nespodobno obnašal, kdor bi bil prepozno v noč na plesu, kdor »je v deležu«. Zadnjo nedeljo so priredili mladeniči nasprotnega tabora ples. Zvedeli smo. da so zvabili petero naših fantov, da so stopili ž njimi »v delež«. Takoj se je sklicala seja in izključili smo nezveste iz naše srede ... Proti tej oviri upamo opomoči s tem, da si priskrbimo tudi mi godbo, to je da ustanovimo »tamburaški zbor«. —
Imamo nov in dober drog, na kojem se v prostorih g. Ivana Sfiligoj neprestano urimo. — Prireditev smo imeli 4. Izletov 16. Predavanja smo imeli tudi par večerov v zimi, kjer se nam je razlagala »Zlata knjiga«. Knjiga ni zlata, a njeni nauki. Gospodu grofu Bagučr hodi tu izrečena najsrčnejša hvala za dovolitev telovadnega prostora brezplačno in zp. darovane knjige. — Zbiramo se dvakrat na teden v »Bralni sobi« ter prirejamo »poučne večere«. Mladeniči, možje — sploh vsi udje Kat. društva se jih smejo udeleževati. Voditelj teh večerov je naš načelnik J. Polenčič, kateri ima vselej poučljiv govor. Zdaj pa tople pozdrave vsem kranjskim bratom iz meje, ki jo straži naše ljudstvo proti sovražnikom katoliške Avstrije!
Središče. Tukaj srno si ustanovili v nedeljo, dne 17. septembra nov telovadni odsek Orel,- ki je do zdaj sprejel pod svoje okrilje že nad 30 mladeničev; upamo, da dobimo še večje število podpornikov. Zdaj smo pa pričeli že redno z vajami. Prvikrat smo telovadili v nedeljo, 29. oktobra, v prostorih našega predsednika vlč. g. prof. Šinka. Vadil nas je skoraj polnoštevilno naš rojak načelnik mariborskega Orla, br. R. Simonič. S tem, da se je ustanovil Orel pri nas, je krščanska misel v našem okraju zelo napredovala, saj je bil res že skrajni čas, da se prežene tisti moreči strah in zaspanost, ki je ležala nad mladino in jo povzdigne v izobrazbi. Zato pa bratje vkup, le vkup, ker Orel daje nam najboljši up! Dal nam Bog svojo pomoč!
Mladeniči na plan!
Ta drobna knjižica je za slovenskega fanta neob-hodno potrebna, ker ne najde sploh nikjer drugod tako jasno in krepko označeno, kaj hočejo liberalci in kakšni so nameni socialne demokracije, kaj pa je vzor in cilj naše katoliške ljudske stranke in kako se je mora slovenska mladina okleniti 1 Cena 20 v.
aaaaaacTannr-innt—ir—«—irnt—it—i
= Naročila —
za kolke Zveze Orlov
pod 1 K se ne bodo vpoštevala.
Vprašalne statistične pole
naj odseki
pošljejo v najkrajšem času,
ker jih nujno potrebujemo!
Brzojavni pozdrav.
Iz Splita je predsedstvo Z. O. na svoj brzojavni pozdrav „Hrvaški sokolski zajednici" prejelo 6. t. m. sledeči odgovor:
„Zahvaljujemo bratskom pozdravu. Na-pred za pravu narodnu stvar! Zdravo! — Hrvatska sokolska zajednica".
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«.
Tisk »Katoliške tiskarne« v Ljubljar5