Dopisi. Iz Poličan dne 17. marca 1888. (Kmetje,tirjajte alovensko uradoyaaje!) Kako ae aašerau Ijudstvu z Bemškim uradovaajem krivica m gmotaa škoda godi, kaže kaj jasao sledeči alučaj: Poaeataik A. iz S. dolžuje v okrajflo hraailaico B. poaojilo zBašajoče več stotia. Pri plačevanju obreati mu je trdo šlo;hraailaica ga je tožila in tudi rubila, tako, da je že prišlo do eksekutivae cenitve ajegovega poaestva. Napae vae avoje sile, da plača odvetaiku stroške ia zaoatale obreati. Hraailaica mu na to pusti posojilo proti prejšajim zavezam. Ekaecucija se ustavi ia kmet, ko ae je komaj malo oddahail, plačuje redao obresti naprej. Veadar Čez aekaj času pride spet v deaarao zadrego ter ae more zapadlib obresti o pravem obroku plaeati. Odvetaik prosi za poaovljeaje že prej dovoljeae ekaekutivae ceaitve v aemškem jeziku, čeravao eksekut A. samo sloveaski razume; a sloveaski zaa brati ia pisati. Dan ceaitve se določi; a eksekat A. meBeč, da je uloga aova tožba, pride o določeai uri pea k sodaiji, kjer je menil akleaiti novo pogodbo; na drugej atraai pa je šla aodaa komiaija z cenilcema ceait ajegovb poaeatvo ; atroški ceaitve bodo, kakor čujemo, zaašali aad 15 gold. Kako debelo je gledal pomilovaaja vredai eksekut, ko se mu je to pri sodniji naznaailo! Kdo mu, je toraj zakrivil te stroške? Dajte odgovor na to, vi nemčurski odvetaiki! Mar ubogi ekaekut, ki bi, ko bi se mu bil izročil aloveaeki odlok, kterega bi sam prebral in razumel, gotovo prišel o pravem čaau braailaico prosit, da mu še odložijo ekaekut ceaitev? Ker ae ni bati izgube, bi mu braailaica gotovo Be odrekla. Glejte, koliko deaarjev so aaši kmetje že izgubiti Biorali, ker se aloveasko ne uraduje. Zavoljo tega terjajte, da Vam odvetniki aloveasko uradujejo in hodite le k takim zavodom ia odvetaikom, ki bodo to storili. Ptujska okolica. (Krajfli šolski avet.) Naai vrli šolaki zaatopaiki so se v aovi krajai šolski avet aledeče sestavili: Predsednik je vdrugokrat voljea g. Aadrej Breačič, kmet ia poaeatflik v Novi vasi ia v Ptuji — podpredaednik g. JaBez Belšak, posestaik v Vičavi. Cerkveai zastopaik so prečaatiti miaorit. gvardijaa ia župaik o. Beako Hrtišv — zastopaik učiteljstva g. nadučitelj Karol Švajgel — odborniki ao goapodje Jaaez KostaBJevec, posestv Spuhlji, Juri Kuhar, kmet v Brestji, Aaton Petrovič, kmet v Podviacih, Jaaez Vrab!, kmet v Mestaem vrhu, Jože Zorko, posestnik v Zicarji. Vai ti izvoljeni so pridni katoličaai in zaBealjivi ia pošteai Sloveaci, kar nas poaebao celo faro veseli. Le okrajai aolaki svet aaa je izaeaadil, ki nam je poalal zaaBega Dr. Haaza Mihelitacba, odvetaika v Ptuji, za krajaega šolskega ogleda. No pa Be bo —. S Kuraena na Pohorji. (Lesai trg. Župani.) Polagoma se vzbuja Barodna zaveat tudi tukaj ob severai meji Sloveastva, kar je tem bolj veselo, ker so ai bili Baši nasprotaiki te kraje že skoraj popolaoma prisvojili. Naši ljudje so bili aamreč raaogo ča3a popolaoma v rokah Bemakib ia nemškutarakih lesaih trgovcev, ki so toraj tudi ediai povaod gospodarili ia ukazovali, ter tako svoj močea upliv povaodi širili med Ijudstvom. Da se je to v zadajem času Bekoliko spremenilo, ia da ljudje čedalje bolj aamoetojao postopajo tako pri avoji kupčiji, kakor tudi drugod, zato se imamo največ zabvaliti mnogim blagim rodoljubom, ki se veduo ia aeprestrašeao bor^ za aaše pravice, kakor tudi za Baš vseatraaski, duševai in gmotai aapredek. V Bašem kraji dob6 ljudje deaar ediao le za les, druzih pridelkov tukaj akoraj ai. Popred kedaj t-o kmetje lesao blago aavadao davali trgovcem, ki so pri tej kupčiji v kratkem času ailao obogateli. Daaes pa jih je mnogo, ki brez posredovaaja lesao blago prodavajo in so pri tem gotovo aa boljem. Še bolje bi pa bilo, ko bi se oaaovale trgovske kmetske družbe ali zadruge, ki bi potem tržile z lesom na skupBt dobiček. Tako bi bilo potem mogoče lesu Bastaviti pravičae ceae in Bikomur bi ne bilo treba lesa davati pod ceao, kajti bi mu zadruga pomagala s posojilom. ako bi bil v siji ae da bi se mu radi tega lea ceaeje zaračunil. Ako bi se v aaših krajib več takih zadrug osaovalo ia bi le-te potem stopile v ožjo medfebojno zvezo, tedaj bi bilo to aam vaem v veliko korist. Nadalje bi bilo dobro, ko bi se slov. župaai vsaj enkrat v letu shajali v zborih, kjer bi se posvetovali o skupnib občiaskib. zadevah; kjer bi v imeau vaeb druzih občaaov izrekli avoje želje, ter bi namreč razkrili velike aapake v aekaterih postavah, ki ao aajveč krive, da se občaa beda tako širi in da kmetaki ataa čedalje bolj propada. V prvi vrati bi bila sedajaa domovinska postava, ki je jako krivičaa. Mladi ljudje, dokler ao za rabo, gredo zgodaj od doma, ko se pa poatarajo pridejo aazaj ia domača občina mora sedaj skrbeti za tiste, ki jej niao aič koriatili, temuc so vse svoje moei žrtvovali tovaraarjem ia bogatiaom po meatih. V tem in še maogo druzih reček, bi se bilo še veliko kaj koriataega dobro pogovoriti, ter potem dotičae izjave izročiti našim poslancem, da jih aa merodajaem mestu predložijo. — Ker ae vsako leto prepričamo, da se aemški liberalai poalaaci v štaj. dež. zboru za kmetski atan ia ajegove potrebe kaj malo brigajo; ajim je več za to, da so z dolzimi govori proti našim pravicam, ne pa za aas ia cele — dežele blagor; za to je pa potrebao, da mi knietje sami povzdigaemo svoj glas, dokler je ae čas. Ce pojde pa tem potom tiho aaprej, tedaj bodemo pa s čaaoma tako zagazili, da bode težko več mialiti na rešitev. Stopimo toraj na noge ia povejmo pred svetom, kaj želimo, in kaj bode treba storiti v obrambo ia obraaitev našega staaul Iz Konjic. (Ueiteljsko zborovaaje) Dae 1. Bjarcija je zborovalo okrajao učiteljako društvo v Konjicah. Goapod predaedaik Leitgeb otvori ob 10. zborovaaje ter pozdravi navzoče. Došlo je 19 udov. Na daevnem redu je bilo: ,,Upeljava eaakega šolakega reda aa šolah. konjiškega okraja." Točke, katere je g. Kapua piedlagal, so bile sprejete. Volil se je potem nov odbor. Za predaednika bil je enoglasao izvoljea aadučitelj g P. Leitgeb; g. Kapua pa za aameetaika, gg Maleašek, Tribaik, Seidler odboraiki. G. Maleaaek govoril je o lex Liecbteasteiii ove ter je predlagal: učiteljako društvo ae s to predlogo ne atriaja. Pribodaje zborovaaje bode v Čadramu. lz Cadrama. (Razaenovoati.) Letošaja neaavadao huda ia dolga zima aaa je spomiajalo leta 1782. 0 ajem stoji piaaao v kroaiki naše župaije, da ja dae 28. viaotoka ob 11. uri bil veliki zvoa posvečea v taat sv. Janezu Krata. srečno v zvoaik potegajen ia na atol postavljea. Ta zvoa tehte 21 stotov 27 fuatov po 66 gld., zaaša vredaoeti 1386 brez kembeljaa, kteri je 1 stot 4 fuate težek. To se je zgodilo po župaiku Juriji Ignaciji Staagel, cerkvenem klju- čarji Juriji Muc, tesarji Valentinu Sitar ia faraai so to aaročiti dali ia plačali ia sicer v slabem, dragotaem ia aerodovitaem letu. Posebao, kar viaaki pridelek zadeva, bila je, kar se ljudje spomiajajo, ena najslabejšili letia, ker je viaska trta po hudi, auhi zimi čisto pozebla skoraj po celem Štajarakem. Bojimo se, da nam tudi letošaja zima kaj dobrega ne priaese. Viaska trta je za vaem aeki zdaj še zdrava razua tam, kjer je bila v pozai jeaeai obrezaaa, je močno spokala. Zato umni viaorejci nikoli ne svetujejo rezitve pred Kraljevim, saj tudi sadunoaaikov ai dobro trebiti, dokler toplo vreme ae aaatopi. Rž ia ječmea na aizkih njivah nam je gotovo tudi več ali manj dolgo ležeči saeg poškodoval. Nezdrava bila je tudi ta zima, kajti pred 4 tedai ao začeli otroci za špiekami bolehati ia je samo šolarjev črez 80 boleaih bilo, umrli so pa le 3 otroci koaiaj okoli leta stari ia zdaj je že skoraj vse zdravo, veadar vže tri tedae šole aimamo, kar aazaanja preveliko boječaost za zdravje mladine. Zdaj je tudi čaa razBega naberaaja. Naberali smo podpiae mož za krščanake šole ia čeravao uam osaova teb šolakih postav v Barodnem oziru premalo obeta, so veadar tukajŠBJe občiae vse po večiai svojib zastopBikov te prošaje podpiaale ia le malo atevilo našib odločnih aa sprotaikov tega bi hotelo atoriti. (Koaec prib.)