Stane:
Za celo leto    ..... K 15 —
za pol leta......«    750
za Cetrt leta     .....«    3-80
za 1 mesec......«    1'30
Posamezna Stevilka 30 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je  v
Ptuju, hiSa zdravnika dr. Stuheca.
Rokopisi se ne vrnejo.
Telelon St. 46.
Politično gospodarski tednik.
Ptujska gimnazija, I..........................................................:•
Naloga in smoter   sploSne   osobito   tudi ucne uprave v novi   drzavi   SHS   je   zidati, graditi reformirati in izpopolnjevati tam, kjer so se pojavili nedostatki,   no   pa razdirati in pustoSiti   ter odpravljati brez potrebe zavode in naprave, ki nam v obinejnih   krajih   kori-stijo, ce tudi te naprave   in   zavodi   izvirajo od prejsnje, nam sovrazne avstrijske politike. To naeelo nam mora   posebno  obveljati giede neprikrajsanega   obstoja   ptujske   gimnazije. Raznesla se je vest, da hoce ta zavod poverjenistvo za  uk in   bogocastje   skreiti v bodocem Solskem letu na tri   nizje   gimnazi-jalne razrede, v katerih naj se uvede  izklju-cno   le  slovenski   ufini   jezik,   dofiim   se   vsi ostali razredi zacasno   odpravijo.   Ta   novica je javnost, kakor umevno, silno razburila, in ze se cujejo glasni protesti proti tej nakani. Niso nam znani nagibi, ki so  bili merodajni za ta v obmejnem ozemlju  dvojno   kvarljivi ukrep ucne uprave. Priznamo tudi, da  so g. poverjenika   privedli do   tega   sslepa   tehtni uplivi in nameni.
Gotovo je pa toliko, da se ti nameni razblinijo v nic, ce se vzame ozir na slededa dejstva:
Dijaki slovenske narodnosti, ki bi bili vsled te naredbe primorani zavod zapustiti ter drugod nadaljevati svoje Studije, gotovo niso najslabSi materijal, ker so pod vodstvom nemSkega ravnatelja in nemskih profesorjev p izhajali, se narodno ocuvali in uspevali. Sta-riSem teh dijakov in dijakinj bi se godila najvecja krivica, ce bi se jib. sililo, da nji-hovi otroci ali pouk prekinejo ali pa z ne-znosnimi zrtvami druge zavode posecajo. Zloglasni J. Ornig nam je pripravil udobnost s tern, da je Ptuj sicer iz nam sovrazenega namena glede Solstva spravil na precej visoko stopinjo, docim bi mi te nam ugodne posto-janke v svoje svrhe ne mogli ali ne hoteli izkoriscati. Ves svet bi se nam posmelioval in nas imel za bedake, ker bi mi na tak na-cin napeljevali vodo na mlin naSih sovraL-nikov, ter dokazali s tern ne samo  mlacnost
in   nozavednost,   nego   tudi    svojo   popolno nezrelost.
Svoje dni je baron Gautsch, zloglasni minister propale Avstrije hotel nam in Cehom zabraniti pot do viSje sploSne izobrazbe s tern, da je odpravil in zatvoril precejSnje Stevilo 6eSkih in slovenskih srednjih Sol, ceS, da niso potrebne, in da drzavne finance ne dopuste obstanka teh srednjih Sol. NemSkih zavodov se pa ni dotaknil, ce tudi so bili povpreeno slabSe obiskani od ceSkih in slovenskih. YTpra-Samo tedaj g. poverjenika: Mar hoce on vzgled barona Gautscha posnemati? To bi bilo slabo in zalostno! To bi kompromitiralo in oSkodovalo v veliki meri drzavno idejo, katera se mora s posebnim povdarkom gojiti in krepiti v blizini nemSkoavstrijskih meja. Morebitni ugovor, da nedostaje ucnih mo5i, je neumesten. Naj se restringirajo zavodi, v krajih, ki niso narodno ogrozeni in naj se pridele ucne moci sem, kjer so bolj potrebne, nego na Kranjskem. Lahko bi se tudi obdrzalo mnogo nemSkih profesorjev, ki bi lojalno opravljali svojo sluzbo. Dvojezicni pouk bi bil posebno lahko pri nas lahko iz-vedljiv in pa potreben. Radikalna od-prava nemSeine iz Sol je, milo refieno, ne-spametnost.
Ne vemo, ce je g. poverjenik vse te po-sledice natanko premotril in premislil. Eno pa je gotovo: Z nameravano odpravo viSjih razredov ptujske gimnazije bo storjena velika Skoda in krivica ne samo prizadetim dijakom in starisem, nego tudi slovenskemu narodu, posebno pa drzavni misli SHS.
R&di tega klicemo v posleduji uri gosp. poverjeniku za uk in bogocastje: Ne podrite nam ptujske gimnazije! Celokupna vlada v Ljubljani pa „caveat,' ne quid detrimenti capiat res publica!"