Ptuj, torek, 15. maja 2007
letnik LX • št. 37 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)

Posebej opremljeni za Slovenijo
ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
4 IM
Modeli Si
Dominico d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Plavanje •
Rekordna udeležba
□ t
Skupna poraba: 5,0 - 8,1l/100 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozil je omejeno.
Šport Nogomet •
Šestica Drave za novo zmago
Stran 11
Foto: Črtomir Goznik
Po naših občinah	Po mestni občini	Po mestni občini	Po naših občinah	Reportaže
Sv. Andraž • KdajPtuj • Prvi dan bo	Ptuj • Kdaj rušitev	Juršinci • Se obe-	Sarajevo • Ptujski
bodo izplačali zaslu-	novi most samo ptuj-	na Novem trgu in ob	tajo nova delovna	veterani obiskali
žene plače?	ski	Dravi?	mesta?	bazo Euforja
Stran 3	Stran 3
Po naših občinah Sv. Tomaž • Najprej nezanimanje, potem nezadovoljstvo
Stran 5
Stran 5	Stran 5
Po naših občinah Dornava • Nervoza in kompromisi na občinskem svetu
Stran 7
Stran 6
Slovenija • Delnice NKBM še letos na borzi
Prvi odzivi pozitivni
V skladu s programom prodaje kapitalske naložbe države v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) naj bi delnice te druge največje slovenske banke še pred koncem leta začele kotirati na borzi. Naprodaj bo 49 odstotkov delnic, ki naj bi jih kupili institucionalni investitorji, zanimanje pa po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka obstaja tudi med fizičnimi osebami. Hkrati bo steklo oblikovanje bančno zavarovalnega holdinga okoli NKBM, je konec minulega tedna na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Bajuk. Ekonomisti napovedano kotacijo delnic na borzi podpirajo, bolj mešanih občutkov so glede holdinga.
Program prodaje kapitalske naložbe države v NKBM je vlada sprejela v četrtek, ko se je seznanila tudi z informacijo o oblikovanju in razvoju bančno zavarovalnega holdinga. V njem naj bi bile poleg NKBM še Zavarovalnica Maribor, zavarovalnica Tilia in Pozavarovalnica Sava. Postopka morata teči hkrati, saj je NKBM 50-odstotna lastnica Zavarovalnice Maribor in vlada želi njeno privatizacijo izpeljati transparentno, je pojasnil Bajuk. Holding s sedežem v Mariboru naj bi bil ustanovljen v letu in pol.
Preostalih 51 odstotkov delnic NKBM ostaja zaenkrat zamrznjenih, je o načrtovani privatizaciji NKBM povedal Bajuk. Kdaj bodo ponudili naprodaj drugi sveženj delnic, še ni znano, je pa Bajuk poudaril, da vlada pojmuje NKBM kot eno ključnih ustanov, zato želi država v njej obdržati odločilno besedo, torej 25 odstotkov plus eno delnico. NKBM naj bi sicer po načrtih postala pomemben
Uvodnik
faktor na področju poslovanja s prebivalstvom, kjer naš bančni sistem po Bajukovih besedah najbolj šepa.
Prodajalci NKBM - država, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba - bodo prvo fazo, to je prodajo 49-odstotnega deleža, začeli takoj. Zaključena naj bi bila do konca novembra oz. do konca leta, je povedal Bajuk. Prodajo bodo izvedli prek t.i. prve javne ponudbe (Initial Public Offer). "S tem pristopom v Sloveniji sicer nimamo izkušenj, izkušnje iz drugih držav pa kažejo, da so bile takšni pristopi razmeroma uspešni," je povzel.
Finančni svetovalec v postopku prodaje bo Citigroup, začetek skrbnega pregleda skupine NKBM pa bo stekel v prihodnjih dneh. Svetovalec bo nato pripravil prospekt s celovito predstavitvijo družbe, ki ga bo komisija za privatizacijo NKBM skupaj z ministrstvom predstavila morebitnim institucionalnim investitorjem na kapitalskih
Kaj je resnica in kaj laž?
Nekoč je veljalo, da so opravljivke in klepetulje ženskega spola. Ko zadnje čase berem Štajerski tednik in navdušeno dopisovanje dveh moških, moram priznati, da se le s težavo spomnim dveh tako gostobesednih žensk, za katere sicer velja, da ne znajo končati s svojim besedičenjem. Kljub temu še nisem doživela, da bi se v javnosti kdaj tako dajale in si očitale, katera je kdaj katero obiskala in katera ni ter zakaj. Toliko strasti ženske premoremo le, če gre za moškega. V našem časopisu pa se gospoda ne prepirata o ženski, vsa njuna pozornost in skrb velja politiki. Nekoč, ko so se moški še prepirali o ženskah, so takšne razprtije reševali po kratkem postopku. Po moško, z grobo silo. Kdor je preživel, je imel prav. Ko so se prepirali o teritorijih, je bila vojna, pa ne papirnata. Vihteli so se meči, padale so glave in na koncu se je krvavo dobro vedelo, kdo je zmagovalec in kdo ne. Danes tega ne vemo. Preliva se črnilo, dovoljena so nadaljevanja, podaljški, dokler zadeva ne postane razvodenela kot televizijske nadaljevanke. Pravzaprav rahlo razočarajoče spoznanje, da se slovenski moški s toliko srca, uma in telesa posvečajo politiki. Druga stvar, ki še zmore tako razvneti njihovo srce in potisniti um v ofsajd, je šport. Ampak tako je verjetno tudi drugod po Evropi in ob takem razmišljanju je že lažje razumeti tudi statistiko, ki pravi, da se v Evropi vsakih 30 sekund loči po en zakonski par. Na novi, enostarševski družini ali singl-gospodinj-stvih, ki preplavljajo Evropo in tudi Slovenijo, pa starih vrednot res ne bo šlo graditi. Vsi, ki beremo to javno dopisovanje, smo si že ustvarili svoje mnenje. Svojo naklonjenost smo podarili enemu od protagonistov na podlagi njegovih argumentacij, veščega barantanja z besedami, manipuliranja, vzbujanja simpatij in čisto na koncu morda tudi čisto malo na podlagi dejanskih informacij, ki so nam na voljo. Na splošno namreč velja, da v takšnih primerih neudeležen opazovalec nima dovolj informacij, da bi lahko sam presodil, kje je resnica in kje laž. Besedni duel bi mirno lahko označili za časopisno različico Big Brotherja, saj odkriva pikantne in neljube podrobnosti iz političnega življenja sodelujočih. Morda bo nova odkritja in presenetljive obrate v najnovejši ormoško-ptujski sagi prineslo nadaljevanje številka štiri ali pet ali...
Viki Klemenčič Ivanuša
trgih v Evropi in drugod. "S tem bomo zbrali podatke, kdo in koliko je pripravljen plačati za delnico," je pojasnil Bajuk. Kapital banke je razdeljen na 2,2 milijona delnic. Po predhodnih ocenah ministrstva bi lahko pri prodaji 49-odstotnega deleža iztržili 2,5- do trikratno knjigovodsko vrednost delnice NKBM, ki je ob koncu letošnjega marca po podatkih banke znašala 97,17 evra. "Kupnino pa bomo porabili v skladu z zakonom o javnih financah," je zagotovil Bajuk. Kar se tiče institucionalnih lastnikov, po Bajukovih navedbah pričakujejo bolj razpršeno lastništvo, odvisno od zanimanja domačih in tujih kapitalskih trgov. Odziv bo pokazal tudi, kolikšen delež iz prvega svežnja bodo lahko kupile domače
in tuje fizične osebe. Hkrati s prodajo 49-odstotnega deleža NKBM bodo vse delnice banke uvrstili na Ljubljansko borzo. Na borzo bodo sicer uvrstili vse delnice NKBM, a bo prodaja 51-odstotnega deleža zamrznjena. "To bo vladi omogočilo, da se bo odločila, kdaj bo stekla prodaja deleža, tako da bo na koncu država obdržala 25 odstotkov plus eno delnico banke," je povedal Bajuk.
Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani in direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič se strinjata, da bomo z uvrstitvijo delnic NKBM na borzo dobili realno vrednost banke, samostojni finančni svetovalec Matej To-mažin pa dodaja, da to pomeni tudi "pozitivno informacijo" za borzo.
Ekonomisti kritični do holdinga
Da bodo postopki trans-parentni, bo hkrati steklo tudi oblikovanje bančno zavarovalnega holdinga okoli NKBM, kar pa naj bi trajalo nekaj več časa, vsaj leto in pol. NKBM bo s tem postala solastnica močne in bolj učinkovite zavarovalnice, je napovedal Bajuk. Kot je pojasnil, Zavarovalnica Maribor in Tilia skupaj obvladujeta manj kot 20 odstotkov trga, vendar pa "imamo skupaj s Pozavarovalnico Sava možnost ustvariti močnejšo ustanovo, ki bo lahko v evropskem prostoru
Foto: Črtomir Goznik
bolj konkurenčna, slovenskim državljanom in državljankam pa bo ponujala bolj učinkovito ponudbo".
Kovač je sicer glede holdinga izrazil pomisleke, ki izvirajo iz dejstva, da oblikovanje poteka "skozi državno lastniško funkcijo oz. skozi finančno ministrstvo, manj pa skozi poslovne interese". Načrtovano oblikovanje holdinga je zato ocenil kot "najšibkejši element celotne privatizacijske zgodbe". Ekonomist Sašo Polanec pa je v zvezi z oblikovanjem holdinga menil, da je "več kot očitno, da gre za odločitev, ki bo koristila predvsem določenim interesnim skupinam, namesto da bi bil cilj maksimizacija premoženja države, ki bi se v tem pri-
meru dosegla s prodajo najboljšemu ponudniku".
V skladu z načrtom naj bi vse tri zavarovalnice združili, zatem pa naj bi se v okviru holdinga specializirale na določenih področjih - življenjskih zavarovanjih, premoženjskih zavarovanjih ter pozavaro-valništvu. Novoustanovljeni holding bo omogočal izrabo sinergije med zavarovalnicami in bankami, je prepričan Bajuk. Steber okoli NKBM sicer že obstaja, je opozoril finančni minister. Poleg tega, da ima NKBM lastniški delež v Zavarovalnici Maribor, je namreč država preko Slovenske odškodninske družbe praktično stoodstotna lastnica Pozavarovalnice Sava, prav tako tudi solastnica Tilie. STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice
V Ljubljani o GSO
Javna obravnava ZOF bo 31. maja
Meh odhaja iz Mure
Pahor za
predsednika ali ne?
Foto: Internet
V Ljubljani se je včeraj začelo tridnevno srečanje evropskih svetovalnih odborov za področje biološke varnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO), njihovo sproščanje v okolje in dajanje na trg. Udeleženci bodo spregovorili o različnih temah s področja ocene tveganja za GSO, izpostaviti pa velja predvsem diskusiji o gensko spremenjenih drevesih in organizmih za proizvodnjo biogorivih. Diskusija o gensko spremenjenih drevesih, gre za prvo razpravo o tej temi na ravni EU, se nanaša predvsem na gensko spremenjene topole, ki jih gojijo v nasadih in se uporabljajo za proizvodnjo papirja. Na Kitajskem so topol, gensko spremenjen za odpornost na škodljivce, že dali na trg, medtem ko v ZDA, Franciji in Veliki Britaniji izvajajo poljske poskuse z gensko spremenjenimi topoli, pri katerih so spremenili razmerje celuloze in lignina. Drugo pomembnejšo temo na srečanju bodo predstavljale gensko spremenjene rastline, ki bi jih uporabljali za proizvodnjo biogoriv.
Predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj je na 31. maj prestavil javno obravnavo v zadevi presoje zakona o financiranju občin, začete na zahtevo Mestne občine Ljubljana (MOL) ter občin Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer, ki je bila sprva razpisana za 17. maj. Tako vlada kot predstavniki občin pa so že odločili, kdo bo sodeloval na javni obravnavi; in sicer oba resorna ministra (Ivan Žagar ter Andrej Bajuk) s sodelavci in župani vseh štirih občin.
Znano je, da je ustavno sodišče na seji 15. februarja soglasno zavrnilo predlog, naj se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje zakona o financiranju občin ter sklenilo, da bo zadevo obravnavalo prednostno. Omenjene štiri občine pa so že 19. januarja na ustavno sodišče vložile zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o financiranju občin, ustavnemu sodišču pa so predlagale še začasno zadržanje zakona in prednostno obravnavo.
Predsednik uprave Mure Borut Meh po petih letih vodenja zapušča največjo pomursko gospodarsko družbo. Meh, ki mu petletni mandat poteče 15. avgusta, je svojo odločitev potrdil v petek pozno popoldne. Kdo bo Mehov naslednik, ki je v obubožano Muro prišel kot krizni manager leta 2002, še ni znano. Meh je takrat na mestu predsednika uprave zamenjal dolgoletnega prvega moža Boža Kuhariča. Kadrovska komisija pri nadzornem svetu je Mehu sicer pred tem ponudila ponovitev petletnega mandata predsednika Mure, vendar je ni sprejel. Ob tem je prvi mož Mure, Velenjčan, dejal le, da iz Prekmurja ne odhaja zaradi ponujene druge službe, zagotovo pa ne v domače Gorenje, kjer je bil nekoč član uprave. Mura je med Mehovim mandatom po pisanju Dela zmanjšala izgubo z 12 milijonov evrov (2,28 milijarde tolarjev) na 624.166 evrov (149,9 milijona tolarjev) v minulem letu. Tudi na račun nizkih plač zaposlenih, katerih število so v Muri v ptih letih zmanjšali za 1530.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor odgovor na vprašanje, ali bi kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah, ali pa bi se skupaj s stranko osredotočil na parlamentarne volitve čez dobro leto dni, išče med člani stranke. Sam se sicer nagiba v smer kandidature, vendar se, kot je poudaril, brez podpore članov stranke v boj za mesto predsednika ne bo podal. „O kandidatu za predsednika republike bo odločilo predsedstvo stranke konec junija, javnost pa že pozna mojo intimno odločitev, da sem pripravljen kandidirati," je dejal Pahor in poudaril, da ima jasno vizijo, kaj bi kot predsednik republike v naslednjih petih letih na tem položaju lahko dosegel. In sicer se mu zdi najpomembnejše oblikovanje vrednostnega soglasja Slovencev glede prihodnosti države. "Mislim, da imam nekatere značajske in politične lastnosti, ki ustrezajo tej službi, seveda pa je vse odvisno od podpore ljudi, ki stojijo za mano, saj si brez take podpore kandidature niti ne smem privoščiti," je pojasnil Pahor.
STA (pripravlja: SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sv. Andraž • Spet je zavrela kri
Kdaj bodo delavcem izplačali zasluzene plače?
V četrtek, 10. maja, ob 18. uri je v občini Sveti AndraZ potekala 6. redna seja. TUdi tokrat kompromisa med svetniki in Zupanom Francijem Krepšo o začasnem financiranju ni bilo. Na seji so prisostvovali tudi razjarjeni delavci, ki zaradi tega, ker v občini niso potrdili predloga sklepa o podaljšanju začasnega financiranja, Ze dva meseca niso prejeli plač.
Pred začetkom seje je župan občine Sveta Andraž Franci Krepša predlagal dve spremembi dnevnega reda. Na dnevni red so namreč dodali tudi pregled zapisnika izredne seje in predlog sklepa o podaljšanju začasnega financiranja. Z županovim predlogom o dopolnitvi dnevnega reda so se svetniki strinjali, to pa je bila tudi edina izmed vseh točk, ki so jih obravnavali, pri kateri ni bilo večjih konfliktov med svetniki in županom. Najbolj je kri zavrela pri tretjem predlogu sklepa o podaljšanju začasnega financiranja in tretjem osnutku proračuna občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2007.
»Naj vas spomnim, da je sklep nepovezan s sprejemanjem proračuna, ker govori zgolj o zagotavljanju izvrševanja nalogov, ki jih je občina dolžna izvajati,« je uvodoma poudaril Krepša. Ob tem je izpostavil, da na občino že prihajajo pritožbe in opomini poslovnih partnerjev ter da od 1. aprila občina ne izvršuje nobenih finančnih transakcij. »Ne poslujemo, kljub temu da imamo denar. Na računu je 110 tisoč evrov, potrebujemo pa podlago za
izvrševanje proračuna. Res ne vem, zakaj vas ta ljubi sklep tako moti,« je še dejal. Kljub temu jih s svojimi trditvami očitno ni prepričal, saj so njegov predlog tudi tokrat - tretjič - zavrnili.
Očitki, neprofesionalen odnos, prepiranje in natolcevanje se je stopnjevalo. Napeto vzdušje je bilo na obeh straneh in dejansko je kazalo, kot da sta v občini Sveti Andraž dva bregova, vsak na svoji strani, s svojimi stališči, brez pripravljenosti na kompromise. Medtem ko je župan na svetnike apeliral »naj ne podležejo zunanjim pritiskom«, so mu ti očitali, da jih podcenjuje in se obnaša, kot da v občini sploh niso potrebni.
V vrtcu in na upravi brez plač
»Občinski svet je najvišji organ v vsaki občini. Zakaj pri našem županu ni mogoče dobiti odobritve, da se lahko vsaj 10 odstotkov proračuna nameni za stvari, za katere mi mislimo, da bi bile dobre za občino,« je župana spraševal svetnik Marjan Gavez. Pojasnil je tudi, da dokler župan ne bo zagotovil vsaj pet
Kljub temu da svetniki niso potrdili predloga sklepa o podaljšanju začasnega financiranja, nam je župan Franci Krepša ob koncu seje zaupal, da bo začel izvrševati finančne transakcije. O tem bo govor tudi na današnji novinarski konferenci, ki jo je sklical.
Foto: Dženana Becirovic
Župan Franci Krepša
odstotkov denarja za te projekte, da tako dolgo sklepa o podaljšanju začasnega financiranja ne bo podprl. »Vsa odgovornost je na strani župana. Mi bi radi imeli 55 tisoč evrov za asfaltno povezavo odseka, ki pelje do avtoceste. Našli smo tudi vir sredstev,« je še dejal Gavez.
Pri tej trditvi se je razjezila zapisnikarica Darja Vudler in Gavezu očitala, da je to izsiljevanje in pogojevanje. Pri tem je Krepša pojasnil, da take zahteve ne more odobriti, ker je nemogoča in da zanjo ni take nujnosti. Poudaril je, da je to tudi njegova prioriteta, ampak da ni potrebe, da jo naredijo letos, če bo avtocesta končana komaj prihodnje leto.
Kar nekajkrat so svetniki županu očitali, da jih ne upošteva in da se počutijo
nekoristne. »Župan nas podcenjuje. Gre samo za moč. Ti želiš dokazati, da si ti tisti, ki odloča, in da mi nismo potrebni,« mu je očitala svetnica Helena Čuček.
Kljub temu da so stali vsak na svojem bregu, so se strinjali v enem: da je nastala situacija težka in da jo je treba re-
Foto: Dženana Becirovic
Svetnik Marjan Gavez
šiti. Najtežja pa je nedvomno za delavce, zaposlene v vrtcu in na občinski upravi, ki plač zaradi tega, ker župan in svetniki ne najdejo skupnega jezika, niso dobili že mesec, nekateri tudi dva. Šest jih je prisostvovalo na seji, in kljub temu da niso imeli pravice do podajanja svojega mnenja, jim je od časa do časa zavrela kri. Po glasovanju, ko je zgolj ena svetnica glasovala za potrditev predloga sklepa o podaljšanju začasnega financiranja in trije proti, so razjarjeni delavci vstali in brezupno zapustili sejo, med njimi tudi dve uslužbenki občinske uprave, ki sta prenehali pisati zapisnik.
V tretje gre rado
-	a ne pri Svetem AndraZu!
In ker se je najpogosteje zataknilo pri denarju, ni bilo pričakovati, da se bo situacija pri četrti točki, kjer so obravnavali tretji osnutek proračuna občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2007, kaj izboljšala. A se presenetljivo je! Konstruktiven dialog, iskanje kompromisov in spoštovanje sogovornikov
-	kar naj bi bila značilnost vseh sej občinskih svetov - so se končno vzpostavili tudi pri Svetem Andražu. Po uri in pol se je napeto vzdušje nekoliko pomirilo.
Tudi pri tej točki je bil go-
vor o asfaltni povezavi z avtocesto. Župan je predlagal, da ta projekt izpeljejo naslednje leto skupaj s Cerkvenjakom, ko bodo imeli več časa za pripravo in bodo lahko zahtevali vse garancije. »Sicer pa nimamo dovolj sredstev za to investicijo,« je še pojasnil Krepša.
Kljub temu pa s svojimi argumenti ni prepričal Ga-veza, ki je vztrajal in obenem poudaril, da čuti ogromen pritisk s strani občanov in župana. Dejal je tudi, da je pomembno, da se tako župan kot svetniki potrudijo, da dobijo dodatna sredstva. Podal je tudi nekaj predlogov, kako bi občina lahko prišla do denarja in obogatila investicije. Svoje zahteve je Gavez stopnjeval in obljubil, da bo podprl osnutek proračuna, če župan nameni 30 tisoč evrov za projekte. Ker tudi tega predloga župan ni sprejel, se je pogajanje nadaljevalo in Gavez je predlagal 20 tisoč. Ob tem predlogu župan ni izrazil jasnega mnenja in je zgolj dodal, da bo treba pripraviti nov predlog. Svetniki tretjega osnutka proračuna za leto 2007 niso sprejeli.
Veliko krajša razprava je bila pri pravilniku o plačah funkcionarjev. Tudi pri tem predlogu so svetniki predlagali spremembe in glasovali proti. Ob koncu seje so razpravljali še o trenutnem stanju v šolstvu, sledile pa so pobude in vprašanja.
Dženana Becirovic
Ptuj • V petek odprtje Puhovega mostu
Prvi dan bo novi most samo ptujski
Izvajalci del so drZali obljubo, da bo gradnja Puhovega mostu končana do maja 2007, potem ko so zaradi zapletov pri gradnji lani avgusta pripravili nov terminski plan izvedbe del. Po prvotni pogodbi, ki sta jo v Mestni hiši na Ptuju 26. septembra 2005 podpisala izvajalec del SCT Ljubljana in PORR, naj bi bil most zgrajen v šestnajstih mesecih, do januarja 2007.
Puhov most bodo skupaj s preostalim delom hitre ceste v dolžini 2,3 km med Hajdino in Ptujem ter kilometer dolgo povezovalno cesto med Zagrebško cesto in krožiščem pri Perutnini Ptuj svečano odprli v petek, 18. maja.
Prireditve ob odprtju Puho-vega mostu se bodo pričele že 17. maja, ko bodo v Mestni hiši na Ptuju odprli razstavo dokumentarnega gradiva z naslovom Gradimo mostove - Puhov most na Ptuju. Na ogled bo do 30. maja, razstavljene bodo fotografije, makete in drugi eksponati. Puhov most bodo s simboličnim rezanjem vrvice predali namenu 18. maja ptujski župan dr. Štefan Čelan, pred-
sednik uprave DARS-a Rajko Siročič in minister za promet in zveze mag. Janez Božič, ki bodo tudi slavnostni govorniki. Svečano odprtje bodo predhodno najavili Pihalni orkester Ptuj, padalci Aero-kluba Ptuj in člani Puhovega društva s starodobnimi vozili, ki bodo tudi prinesli tablo z napisom Puhov most - namestili jo bodo na sredinski steber mostu. Po svečani otvoritvi bo sledil ogled mostu za širšo javnost, preizkusili ga bodo lahko tudi kolesarji, kotalkarji, deskarji. Ob 17. uri bodo novi most zaprli zaradi priprav na ognjemet, ki se bo pričel ob 22. uri. Med 14. in 17. uro bo za simbolično ceno en evro vsem obiskovalcem otvoritvene
slovesnosti na voljo pečeni vol (podjetje MIR iz Gornje Radgone bo speklo tri vole, računajo, da bodo pripravili 2500 porcij), za pasulj bodo poskrbeli člani Društva veteranov vojne za Slovenijo, na voljo bo 1000 porcij, 500 porcij rib pa bodo pripravili člani Ribiške družine Ptuj. Po 17. uri bo na na voljo hrana po tržni ceni, pripravilo jo bo PP Gostinstvo Ptuj. Ob tej uri se bo pričel tudi zabavni del s člani ansambla bratov Gašperič. Zabava bo trajala do 23. ure, ko se bo začelo čiščenje mostu, da bi ga lahko 19. maja tudi uradno predali v funkcijo. Prva vozila bodo lahko čezenj zapeljala okrog 11. ure.
MG
Puhov most v pričakovanju otvoritve
Ptuj • Na odru zvečer Saše Pavček
Resnica življenja in bivanja
V Stari steklarski delavnici je Umetniško društvo Stara Steklarska Ptuj 17. aprila gostilo Sašo Pavček, dramsko igralko, prvakinjo SNG Ljubljana z nazivom igralke z izjemnimi umetniškimi dosežki, ki se v zadnjem času vse bolj posveča pisanju dramskih besedil.
Ko je bila še zelo mlada, je zelo rada plesala, sama pravi, da je imela največ talenta za izrazni ples. Njen prvenec Čisti vrelec ljubezni je bil krstno uprizorjen v ljubljanski Drami, preveden je v angleški, francoski, nemški, češki in makedonski jezik. V Gledališču Koper so krstno uprizorili njeno komedijo Al' en al' dva?, ki je prevedena tudi v italijanščino. Leta 2003 in 2005 je bila z omenjenim tekstoma nominirana tudi za nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo.
Z igralko in pisateljico Sašo Pavček se je pogovarjala Li-ljana Klemenčič.
Saša Pavček se že 30 let posveča gledališču. O odru v knjigi Na odru zvečer »govori« kot črni kletki svoje svobode, ki ji daje svobodo in tudi ne, saj je na odru več kot zunaj njega. Na odru Stare steklarske so govorili o delu igralke in avtorice Saše Pavček Na odru zvečer, v katerem se zrcalijo gledališke zgodbe, ki so toliko bolj vabljive, ker so nastale izpod peresa resnične igralke, ki se ponaša z zavidljivim opusom vlog, več kot sto jih je, klasičnega in modernega žanra. Javnost jo verjetno najbolj pozna po monokome-diji Bužec on, bušca jaz, ki jo je zaigrala že več kot 350-krat v osmih letih. Njena najlepša gledališka doživetja so povezana s tem delom; kjerkoli v Sloveniji ga je igrala, povsod je prišlo do toplega pretoka energije med občinstvom in njo. O njenem igralskem daru govorijo številne nagrade, svoja znanja in izkušnje iz dramske igre pa uspešno prenaša tudi na mladi rod. Iz knjige veje ena sama ljubezen do gledališča.
S svojo izjemno igro je Saša Pavček opozorila še kot amaterka v gimnazijskih letih, ko je na odru Šentjakobskega gledališča nadvse odmevno zaigrala naslovno vlogo v Župančičevi Veroniki Dese-niški. Kot je leta 2000 prejela nagrado Prešernovega sklada, je njen nekdanji profesor na AGRFT Polde Bibič med drugim zapisal, da se je po Ančki Levarjevi in Stanetu Severju prvič zgodilo, da se je glas o igralskem uspehu neke neznane amaterke tako hitro in silno širil po Ljubljani. Saša se spominja, da je pisala zapiske o tem, o čem je govoril bodočim igralcem oziroma kakšne napotke jim je dajal. Najpomembnejši napotek je bil: »Povej to, kar misliš; to, kar misliš, moraš govoriti!« Tako kot je življenje sestavlje-
Saša Pavček in Liljana Klemenčič na odru Stare steklarske nekega lepega aprilskega večera, ki je približal tudi igralkino knjigo Na odru zvečer. Saša Pavček se v zadnjem času vse bolj posveča tudi pisanju dramskih besedil.
no iz tega, kar povemo in kar slišimo, tako je tudi na odru igralska umetnost v enaki meri umetnost poslušanja in ne samo govorjenja.
Človek, ki posluša in govori
»Pri pisanju gre za isti postopek, poslušam glas svoje duše, svojega srca, vse to pa poskušam prenesti, spregovoriti skozi besedo, ki jo zapišem. Ne glede na to, ali sem igralka, mati, pisateljica, sem človek, ki posluša, govori. Predvsem pa vedno raje poslušam ljudi, jih občudujem in se jim čudim. To me v življenju najbolj zanima,« pojasnjuje Saša Pavček, ki v prvem eseju pod naslovom Igralka iz gledaliških zgodb v knjigi Na odru zvečer (štirje eseji in trije gledališki dramski teksti) govori o tem, »da so igralci samo posode tujih besed, ki gredo skozi naša telesa, skozi našo dušo in skozi naše srce«. V zadnjem eseju pod naslovom Poklon besedi, v katerem govori o ljubezni do besede, v bistvu govori o tem, da je včasih zelo težko resnično ubesediti vse tisto, kar mislimo, kar čutimo v danem trenutku. Osebno se včasih boji vse izreči kot igralka, ženska, človek, kot pišoč in razmišljujoč človek. »Ker če vse poveš, je podobno kot pri besedi ljubezen,
če jo prevečkrat uporabljam, imam občutek, da notranja ljubezen kar izgineva. Neke stvari, neke skrivnosti, ki so v človeku, je potrebno včasih zadržati zase, jih povedati na drug način, z gesto, s pesmijo, s sestavkom.«
Igralstvo - užitek in privilegij
O igralstvu pravi Saša Pavček, da je velik užitek in velik privilegij. Res pa je, da se človek včasih znajde v zelo velikih dvomih, v iskanju pravega izraza, v nekem precepu, tudi v neuspehu. Neuspeh je vedno dobra šola za življenje. Svojim študentom rada reče, naj bodo veseli, če jim včasih ne bo kaj uspelo, iz tega se bodo naučili več kot iz nekega lagodnega življenje, v katerem je gre vse po maslu in je vse dano. Čas in trud, ki ga porabiš za neko ustvarjanje, je vedno najpomembnejši. »Zato imam izjemno rada gledališke vaje, ki mi včasih pomenijo celo več kot predstava, včasih celo več kot stik z občinstvom, čeprav brez občinstva ni mene, ni predstave. Vaje so v igranju s samim seboj nekaj izjemno lepega.«
Ker jo v življenju zanimajo težje stvari, se je tudi lotila pisanja dramskih del. Prve dialoge je napisala že v gimnazijskih časih. Na teh dialo-
Foto: Črtomir Goznik
gih bazira tudi prvi tekst Čisti vrelec ljubezni. Dialogi ji niso delali problemov, oblikovanje celote, iz katere naj bi bila razvidna zgodba, značaji, dramatičen razpon, pa je bil že težji zalogaj. Pri pisanju je imela pred očmi svoje kolege, igralce Ljubljanske drame, ki se ji bodo posmehovali, če stvar ne bo napisana tako kot bi morala biti. Dobro dramo ni lahko napisati. »Čisti vrelec ljubezni je nastal, ker sem želela streti nek oreh, ki se mi je zdel težak.« Privlačijo pa jo tudi različne oblike jezika. Njeno pisanje je duhovito, iskrivo in živo.
Saša Pavček je za svojo knjigo Na odru zvečer, čarobno pisanje, požela veliko pohval. Voditeljica večera Liljana Klemenčič je o njej dejala, da je tudi leposlovni in oblikovalski biser. Sama pravi, da toliko pohval, kot je dobila za to knjigo, ni dobila za nobeno odrsko stvaritev. Saj je dobila kakšno nagrado, ampak tako lepe kritike pa resnično ne. V bistvu sploh ni imela ambicije napisati knjige, sploh pa si je knjižni prvenec predstavljala malo drugače oziroma v drugi vsebini, niti najmanj pa ne dramatike, ki najbolj živi na odru. Nastala je knjiga o gledališču, ki je tudi njen dobršen del življenja in na nek način resnica njenega življenja in bivanja doslej.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Donatorji za Sonček
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji dobrodelni koncert Društva za cerebral-no paralizo Ptuj-Ormož, izvedli naj bi ga 6. maja, je zaradi premalo prodanih vstopnic odpadel. Vse
kaže, da bodo morali vztrajati pri izvedbi koncerta v jesenskem času; vseh devet koncertov, ki so jih doslej organizirali, je bilo dobro obiskanih. Kot je v imenu organizatorjev koncerta povedala Edita Mahič, bodo donatorji društvu ne glede na to predali zbrana dona-cijska sredstva. Prodajalna Sanolabor je ob svoji prvi obletnici zbrala donacijska sredstva za društvo Sonček v višini okrog 2000 evrov, ki so jih donirali Medigo, Medprotect, Nutex, Salina Med, Bogart, Sanolabor, Šarm in Talum Kidričevo. Edita Mahič se donatorjem iz srca zahvaljuje, prav tako pa tudi vsem, ki so pomagali pri pripravi koncerta: minoritskemu samostanu Ptuj, Vrtcu Ptuj, družbi Radio-Tednik, Radiu Maxi, Radiu City, Eu-roparku, Bojanu Šerugi in Mestnemu gledališču Ptuj.
MG
Ptuj • Ocvetličenje mestnega jedra
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji je Turistično društvo Ptuj drugi majski teden pričelo ocvetličevati mesto. V110
kamnitih korit v mestnem jedru so dijakinje 2. c razreda oddelka cvetličarjev Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj pod vodstvom prof. praktičnega pouka Gabrijele Čučko zasadile več kot 500 sadik zmajevih kril in bekope. Sodelovanje TD Ptuj in Kmetijske šole Ptuj pri ocvetličevanju mesta je že tradicionalno. Zadnji teden aprila so dijakinje 3. c zasadile sedem tisoč sadik rož v Evroparku. Konec tedna bo TD PtujpriČelo deliti tudi sadike rož za ocvetličenje oken v starem mestnem jedru.
MG
Ptuj • Grajski hrib čaka kosce
Foto: Črtomir Goznik
Grajski hrib je zatravljen, tudi cesta na grad je v takem stanju, da lahko vsi, ki so odgovorni za to območje kulturne dediščine Ptuja in države, le še za-rdevajo. Ne glede na to, da območje še vedno ni uradno prenešeno na upravljavca, Pokrajinski muzej, si mesto skupaj z njim ne bi smelo dovoliti, da tako eminentna lokacija goste pričaka tako neurejena. Lani je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih dvakrat organiziral udarniško košnjo, vendar to ne more biti trajna rešitev. Lani so se dežurne kosce šli tudi županski kandidati, pol leta po volitvah pa je vnema pošla tudi že na drugih področjih, ne samo pri grajskem hribu. Za eno ali dve košnji pa bi se moral najti denar tudi v proračunu MO Ptuj.
Sv. Tomaž • Sodi K(k)ostanj v grb ali ne?
Najprej nezanimanje, potem nezadovoljstvo
Res se ne dogaja vsak dan, da bi si kakšno lokalno okolje urejevalo svoje simbole. Zato velja o njih dobro premisliti, saj bodo grb, zastava in žig občino spremljali na vseh uradnih prireditvah in svečanih priložnostih. In prav zato je tudi nerazumljivo, zakaj prebivalcev občine Sv. Tomaž absolutno ne zanima, kakšni bodo njihovi občinski simboli. Na povabilo k sodelovanju se je namreč od 635 gospodinjstev v občini odzvalo le 9.
K iskanju predlogov za občinske simbole in izvedbi so v občini Sv. Tomaž pristopili kar se da resno in strokovno. Občinski svet je oblikoval strokovno komisijo, ki jo med drugim sestavljajo tudi likovniki in zgodovinarji. Komisijo, ki se je doslej sestala že petkrat, vodi Irena Korenčič. Navezali so stike s podjetjem Heraldika iz Ljubljane, ki je doslej izdelalo že 85 grbov za slovenske občine. Čeprav je to povezano tudi z nekaterimi stroški, so bili v občinskem svetu mnenja, da so ubrali pravo pot. Konec koncev je tudi zakonodaja na tem področju zelo razdelana in morajo bili občinski simboli v skladu s predpisi. Komisija je v vsa gospodinjstva poslala pobudo, naj jim prebivalci sugerirajo, kaj bi želeli videti v svojem grbu. Župan Mirko Cvetko ni bil zadovoljen z odzivom, saj se je od skupno 635 gospodinjstev, ki jim je
Ijcraliiifci)
Prebivalci občine Sv. Tomaž se bodo morali čimprej odločiti, ali želijo v svojem grbu kostanj ali ne.
bilo poslano povabilo, z odgovori odzvalo le 9. V skladu s temi devetimi predlogi se je komisija odločila.
V predlogu grba občine Sv. Tomaž je odprto okno, ki je dvopomenski simbol: znak odprtosti tomaževske-ga človeka, ki je tudi dober
gostitelj, sočasno okno spominja tudi na preteklost, ko so bile po teh krajih posejane kleče. Skozi okno vidimo zeleni hrib, ki je lahko Kostanj kot najvišji hrib občine ali pa simbol za gričevnato pokrajino tomaževskega sveta. Na hribu je kostanjeva ježica z dvema listoma in pod tem levo in desno odprta knjiga, simbol dveh tomaževskih pisateljev. S takšno obliko, ki jo je predlagalo podjetje Heral-dika, se je komisija strinjala, prav tako pa tudi svetniki.
Vroč
tomaževski (K)kostanj
Potem pa se je zgodilo, česar ni nihče pričakoval. Med občani se je pojavilo nezadovoljstvo zaradi podobe kostanja kot hriba in imena. Sporno se jim zdi glede na to, da je v času po drugi sveto-
Pred prihodom v Juršince so se gostje ustavili tudi na Ptuju, kjer jih je sprejel župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ogledali pa so si tudi Pokrajinski muzej Ptuj. V Sakušak v Puhov muzej so predstavniki upravnega odbora Magna Steyr prispeli nekaj minut pred 18. uro. Z navdušenostjo so jih dočakali člani Društva rojakov Janeza Puha in župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Kot je povedal Ka-učič, so goste povabili zato, da predstavijo Puhov muzej in njihovo občino novim čla-
nom, ki so v tovarni šele nastopili mandat.
„Od tega obiska si veliko obetamo. Gre pravzaprav za polformalno srečanje. Mislim, da je prav, da na nek način vrnejo Puhu, ki je bil ustanovni član te tovarne, določen del. In to bi nedvomno lahko storili tako, da tovarno zgradijo v Sloveniji. Mi pa bi si želeli kakšen manjši obrat v naši občini. Ko smo se nazadnje pogovarjali o tem, so bili mnenja, da mora Slovenija najprej vstopiti v Evropsko unijo in da potem ne bo težav.
vni vojni takratni totalitarni sistem želel preimenovati Sv. Tomaž v Kostanj. To jim je tudi uspelo, saj se je kraj malo več kot leto dni dejansko imenoval Kostanj. Vendar so tukajšnji prebivalci uspeli pridobiti nazaj prvotno ime, s to razliko, da ni bil več Sveti ampak Tomaž pri Ormožu. Pripravljavcem simbolov se očita, da so s tem, ko so Kostanj položili v grb občine, obudili tiste težke čase, in zahtevajo, da komisija in občinski svet ponovno pomislita o
simbolih. Zato so na nedavni seji občinskega sveta odločili, da predlog sklepa o osnutku odloka o istovetnosti simbolov občine Sv. Tomaž vrnejo pristojni komisiji, ki naj prouči smiselnost omenjenih pripomb. Če bo ugotovila, da pripombe niso utemeljene, bo svetnikom vrnila v potrditev enake simbole, če pa bo ugotovila, da je na tem možno graditi sporni scenarij, pa bodo občinske simbole spremenili. To pa se bo moralo zgoditi zelo hitro, saj je že
3. julija občinski praznik, na katerem naj bi plapolale občinske zastave.
Župan Mirko Cvetko pravi: »Ne bi bil rad prerok tega, kaj se bo zgodilo, gre za delikat-no stvar, jaz sem toliko mlajši, da teh stvari ne poznam iz prve roke. Nisem si pa mogel predstavljati, da bi bilo v teh simbolih lahko kaj spornega.« Zato želijo pri Sv. Tomažu prisluhniti, kaj o tem menijo krajani. Viki Klemenčič Ivanuša
Juršinci • Obisk članov nadzornega odbora Magna Steyr iz Gradca
Se obetajo delovna mesta?
Na povabilo župana občine Juršinci Alojza Kaučiča in Društva rojakov Janeza Puha so v četrtek, 10. maja, Juršince obiskali člani upravnega odbora Magna Steyr iz Gradca. Na srečanju je župan izrazil željo, da bi tudi v Puhovem rojstnem kraju, Juršincih, dobili kak manjši obrat Puhove tovarne (danes Magna Steyr). Kot so povedali člani upravnega odbora, je zanje to zanimiva možnost in ji bodo namenili pozornost.
Ptuj • Kaj se dogaja s prednostnimi projekti?
Kdaj rušitev na Novem trgu?
V zvezi z objektom nekdanjega trgovskega podjetja Emona Merkur na Novem trgu so bili že v preteklosti povezani takšni ali drugačni načrti. Zdaj je v njem kitajska trgovina. Po izpraznitvi objekta v lanskem letu je večina pričakovala, da bo končno prišlo do odstranitve objekta oziroma da ga bo sedanji lastnik (Mariborčan) ponudil v odkup MO Ptuj, ker se nahaja v območju predkupne pravice. O tem in o nekaterih drugih projektih, ki že čakajo (pre)dolgo na novo vsebino, smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Foto: Dženana Becirovic
V Juršincih bo tovarna morda odprla manjši obrat.
Sedaj smo v Evropski uniji in čas je, da se pogovarjamo tudi o tem. Za nas bi bilo vsako delovno mesto pomembno. Zavedamo se, da ne bi mogli imeti tukaj večjega obrata, a bi bili zadovoljni že s tem, če zaposlijo 30 ali 40 delavcev," je dajal Kaučič. Konkretnih odgovorov predstavnikov tovarne o tem, ali si lahko v Jur-šincih obetajo nova delovna mesta, ni bilo. So pa povedali, da bo v primeru, da bo tovarna v Sloveniji, to zanje zelo zanimiva možnost, saj menijo, da bi bilo pametno imeti kak obrat tam, kjer je tovarna pravzaprav bila ustanovljena. Na srečanju je bilo govor tudi o odločitvi uprave o tem, katere lokacije so še v igri za postavitev novih prostorov tovarne. Zaenkrat sta za Magno Steyer najzanimivejši lokaciji v Slovenski Bistrici in Pesnici. O tem, za katero se bodo odločili, pa ni bilo podatkov.
Uprava tovarne je bila tudi tokrat precej darežljiva. Društvu rojakov Janeza Puha so podarili dva tisoč evrov, ki jih bodo ti po besedah predsednika društva Vlade Slodnja-ka namenili za film in julijsko srečanje društva.
Dženana Becirovic
Št. Tednik: Kaj se dogaja z načrti za Novi trg?
Dr. Š. Čelan: »Celotna razvojna strategija znotraj starega mestnega jedra se v tem trenutku nadgrajuje preko projekta ADHOC, ki je sofinanciran s strani EU. Razvojna razmišljanja se na Novem trgu še vedno niso spremenila in sodijo v kompleks prenove tržnice ter vinske kleti. Objekt bivše Emone Merkurja je v zasebni lasti, o njegovi usodi odločajo lastniki. Z vidika MO Ptuj zagotovo ne bomo dovolili nobenih dodatnih nadgradenj ali širitev objekta. Naše želje in prizadevanja gredo v smeri rušitve tega objekta in prenove vsebin na Novem trgu.«
Št. Tednik: Ker gre za objekt v območju predkup-
ne pravice, je sklepati, da ga je lastnik trenutno oddal le v najem, ne pa tudi prodal.
Dr. Š. Čelan: »Sedanji lastnik sme objekt prodati le, če se bo MO Ptuj odpovedala predkupni pravici. Do danes v Mestno hišo nismo prejeli nobene ponudbe za morebitni odkup.«
Št. Tednik: Maketa hotela v Dravski ulici, na območju bivšega Kotusa, je ob prvi objavi v Štajerskem tedniku kar nekaj časa burila duhove. Kaj se z načrti za ta obdravski del Ptuja dogaja v tem trenutku?
Dr. Š. Čelan: »V Dravski ulici v tem trenutku potekajo vsa dela, povezana z izdelavo lokacijskega načrta,
ki bo omogočal nadaljevanje predstavljene ideje. Ker gre za pomembno in za mestno arhitekturno zahtevno rešitev, bo pot do dokončne odločitve še mnogokrat posuta s trnjem. Verjamem pa, da bo stroka vendarle spoznala, da takšno stanje, kot ga imamo, trenutno ni nikomur v ponos. Upam tudi, da bomo v našem mestu sposobni prestopiti vse tiste ovire, ki izhajajo iz ščitenja zgolj osebnih interesov posameznikov in institucij.«
Št. Tednik: Kaj pa tržnica?
Dr. Š. Čelan: »Še vedno verjamem, da bomo prenovo dočakali do konca mojega sedanjega mandata.«
MG
Za lokacijo na območju nekdanjega Koteksa, kjer naj bi zrasel nov hotel, bo še huda bitka. V tem trenutku za omenjeno območje potekajo dela v zvezi z izdelavo lokacijskega načrta.
Foto. Vkl
Sarajevo • Ptujski veterani obiskali bazo Euforja
Srečanje s pripadniki slovenskega kontingenta
Predstavniki ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so minuli konec tedna v okviru dvodnevne strokovne ekskurzije obiskali pripadnike slovenskega kontingenta, ki delujejo v okviru mednarodnih mirovnih sil Eufor v vojaški bazi in oporišču Butmir v Sarajevu.
V okviru dvodnevne strokovne ekskurzije, ki jo je vodstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj pripravilo za člane uredniškega odbora ter tiste, ki so omogočili izdajo zbornika 'Ptuj in leto 1991', si je 38-članska skupina iz Ptuja v petek, 11. maja, najprej ogledala prestolnico Bosne in Hercegovine, Sarajevo, ki si je po vojni v letih 1992-1995 sicer že precej opomogla, posledice balkanske morije pa še vedno bodejo v obči skoraj na vsakem koraku. Na številnih zgradbah so še vedno vidne posledice eksplozij in požarov, na javnih mestih so izobešeni letaki z imeni v vojni padlih in pogrešanih oseb, po ulicah pa se sprehaja nemalo v črno odetih žensk. Naslednji dan, v soboto, 12. maja, pa so se med ogledom vojaške baze Eufor v Butmirju srečali tudi s pripadniki slovenskega kontingenta mirovnih sil, ki jim poveljuje podpolkovnik Borut Flajšman.
Kot je udeležencem ekskurzije pojasnil predsednik ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Stane Žitnik, ki je bil v minulem obdobju tudi sam med pripadniki slovenskega kontingenta Euforja v Bud-mirju in je poznavalec razmer, je Bosna in Hercegovina specifičen in nekoliko nepo-srečen konglomerat, ki ga sestavljajo tri teritorialne enote: Republika Srbska, v kateri so večinski prebivalci Srbi, Federacija BIH, v kateri živijo pretežno Bošnjaki in Hrvati, ter Distrikt Brčko. Zaradi tega je tudi organiziranost oblasti zelo specifična, saj BIH vodijo predsedstvo s tremi predsedniki vlad ter skupaj okrog
Foto: M. Ozmec
Legendarna hiša družine Kolar, v kateri je vhod v odrešujoč 800 m dolg predor, ki so ga med obleganjem srbskih sil izkopali pod letališčem do centra Sarajeva.
Foto: M. Ozmec
Skupina ptujskih veteranov med ogledom baze mirovnih sil Euforja v Budmirju; spredaj Stane Žitnik in podpolkovnik Borut Flajšman (desno).
700 članov izvršnih svetov. Najvidnejši razvoj in napredek sta v zadnjih letih opazna na območju Federacije BIH, kjer je prisotnih tudi vse več slovenskih podjetij.
Sile Evropske unije Eufor (European Union Force) skrbijo za mir v Bosni in Hercegovini od leta 2004, ko so zamenjale dotedanje pripadnike vojaških sil NATO. Sicer se zveza NATO, ki je vodila mirovno operacijo od konca vojne leta 1995, še ni povsem umaknila iz BIH, saj je v njej ostalo še nekaj specialnih pripadnikov, ki imajo predvsem nalogo sodelovati pri iskanju obtožencev haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
V mirovni operaciji Euforja na območju BIH, ki so jo poimenovali Althea, sodelujejo pripadniki vojaških sil iz 22
držav članic Evropske unije ter 15 drugih držav, tako da so v oporišču Butmir predstavniki 33 narodov. Slovenska vojska sodeluje v Euforju s pripadniki v okviru nacionalnega podpornega elementa, kjer zagotavlja administrativno ter logistično podporo enotam slovenske vojske na območju BIH, častniki in podčastniki Slovenske vojske pa opravljajo tudi štabne naloge na poveljstvu Euforja.
Kot je prejšnji teden dejal slovenski obrambni minister Karl Erjavec, je bilo v začetku maja v okviru mirovnih sil Eufor na območju BIH 72 pripadnikov slovenske vojske. Ker pa so se razmere po lanskih oktobrskih volitvah v BIH že toliko stabilizirale, minister Erjavec ocenjuje, da tolikšna prisotnost vojaških sil Eufor, ki delujejo v operaciji
Althea, ni več potrebna, zato naj bi njihovo število do junija zmanjšali s sedanjih 6000 na okoli 2.500.
Prvi dan obiska v Sarajevu
je udeležence iz Ptuja pred vhodom v oporišče Butmir pričakal podpolkovnik Borut Flajšman ter s seboj pripeljal sodelavca Euforja, domačina Mukija Muhaerema, ki je ptujsko skupino vodil med ogledom Sarajeva.
Več o vtisih ob ogledu starega in novega dela prestolnice BIH ter o tesnobnih občutkih ob sprehodu skozi
znameniti 80 m dolg predor, ki so ga med obleganjem srbskih vojaških sil izkopali Sarajevčani pod tamkajšnjim letališčem, predvsem pa o prisrčnem sobotnem srečanju s pripadniki slovenskega vojaškega kontingenta v bazi Euforja v Butmiru ter še o čem, pa prihodnjič.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Posledice vojne v BIH, predvsem požgane in porušene hiše, so še sedaj vidne na vsakem koraku.
Ptuj • Od 21. do 27. maja teden multiple skleroze
Cim več informacij o multipli sklerozi
V Sloveniji bo letos prvič potekal teden multiple skleroza. Od 21. do 27. maja bodo v celi državi potekale številne aktivnosti, s poudarkom na promocijskih, da bi javnost dobila čimveč informacij o multipli sklerozi, tej avtoimunski kronični nevrološki bolezni osrednjega živčevja, 23. maja pa bo osrednje srečanje vseh članov v Topolščici.
Ptujska podružnica bolnikov z multiplo sklerozo, ki vključuje okrog 70 članov v 16 občinah na Ptujskem, ima okrog 70 članov, delovati pa je pričela leta 1996. Leta 2005 je vodenje od Vere Furek prevzela Jolanda Šoštarič. Na lokalni ravni podružnica izvaja štiri temeljne programe: na področju preprečevanja izoliranosti težkih bolnikov, aktivnosti za krepitev zdravja, športa in rekreacije in preprečevanja socialne izključenosti. Trenutno delujejo na lokaciji Term, za kar so jim zelo hvaležni, saj so po zaprtju Rehe ostali brez prostorov.
Ptujska podružnica bo v
okviru prvega tedna mutiple skleroze v Sloveniji osrednje aktivnosti organizirala v nakupovalnem središču Qlan-dia, kjer bodo potekali informativni dnevi s promocijskim materialom, prav tako pa bodo vrteli video posnetke o težavah ljudi z multiplo sklerozo, ki jih bodo vrteli tudi v trgovini Big Bang. Pripravili bodo tudi priložnostni kulturni program.
Informativni dnevi na Ptuju bodo potekali od 25. do 27. maja. Svečano jih bodo odprli 25. maja ob 15. uri. Prvi dan bodo nastopili tudi tambura-ši iz Cirkovc. 26. maja bodo informativne aktivnosti s
Foto: Črtomir Goznik
Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije.
seznanjanjem o neozdravljivi bolezni multipli sklerozi pričeli ob 9. uri; potekale bodo do 13. ure. V kulturnem programu, ki ga bodo začeli ob 10. uri, bodo nastopili sestre Kovačič, Jolanda in Zvonko s havajsko kitaro ter Andreja Grosek (citre z vokalom). 26. maja bodo aktivnosti potekale tudi od 13. do 19. ure, na informativni stojnici pa se bodo ptujski podružnici pridružili tudi člani podružnice Združenja multiple skleroze iz Gornje Radgone. Ob 15. uri bodo nastopili učenci iz OŠ Mala Nedelja. 27. maja bodo aktivnosti v Qlandii potekale od 9. do 13. ure, ob 10.
uri bodo nastopili tamburaši iz Majšperka.
»V tednu multiple skleroze želimo širši javnosti čim več povedati o naši bolezni, kakšne težave imajo, kako bolezen napreduje ... Ima namreč več obrazov, ni enaka pri vseh, pri vsakem se manife-sira drugače,« je še povedala predsednica ptujske podružnice multiple skleroze Jolanda Šoštarič, ki pravi, da si v Združenju multiple skleroze Slovenije tudi prizadevajo, da bi za njihove bolnike imeli v domovih upokojencev posebne enote.
Dornava • O kanalizaciji in društvih
Nervoza in kompromisi
Z novim županom, novim občinskim svetom in spremembo zakonodaje imajo dornavski občinski možje kar veliko dela, pa tudi zamud. Zamude pa, kot vsi vemo, povzročajo živčnost in napetost ...
Nadaljevanje izgradnje kanalizacije se je začelo v teh dneh in naj bi se zaključilo v septembru letos; Mezgovci pa pridejo „na vrsto" drugo leto.
Za začetek jo bodo tako, kot vse kaže, malo „skupila" domača društva, saj bodo na sicer pričakovana občinska sredstva morala počakati. Vzrok za nedodelitev denarja je v prvi vrsti v tem, da pristojne komisije še vedno niso pripravile ustreznih in zakonsko zahtevanih pravilnikov, ki so osnova za izdajo razpisov, na katere se potem društva lahko prijavijo.
Akontacija za društva
Po prejšnjem bolj „domačem sistemu" je pač vse šlo bolj po domače; že vnaprej se je približno vedelo, kdo bo pripravil kakšno prireditev in koliko denarja bo za to dobil, po novem pa bo treba delati malo drugače, saj se bodo dejavnosti oz. projekti društev pač točkovali in na
osnovi tega se bo tudi delil občinski denar.
Za občinske svetnike, zlasti še tiste „iz stare garde", je to precej trd oreh, v katerem vidijo kar nekaj pasti; med drugim tudi to, da razpisni pogoji niso znani, pa se potem lahko zgodi, da bo kakšno društvo ostalo brez denarja za že izvedene dejavnosti ali prireditve, ker pač za kaj takšnega po razpisu ne bo možno dobiti denarja ... Glede na to, da teče že peti mesec tega leta, je vsem tudi jasno, da razpisa pred poletjem ali celo septembrom ne bo, zato se je nervoza začela povečevati, predvsem v smislu, kdaj bodo potem domača društva sploh prišla do denarja?! S tovrstnim nadaljevanjem je bilo vsem jasno, da šele konec leta, morda komaj decembra, to pa nikakor ne gre, saj čisto brez sredstev celo leto ven-
darle ne morejo ostati.
Prepir in debata okoli tega, kako neprijetno situacijo vseeno vsaj nekoliko ublažiti, če se že ne da čimprej rešiti, je trajala kar nekaj časa, na koncu pa je občinsko vodstvo našlo kompromis z dogovorom, da se društvom takoj nakaže akontacija v višini 50 odstotkov lanskih prejemkov, razlika, če bo nastala, pa se bo poračunala po končanem razpisu.
Manj obrokov za
kanalizacijske priključnine
Druga zadeva, ki je prav tako začela povzročati nervo-zo ne le med svetniki, ampak tudi med samimi občani, je nadaljevanje izgradnje slovite dornavske kanalizacijske mreže. Čeprav je bil ves april vremensko delu zunaj zelo
naklonjen, se namreč v Do-rnavi na kanalizaciji ni delalo še nič. Zdaj pa naj bi se, po besedah župana Rajka Janže-koviča, dela v maju vendarle nadaljevala; vsaj tako so zagotovili izvajalci - Cestno podjetje Ptuj. „Pri meni se je že oglasil Martin Turk z uprave CP, ki je obljubil nadaljevanje del v maju, moral pa sem pokazati naš proračun, da se je lahko prepričal, da imamo rezervirana sredstva za plačilo teh del!"
V Dornavi naj bi se letos septembra potemtakem zaključila celotna načrtovana kanalizacijska veja, za Mez-govce pa je končno dosežen kompromis o poteku trase, pripravljene so vse služnostne pogodbe, ki čakajo na notarsko overovitev, nato bo lahko izdano gradbeno dovoljenje, dela pa so predvidena v naslednjem letu.
Še več težav kot s samo izvedbo del pa imajo v tej občini očitno s plačevanjem oz. podpisi pogodb za individualne priključke. Cena priključnine ostaja enaka, 1000 evrov na gospodinjstvo, zaradi letošnjega zaključka vseh del pa se bodo spremenili pogoji plačila. Z že sprejetim sklepom občine iz prejšnjega mandata je namreč veljalo, da mora biti priključnina plačana do konca izvedbe del, to je v dveh letih (od začetka), in tisti, ki so pogodbe podpisali takoj, so dejansko imeli možnost obročnega odplačila (24 obrokov). Vsi tisti, ki so se oz. se bodo priključevali in podpisovali pogodbe sedaj, pa bodo imeli krajši rok plačila, se pravi manj obrokov. Zadnji sklep občine je namreč takšen, da morajo biti vse priključnine za Dornavo plačane do konca decembra
2007,	kar pomeni, da bodo imeli občani, ki bodo pogodbo podpisali maja letos, na voljo največ sedem obrokov. Podoben sklep je bil sprejet za Mezgovce, kjer bodo pri-ključnine morale biti v celoti poravnane do konca leta
2008.	Tistim, ki želijo priključek plačati v čim več obrokih, se tako priporoča, naj pogodbo sklenejo čimprej.
SM
Leskovec • Na dan Evrope posadili 12 sadik leske
Leska za vsako vas
Center KS Leskovec v videmski občini dobiva vse lepšo podobo in 9. maja so jo samo še obogatili s posaditvijo 12 sadik leske, za kar je poskrbel svet krajevne skupnosti s predsednikom Francem Kozelom.
Leske, simbol Leskovca, so posadili ob cerkvenem zidu na zelenici, ki to šele nastaja in kjer naj bi v prihodnje uredili potke, napeljali razsvetljavo in postavili tri klopce. Idejo za zasaditev z leskami je župan Friderik Bračič, prisluhnili so ji v svetu krajevne skupnosti in tako je občina poskrbela, da so leske ob pravem času in vremenu prispele v Leskovec. Prostora zanje je bilo več dovolj, je dejal Kozel, ki je k sajenju sadik povabil vse člane sveta KS in domače občinske svetnike,
pa tudi predstavnike društev in nasploh posameznike, ki se zelo trudijo za lepši izgled centra Leskovca. Odziv je bil dober in Leskovčani so - tudi ob pomoči župana Bračiča - leske skrbno zakopali in obljubili, da jih bodo negovali in dobro skrbeli zanje. Sicer pa naj bi 12 lesk simboliziralo tudi 12 vasi, združenih v eno KS, je še povedal Kozel in dodal, da so 9. maj - praznik Evrope izbrali povsem slučajno.
TM
Pri sajenju lesk je pomagal tudi župan Friderik Bračič, ki je Le-skovčanom tudi dal idejo, da bi posadili to za kraj značilno drevo.
Od tod in tam
Grabe • Zlatoporočenca Mlinaric
Foto: zasebni arhiv
Pred 50 leti sta si Rudolf in Ana Mlinaric iz Grab pri Središču ob Dravi obljubila srečo in zvestobo, 14. aprila letos pa sta to vez ponovno potrdila kot prva zlatoporočenca v novi občini Središče ob Dravi. Mlado nevesto Ano Hunjadi je ženin Rudolf v Slovenijo zvabil iz Hrvaške. Mladoporočenca sta po poroki zaživela na ženinovi domačiji, kjer sta se preživljala z delom na kmetiji. Prav to delo ju je krepilo in še krepi, saj pri svojih 75 letih še vedno skrbita zase in za kmetijo. Rudolf je bil vedno pripravljen pomagati pri najrazličnejših aktivnostih v kraju. Prav posebej pa je užival pri čebelah. Še danes skrbi za 120 panjev, s svojo ljubeznijoi do čebel pa je okužil tudi zeta Ignaca in vnuka Aleša. Žena Ana je gospodinjila in je znana po tem, da peče dobro pecivo. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri: Marta in Olga. Obe sta si ustvarili svoji družini, ki živita v neposredni bližini zlatoporočencev. Veselila sta se odraščanja vnukov: Simona, Nataše, Aleša in Klavdije, sedaj pa čakatao na prvepravnuke.
Še ena posebna čast je doletela zlatoporočenca Mli-narič. Bila sta namreč prva zlatoporočenca iz nove občine Središče ob Dravi. Poročil ju je župan Jurij Borko v ormoškem gradu, cekveni obred pa je opravil župnik Drago Avsenak v domači cerkvi sv. Duha na Grabah.
vki
Markovci • Zlatoporočenca Solina
Foto: Branko Veselič, SIP TV
Po 50 letih zakona sta v soboto, 14. aprila, pred matičarja ponovno stopila zakonca Marija in Edvard Solina iz Stojncev. Zlati ženin Edvard Solina je bil rojen 9. oktobra 1934 v Bukovcih. Je sin Janeza in Marije Solina. Zlata nevesta Marija Solina je nosila dekliški priimek Vincek. Rojena je bila 17. februarja 1936v Stojncih. Zakonca je za zlatoporočenca razglasil župan občine Markovci Franc Kekec, kije ob tej priložnosti dejal: „Koliko vama je uspelo uresničiti vajine življenjske načrte, vesta najbolj sama. Ustvarila sta si družino in dom, ki so ga bogato napolnili vajini otroci: Edi, Vlado, Silva in Marija. Svoje starševstvo obnavljata kot dedek in babica s svojimi vnuki: Suzano, Milkom, Majo, Janjo, Dominikom, Moniko, Maticem in Aljažem, razveseljujejo pa vaju tudi že pravnuki: Sara, Mio, Sebastjan in Vito."
MZ
Ptuj • Prihodnji teden kulturno pestro
Javni sklad za kulturne dejavnosti Ptuj prireja v četrtek, 17. maja, 2. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih zborov Štajerska in Prekmurje, v soboto, 19. maja, ob 18. uri pa medobmočno revijo odraslih folklornih skupin, ki bo potekala na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju. Drugo regijsko tekmovanje za otroške in mladinske zbore Štajerska in Prekmurje se bo začelo ob 16. uri. Predstavilo se bo pet otroških pevskih zborov, ob 18. uri pa se bo začelo tekmovanje mladinskih zborov, nastopilo pa bo sedem skupin. Zbori, ki bodo prejeli zlato priznanje s pohvalo in zlato priznanje, se bodo lahko direktno uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo prihodnje leto v Zagorju ob Savi. Vrhunska prireditev pa se obeta tudi v soboto, ko v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij prirejajo medobmočno revijo odraslih skupin. Predstavilo se bo osem folklornih skupin.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: TM
EU • Evropski tisk o odstopu Blaira
Večinoma samo pohvalno
Evropski tisk danes piše o četrtkovi odstopni izjavi britanskega premiera Tonyja Blaira. Britanski The Independent, francoski Liberation, nizozemski De Volkskrant in avstrijski Kurier hvalijo njegove dosežke pri posodabljanju gospodarstva in družbe v Veliki Britaniji, a hkrati poudarjajo, da ga bo zgodovina predvsem sodila po njegovi najusodnejši napaki, udeležbi pri vojni v Iraku.
Independent: Tony Blair je spremenil Veliko Britanijo. Danes je bolj strpna, bolj socialna in etnično bolj premešana, in v vsakem pogledu bolj odprta kot pred desetimi leti. Povečala se je tudi neenakost, socialna mobilnost pa zmanjšala. Ali je vsega tega kriv le Blair in ali se v tem odražajo zgolj spremenjeni časi, o tem lahko razpravljamo. Popolnoma jasno je, da nosi krivdo za največjo zunanjepolitično napako po drugi svetovni vojni, pohod nad Irak. Posledice bomo občutili še mnogo let. To je tragičen nagrobni napis
za Blairovo premiersko desetletje.
Liberation: Zapuščina Tonyja Blaira je polna nasprotij, a celotna je boljša od tega, kar se je zgodilo v Franciji. Danes je v Veliki Britaniji več milijarderjev, ampak tudi znatno manj revnih. Mnogi potrebujejo socialno pomoč in so izključeni iz aktivnega delovnega življenja, a na trgu dela zlahka najdeš zaposlitev. Socialna vrzel se je povečala, obenem pa še nobena britanska vlada poprej ni vložila toliko denarja v javni sektor, predvsem v vzgojo. Skratka, liberalec Tony Blair je (tržno) gospodarstvo razvil naprej in okrepil solidarnost. Tega posebnega poskusa ne moremo kar tako ponoviti, lahko pa vsaj razmislimo o njem.
De Volkskrant: Tony Blair ima navado, da deli ljudi na optimiste in cinike. Ni dvoma, v katero skupino uvršča samega sebe. Njegov optimizem so včasih podkrepili z neprijetno močno manipulacijo medijev in pri tej obliki modernizacije je njegova vlada prekoračila mero. A to ne spremeni dejstva, da mu je uspelo iz Velike Britanije narediti državo, ki gleda z zaupanjem v prihodnost. Ali bo ta stran njegove vladavine, kamor sodi tudi zavzemanje za Afriko in podnebno politiko, enkrat odtehtala posledice vojne v Iraku, se bo pokazalo. Ampak z njegovim odstopom je svet zagotovo izgubil politika velikega formata.
Kurier: Tonyja Blaira je treba soditi po evforičnem
vzdušju, ki ga je s svojim prihodom na oblast ustvaril v Veliki Britaniji in pri evropski socialni demokraciji. Prevzel je industrijo, ki je bila na psu, visoko strukturno brezposelnostjo in v nekaterih pokrajinah bedo, ki ji v zahodni Evropi ni bilo para. Ampak ker mlini politike niso mleli tako hitro, kot si je to Blair želel. Nova Velika Britanija, ki ji je utrl pot Blair, je gradbišče, vse reforme so obstale na pol poti. In premierja ne merijo po njegovih uspehih, temveč po njegovi največji napaki: udeležbi v vojni proti Iraku. (sta)
Pariz • Royalova se umika
Ne bo kandidirala niti na parlamentarnih volitvah
Poražena kandidatka na nedavnih francoskih pred-
Foto: internet
sedniških volitvah, socialist-ka Segolene Royal, je danes sporočila, da ne bo kandidirala na junijskih parlamentarnih volitvah. Royalova, ki je na lokalnih volitvah leta 2004 prevzela vodenje regije Poitou-Charentes, je sicer že med predsedniško kampanjo nasprotovala večkratnemu mandatu, česar se po lastnih besedah drži tudi sedaj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Držim se tega načela," je poudarila Royalova, ki so jo strankarski kolegi sicer pozvali, naj se volitev udeleži. Francoski volivci so na predsedniških volitvah 6. maja za naslednika Jacquesa Chi-raca, ki po 12 letih zapušča predsedniški položaj, s 53,06 odstotka glasovi zbrali kandidata vladajoče desne Unije za ljudsko gibanje (UMP) Nico-lasa Sarkozyja, Royalovo pa je podprlo 46,94 odstotka francoskih volivcev.
Royalova je v parlament sicer prvič vstopila leta 1988 kot svetovalka takratnega predsednika Francoisa Mitterranda, bila je okoljska ministrica in ministrica za šolstvo. Na lokalnih volitvah leta 2004 je nadzor nad regijo Poitou-Charentes speljala tedanjemu premieru Jeanu-Pierru Raffarinu. (sta)
New York • V ZN o prihodnosti Kosova ZDA in Evropa za neodvisno Kosovo
ZDA so skupaj z nekaterimi ključnimi evropskimi zaveznicami konec minulega tedna v Varnostnem svetu Združenih narodov vložile predlog resolucije, v katerem izražajo podporo nadzorovani neodvisnosti Kosova v skladu z načrtom odposlanca generalnega sekretarja ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, je povedal ameriški veleposlanik pri ZN Zalmay Khalilzad. Khalilzad je še dejal, da ima resolucija dovolj podpore za uspeh, razen v primeru ruskega veta.
VS ZN je v četrtek prejel poročilo vodje misije VS ZN, ki je aprila obiskala Kosovo in Srbijo, belgijskega veleposlanika Johana Verbekeja. Sledilo je odprto zasedanje na to temo, med katero je nastopilo nekaj veleposlanikov, ki so večinoma govorili v prid Ahtisaarijevemu načrtu. Verbeke je poročal, da je položaj na Kosovu trenutno miren, vendar napetosti ostajajo. Albansko prebivalstvo Kosova je glede prihodnosti prepričano, da bo prišlo do neodvisnosti, srbska manjšina, ki neodvisnosti od Srbije nasprotuje, pa ostaja zaskrbljena. Ameriški veleposlanik Khalilzad je novinarjem kasneje dejal, da so se ZDA skupaj z evropskimi zaveznicami odločile, da bodo predlagale resolucijo, ker je status potrebno rešiti. Če to ne bo storil VS ZN, bodo to storili kosovski Albanci sami, ki bodo razglasili neodvisnost in to lahko povzroči velike težave. Khalilzad je še prepričan, da bo njihov predlog resolucije dobil podporo desetih ali enajstih članic VS ZN, kar je več od potrebnih devetih glasov, vendar ostaja vprašanje, kaj bo storila Rusija, ki ima pravico do veta.
Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin sicer ni naravnost zagrozil z vetom, vendar je dejal, da gre v tem primeru za prelomnico v mednarodnem pravu, saj naj VS ZN doslej ne bi odločal o podelitvi neodvisnosti delu neke države. Zaradi tega Rusija meni, da je potrebno to vprašanje resno obravnavati, upoštevati vse možnosti, predvsem pa začeti nova pogajanja. Čurkin je še dejal, da je v njihovem in ameriškem predlogu kar nekaj točk, ki naj jih ne bi bilo mogoče uskladiti med seboj.
Veleposlanik Paname Ricardo Arias je predlagal kompromis, da bi podprli predlog o nadzorovani neodvisnosti Kosova, vendar bi to uresničevanje neodvisnosti preložili za šest mesecev, v tem času pa bi potekala dodatna pogajanja. Čurkin je dejal, da gre ta predlog v pravo smer, čeprav Rusija zavrača časovno omejevanje trajanja pogajanj. Nevarnost veta tako grozi le s strani Rusije, saj naj bi bila Kitajska pripravljena na dogovor. (sta)
Dakar • Milijardni zaslužki Trgovina z ljudmi narašča
Trgovina z ljudmi, posebej prodaja žensk v spolno suženjstvo, cveti, afriške vlade pa ne ukrepajo, so danes opozorili strokovnjaki na regionalni konferenci v Senegalu, kjer razpravljajo o načinih za preprečevanje trgovine z ljudmi. Afriške oblasti ravnanja z ženskami ne jemljejo resno, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP menil predstavnik Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) Babacar Ndiaye.
Trgovanje z ženskami ne upada, temveč narašča, je dejal Ndiaye na srečanju predstavnikov 12 držav zahodne in osrednje Afrike ter mednarodnih in nacionalnih organizacij. Kot najhujšega državnega "krivca" je izpostavil Nigerijo, kjer lahko trgovci z ljudmi po njegovih besedah odprto delujejo, ne da bi jih oblasti kakorkoli ovirale. Številne prisilne prostitutke trgovci nabirajo tudi v Kamerunu, Gani, Sierra Leonu in Togu. Francoski strokovnjak Philippe Barbancon je na konferenci poudaril, da je pogosto težko ločiti žrtev od krivca, saj so vloge ljudi, vpletenih v trgovino z ljudmi, kompleksne. Številne ženske, ki odplačajo svoj "dolg" trgovcu, namreč same postanejo zvodnice. Po njegovih podatkih mora ženska trgovcu za svojo svobodo plačati kakih 50.000 dolarjev, nova dekleta pa je moč odkupiti po ceni med 7000 in 10.000 dolarjev. Trgovina z ljudmi, bodisi za spolno izkoriščanje, bodisi za prisilno delo, je sicer prisotna po vseh svetovnih regijah. Po podatkih UNODC, ki jih ta objavlja na svoji spletni strani, ljudi iz 127 držav izkoriščajo v 137 državah po svetu. Ker je trgovina z ljudmi zločin, natančne številke o njej niso poznane. Mednarodni strokovnjaki pa ocenjujejo, da je v vsakem danem trenutku ujetih, prepeljanih in izkoriščanih kakih 2,4 milijona ljudi. Mnogi verjamejo, da je ta številka le vrh ledene gore. Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjuje, da je minimalno število ljudi na prisilnem delu 12,3 milijona, medtem ko ameriška nevladna organizacija Osvobodimo sužnje ocenjuje, da v suženjstvu živi 27 milijonov ljudi. Vlada ZDA meni, da preko mednarodnih meja vsako leto pretihotapijo med 600.000 in 800.000 ljudi. Nemške oblasti ocenjujejo, da v njihovo državo letno pripeljejo med 2000 in 20.000 žrtev trgovine z ljudmi. Največ žrtev po navedbah UNDOC prihaja iz Tajske, Kitajske, Nigerije, Albanije, Bolgarije, Belorusije, Moldavije in Ukrajine. Tajska, Japonska, Izrael, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Italija, Turčija in ZDA so najpogostejše destinacije trgovcev z ljudmi. Po podatkih UNODC je 80 odstotkov žrtev trgovine z ljudmi prisiljenih v prostitucijo, preostalih 20 odstotkov pa opravlja prisilno delo. Približno polovica žrtev je mlajših od 18 let. Večina žrtev tega modernega suženjstva so ženske in mlada dekleta, prodana v spolno suženjstvo. Moški so prodani za opravljanje težkih in nevarnih del na poljih, v rudnikih in drugod. Otroke kupujejo predvsem za delo v tekstilni in ribiški industriji. Vrednost trgovine z ljudmi strokovnjaki ZN ocenjujejo na 32 milijard dolarjev, od katerih 10 milijard trgovci zaslužijo s prodajo, ostalo pa predstavljajo dobički, kijih s svojim prisilnim delom ustvarjajo žrtve te trgovine. (sta)
DUBLIN - Svet ECB v skladu s pričakovanji ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki od marca znaša 3,75 odstotka. Predsednik eCb Jean-Claude Trichetje dejal, da je za zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju evra potrebna "močna budnost", s čimer je v preteklosti že napovedal zvišanje ključne obrestne mere na naslednjem zasedanju. Trichet je potrdil pričakovanja finančnih trgov, ki v juniju pričakujejo dvig obrestne mere na štiri odstotke. Dejal je, da denarna politika ostaja na spodbudni strani, obrestne mere v območju evra pa označil za zmerne. Inflacija v območju evra že več mesecev vztraja pod inflacijskim ciljem ECB.
WASHINGTON - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve je ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, že sedmič zapored pustil nespremenjeno pri 5,25 odstotka. Ameriško gospodarstvo kaže zadostno upočasnitev rasti za omejitev inflacije. Odločitev odbora, da pusti obrestno mero nespremenjeno, je bila pričakovana.
FRANKFURT - Deutsche Telekom je v prvem četrtletju ustvaril 459 milijonov evrov dobička, kar je občutno manj kot v enakem obdobju lani, ko je ta znašal 1,09 milijarde evrov. Prihodki od prodaje so se zvišali za 4,1 odstotka na 15,45 milijarde evrov. K padcu dobička je prispevalo predvsem to, da je družba zabeležila velik padec števila uporabnikov fiksne telefonije.
ARIZ - EADS, lastnik Airbusa, je v prvem četrtletju zabeležil 10 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je enako obdobje lani končal s 522 milijoni evrov čistega dobička. Izguba je po pojasnilih podjetja posledica šibkega dolarja in stroškov, povezanih s prestrukturiranjem Airbusa. Izguba je sicer manjša od pričakovanj analitikov, saj sojo ti napovedovali v višini 273 milijonov evrov. RIM - Unicredit Group je v prvem četrtletju ustvaril 1,78 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 29 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. S tem je banka presegla tudi napovedi analitikov. Dobiček iz poslovanja se je prav tako povečal, in sicer za 20 odstotkov na 3,19 milijarde evrov. K izboljšanim poslovnim rezultatom je prispevala močna rast v Italiji ter srednji in vzhodni Evropi. BRUSELJ - InBev je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani čisti dobiček povečal za 68 odstotkov na 280 milijonov evrov. K zvišanju dobička družbe je največ prispevala rast prodaje, hkrati pa je družba znižala stroške. Prihodki od prodaje družbe so se v obdobju od januarja do marca v primerjavi s prvim trimesečjem lani povečali za devet odstotkov na 3,05 milijarde evrov. PARIZ - Societe Generale je v prvem četrtletju ustvarila 1,43 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 1,9 odstotka manj kot v enakem obdobju leto poprej. S tem je zaostal za pričakovanji analitikov, ki so napovedovali 1,46 milijarde evrov dobička. Prihodki banke so se zvišali za 4,8 odstotka na 6,05 milijarde evrov. Nekoliko nižjemu dobičku so botrovali predvsem višji stroški poslovanja. DUNAJ - Raiffeisen International je v prvem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem lani povečala čisti dobiček za 55 odstotkov na 192,6 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja se je v primerjalnem obdobju povečal za 40 odstotkov na 832,7 milijona evrov. Največjo rast dobička je zabeležila regija jugovzhodne Evrope. TOKIO - Nikon je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo marca, ustvaril rekordnih 338 milijonov evrov čistega dobička, kar je skoraj dvakrat več kot v letu poprej. Prihodki odprodaje so se povečali za 13 odstotkov na 5,1 milijarde evrov. K izboljšanju rezultatov je prispevala dobra prodaja visokotehnološke opreme in digitalnih fotoaparatov, pozitivno pa so na rezultate vplivali tudi ugodni menjalni tečaji.
MOSKVA - Rosneft je kupil še preostanek imetja nekoč največjega ruskega naftnega podjetja Jukos. Za preostanek Jukosovih proizvodnih in rafinerijskih enot je odštel 6,42 milijarde dolarjev. Za preostanek Jukosovega imetja - gre za proizvodno enoto Samaraneftegaz, ki dnevno proizvede približno 200.000 sodov, in tri rafinerije - se je Ros-neft na dražbi potegoval le z enim ponudnikom, in sicer z manj znano družbo OOO Versar. BRUSELJ - Evropska komisija je odločila, da bo moral španski proizvajalec lizik Chupa Chups vrniti majhen delež pomoči - skupaj 100.000 evrov, ki jih je prejel nezakonito. Podjetje je leta 2003 prejelo 35 milijonov evrov posojila, kar je bilo v skladu z zakonodajo, nezakonite je bilo le 900.000 evrov pomoči. Ker pa so podjetju izplačali le 100.000 evrov nezakonite pomoči, bo zgolj toliko denarja tudi vrnilo.
WASHINGTON - Predsednik Svetovne banke Paul Wolfowitz ima do petka čas, da 24-članskemu izvršnemu odboru Svetovne banke predstavi svoj odgovor na poročilo preiskovalne komisije, ki je ugotovilo, da je kršil etična pravila, ko je za svojo spremljevalko Shaho Rizo leta 2005 zahteval višjo plačo in napredovanje. Odbor bo zasedal v petek, že sedaj pa je jasno, daje Wolfowitz izgubil podporo evropskih držav.
SINGAPUR - Cene nafte se v četrtkovem azijskem trgovanju niso kaj dosti spremenile. Trgovce je ohrabrilo ugodno poročilo o gibanju zalog nafte in naftnih derivatov v ZDA v minulem tednu. Za 159-litrski sodzahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v juniju je bilo treba odšteti tri cente več kot v sredo, ko se je nafta do konca trgovanja v ZDA pocenila za 71 centov na 61,55 dolarja. (STA)
Cirkulane • Na razpis tudi z dvorano
V igri dva projekta
Medtem ko ima cirkulanski vrtec že streho, ostalo pa bi naj dobil po uspešni prijavi na razpis šolskega ministrstva, se v novih občinskih prostorih pripravlja še en projekt novogradnje, s katerim bodo prav tako kandidirali na taistem razpisu. Gre za veliko športno dvorano.
Foto: SM
Na trenutno še zelenem travniku za osnovno šolo (v smeri proti asfaltiranemu igrišču) naj bi v bližnji prihodnosti stala velika športna dvorana.
„Trenutno sta v igri dve varianti oz. dve idejni zasnovi. Do konca informativnega razpisa šolskega ministrstva (ta poteče danes, 11. maja, op. a.) mora biti že pripravljen DIIP za to dvorano, s katero bomo rešili tako vprašanje osnovnošolske vadbe kot potrebe domačih društev in rekreativ-cev," je najprej povedal župan Janez Jurgec. Eno varianto dvorane pripravlja podjetje Elan Inventa, drugo pa kar občina sama. V obeh primerih gre za nadstandardno dvora-
no, kar župan pojasnjuje tako: „Če bi se ozirali zgolj na standard, ki ga predpisuje in plača ministrstvo, potem bi bila dvorana sorazmerno velika številu naših osnovnošolcev, kar v bistvu pomeni, da bi bila majhna in s tem nikakor ne bi rešili nič za naše športnike in občane v pogledu rekreacije, tekem in drugih podobnih prireditev." Po idejnih zasnovah bo tako novogradnja zajemala približno 1800 m2 pokritih površin, v praksi pa naj bi bila še najbolj podobna novi
markovski športni dvorani. V okviru dvorane bodo na voljo - ob razdelitvi - tri igralne površine s premičnimi tribunami s 400 sedeži za gledalce ter vsemi ostalimi potrebnimi prostori. Športna velikanka pa ne bo samostojna zgradba, ampak bo prigrajena k sedanji osnovni šoli oziroma povezana z njo s pokritim medprostorom ter obenem s samostojnim vhodom. „Fizična povezanost z osnovnošolsko zgradbo je zelo pomembna, saj imamo zdaj velike težave pri izvajanju
telesne vadbe osnovnošolcev. Slednji se morajo namreč do sedanje, od šole ločene dvorane, preobuti, pozimi pa tudi dobro obleči, nato pa spet sleči. Vse to vzame veliko učnega časa, poleg tega pa je lahko prehod razgretih mladih po vadbi nazaj v šolo tudi razlog za prehlade ali druga obolenja."
Ne glede na velikost predvidenega objekta, ki se bo gradil na južni steni osnovne šole, bo ostalo povsem nedotaknjeno sedanje preurejeno zunanje asfaltno igrišče. Dvorana bo namreč ravno zaradi tega nekoliko zamaknjena in bo lomila sedanji kot osnovnošolske stene.
Glede na to, da bo predvidena novogradnja med velikimi športnimi dvoranami, je seveda tudi sedanja ocenjena vrednost precej visoka; znaša namreč med 400 in 500 milijoni starih tolarjev, brez opreme. Natančno sicer projekti še niso dodelani, zato se lahko ta cifra še premika navzgor ali navzdol, o čemer bodo v končni fazi odločali na občinskem svetu.
Ob uspešni kandidaturi na razpisu Cirkulančani pričakujejo sofinancerski delež ministrstva, ki bo sicer natančno znan šele ob točno določeni vrednosti projekta, računajo pa še na finančno pomoč s strani Fundacije za šport ter Direktorata za šport. Brez dvoma pa bo pri tej zadevi morala kar precej primakniti tudi sama občina iz svojega proračuna. Trenutno si s tem vprašanjem še nihče v občinskem vodstvu posebej ne beli glave; v optimalnem primeru se namreč po besedah župana Jurgeca začetek gradnje lahko prične v drugi polovici naslednjega leta.
SM
Ptuj • 18. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Število sirarjev v vzponu
V dvorani KGZ Ptuj so 10. maja opravili še predzadnje ocenjevanje izdelkov v okviru letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jo bodo odprli v petek, 18. maja. Pod vodstvom Majde Tbmpej, specialistke za sirarstvo za celo Slovenijo, s sedežem na Ptuju, sta dve komisiji ocenili 51 vzorcev sirov, ki so pridelali slovenski kmetje in kmetice.
Stanje v slovenskem kmečkem sirarstvo je glede na druge panoge v kmetijstvu zelo
spodbudno. Gre za perspektivno panogo, že nekaj let pa so tudi povezani v Združenje ma-
lih sirarjev, ki ima prav tako sedež na Ptuju. V letošnjem letu doživlja kmečko sirarstvo velik
Foto: Črtomir Goznik
Majda Tumpej, specialistka za sirarstvo, je vodila ocenjevanje sirov.
vzpon, število novih sirarjev se povečuje. To je razvidno tudi iz tehnoloških projektov za nove sirarje, kjer je trenutno šestmesečna čakalna doba. Prostora je še veliko, preko Združenja malih sirajev pa si zelo prizadevajo tudi za kvaliteto, zelo vzpodbudno pa je tudi, da ni težav s prodajo. Kmečki siri so nekaj drugega kot industrijski. Skozi različne tečaje in izobraževanja ter drugimi aktivnostmi spodbujamo male sirarje, da pogumno stopajo naprej po zastavljeni poti, da si želijo vedno več, predvsem pa kvalitetnejše sire, je še posebej poudarila Majda Tumpej. Že na videz so bili letošnji vzorci sirov dobre kvalitete. Vzorce sirov so ocenjevali po skupinah in lastnostih, skladno s pravilnikom, največ točk vedno prinese okus. Najboljši bodo našli tudi mesto na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij.
MG
Pa brez zamere
ZA kadilce
Želite živeti v sterilnem svetu?
Najprej moram poudariti, da cigaret ne kadim. Seveda sem jih poskusil - malokdo jih ni. Še danes se dobro spomnim tistega sošolče-vega vikenda na Kogu, kjer smo po opravljeni trgatvi imeli zabavo. To je bil eden izmed tistih večerov, ki jih ne pozabiš nikoli. No, na tej zabavi smo tudi kadili cigarete (sam sem pokadil 8 cigaret znamke Set). Potem je cigaret zmanjkalo, hkrati pa smo se jih tudi naveličali, tako da smo preostal večer nadaljevali samo s substancami, ki zaenkrat še niso na prohi-bicijski listi (s špricarji). Kar torej hočem povedati, je naslednje: sam sem sicer nekadilec, a le zato, ker mi kaditi pač ne paše. Če bi mi godilo, bi brez vsakega pomisleka takoj zavil v najbližjo trafiko, trgovino ali gostilno ter si nabavil zavojček ali dva.
Pa še to direktno povem: sem izrazito proti novemu zakonu o kajenju oziroma ne-kajenju. Pa ne zaradi tega, ker bi sočustvoval z množico kadilcev, ki bodo v kratkem obravnavani kot gobavci. Niti najmanj. Kajenje je res škodljivo. A škodljivih je še množica drugih stvari (naj omenim samo alkohol, emul-gatorje v hrani itd.), in v današnjem industrializiranem in pla-stificiranem svetu jih bo vedno več. Zato ne vidim pretiranega razloga, da bi prav kajenje izpostavljali kot tistega največjega hudiča, ki mami in pogublja milijone. A še vedno ni to tisti razlog, zakaj sem odločno proti novemu zakonu o (ne)kajenju.
Poglavitni razlog (pravzaprav sta dva) je precej bolj načelne in konceptualne narave. Preprosto in direktno povedano: ne želim živeti v sterilnem svetu. Ne želim živeti v svetu, ki bi bil popolnoma oropan vonjav, barv, zanimivosti, čudakov in tako dalje. Seveda prepoved kajenja do tako drastičnega stanja (upam) ne bo pripeljala, a vseeno je to korak v tej smeri. Tisto pristno, kabaretno vzdušje bo izginilo ali bo vsaj zelo osiromašeno. Vzdušje, v katerem so se rodile mnoge ideje, spočele mnoge debate, se je doreklo marsikatero misel. Življenje ima namreč svoj čar prav zaradi svoje "sočnosti", je kalejdoskop vsega možnega, vseh radosti, "pregreh", smeha, solza itd. Kar naspri-pelje do nujnega in neizogibnega eksistencialnega vprašanja: bi raje živeli dolgo in sterilno, puščobno življenje ali pa morda kak dan krajše, zato pa polno življenje? Seveda na trdim, da je kajenje ali (ne)dovoljevanje kajenja izključni pogoj za eno ali drugo, saj, kot rečeno, gledam na to iz konceptualnega stališča - ampak prepoved kajenja je že korak v smeri sterilizacije življenja. Sam ne vidim nobenega smisla živeti življenje, v katerem bi bilo vse sterilno, kjer ne bi mogel uživati majhnih, a pomembnih življenjskih radosti. Življenje brez tega ni življenje, ampak zgolj in samo obstajanje. Nič več kot to. Seveda se bo nekdo, katerega življenje je že sedaj sestavljeno iz bolj ali manj "rutinskih"zadev (zajtrk, služba, kosilo, televizija, spat), s tem težko strinjal. Kar seveda razumem. A kot rečeno, sam nisem tak, da bi mi omenjena rutina predstavljala življenje. Seveda so to nujne stvari, a še zdaleč ne pomenijo (celotnega) življenja. Življenje je presežek (tega).
Obstaja pa še en razlog, zakaj sem proti temu zakonu. Sprašujem se namreč, ali in zakaj je državi toliko do tega, da so njeni podaniki zdravi. Nas res ima tako rada, da nam v naše dobro želi postavljati omejitve? Dvomim. Država namreč vedno govori, da počne vse izključno v dobro svojih podanikov, a temu dostikrat ni tako. In ob tej prepovedi kajenja mi na misel pride naslednje: kaj če je država zainteresirana za zdravje svojih podanikov ne zaradi kakšnih velikih filantropskih razlogov, ampak predvsem zato, da bi zmanjšala število bolniških (torej prihranila) ter si zagotovila čimbolj zdravo ter (kar posledično tudi pomeni, da v času, ko se prebivalstvo hitro stara) dovolj dolgo aktivno delovno silo? In če je to res, smo mar naši državi samo delovna sila? Potrošni material? Nič več kot to?
Gregor Alič
Podgorci • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Foto: NS
Podgorske vaške pevke Društva upokojencev Podgorci so pripravile srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki so ga poimenovale Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas. Na prireditvi so nastopili Ljudski pevci Kulturnega društva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje - kvintet Slavček, ljudski pevci Društva upokojencev Turnišče, ljudski pevci Društva invalidov Kidričevo, pevci ljudskih pesmi Prešmentani faloti Kulturno-prosvetnega društva Stoperce, vaški pevci in godci Kulturnega društva Bukovci, ljudske pevke Kulturno-umetniškega društva Maksa Furjana iz Zavrča, pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke Kulturno-prosvetnega društva Osluševci, mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja, pevke ljudski pesmi DPD Svoboda Kidričevo, društvo Trstenke iz Podlehnika ter Stari prijatelji iz Kicarja (na fotografiji). Tovrstno srečanje so Podgorske vaške pevke organizirale že lansko leto, s prireditvijo so se oddolžile skupinam, pri katerih so tudi same že gostovale, srečanje pa je bilo tudi primeren trenutek za izmenjavo izkušenj in navezovanje novih stikov med skupinami.
NŠ
Ptuj • Predstava Marija Magdalena
Premiera Romane Ercegovic
V sredo, 9. maja, ob 20. uri je v prostorih Stare steklarske delavnice na Ptuju potekala premiera projekta z naslovom Marija Magdalena. Avtorica teksta, režiserka in izvajalka projekta je Romana Ercegovič.
„To predstavo doživljam kot zdravljenje mitov o grehu ljubezni in grehu hrepenenja po spoznanju, kdo v resnici. Dvoje najbolj prepovedanih sadov sta utrgali ženski, ki v ljudskem izročilu že stoletja slovita kot grešnici - Marija Magdalena in Eva. Njuni zgodbi sta se mi zdeli krivični že od otroških let, ko sem kot vsako čuteče bitje slutila za njima drugačno resnico. S to predstavo ne želim nikomur vsiljevati svoj resnice, temveč jo ponuditi kot eno izmed možnosti. Kot perspektivo na dogajanje z očmi človeka, ki poskuša na preteklost gledati neobremenjeno, z ljubeznijo zaceliti rane, ki jih je pustila za seboj in iti naprej," je o predstavi Marija Magdalena povedala avtorica Romana Ercegovič. Kot
je še dejala, se je v njej med ustvarjanjem predstave prebujala svetost ženske. Pravi, da je to zanjo globoko intimen notranji proces in da se je ob tem osvobajala okovov kolektivnih neresnic. „Morda res prihaja čas, ko si lahko oddahnemo od togosti razuma, Logosa naveličanega celibata in osamljenosti, in ga nežno objamemo z milino, iracionalnostjo, ranljivostjo. Notranja ženska, ki živi v vsakem izmed nas, čaka v opustošenem rajskem vrtu. Morda postajamo zreli, da jo sprejmemo in cenimo: Eros, življenjsko silo, ki prav tako potrebuje svojo drugo polovico, da bi lahko zacvetela. Verjamem, da smo pravzaprav že vstopili. V čas, ko se znamo srečati v resnični harmoniji. Tako kot v zaključku predstave, ko se
Romana Ercegovič je magistrica umetnosti na področju obrednega gledališča. Po končanem študiju dramaturgije na AGRFT v Ljubljani je nadaljevala študij na Lesley University v Cambridgu v ZDA. Leta 2000 je ustanovila Studio za raziskovanje obrednih oblik gledališča in se posvetila odkrivanju globin človeka in narave. V okviru Studia, ki se je kasneje preimenoval Obredno gledališče Duša Zemlje, so doslej nastali njeni avtorski projekti Molitev Zemlji, Elektra in Bela Bizonka, ki so bili predstavljeni po Sloveniji in tujini. Sicer pa se Ercegovičeva ukvarja tudi s pisanjem dramskih tekstov za otroke, poezije ter gledaliških esejev.
Foto: Dženana Becirovic
Romana Ercegovič je Ptujčane navdušila s svojo premiero.
v poetičnem prizoru Ženska in Moški zlijeta v Eno," je še zaključila Ercegovičeva.
Po premieri je predstavo doslej ponovila dvakrat, v so-
boto, 12. maja, in ponedeljek, 18. maja. V petek, 1. junija, ob 20. uri pa bo na ogled tudi v Drami SNG Maribor.
Dženana Becirovic
Juršinci • V tem šolskem letu fleksibilni predmetnik
Manj predmetov, več ur
Osnovna šola Juršinci sodi med 28 šol v Sloveniji in je edina s ptujskega območja, kjer v tem šolskem letu izvajajo fleksibilni predmetnik. O tem smo se pogovarjali z ravnateljico Jelko Svenšek.
Kaj je fleksibilni predmetnik: »Ta predmetnik šolam omogoča drugačno razporeditev tedenskega števila ur pouka v 7., 8. in 9. razredu, kot to določa veljavni predmetnik. Pouk matematike, tujega jezika in športne vzgoje se izvaja vse šolsko leto v skladu s predmetnikom; pouk slovenščine se lahko pol ure v 8. in 9 razredu razporedi drugače, kot to predmetnik, in pouk ostalih predmetov pa se izvaja v obsegu letnega števila ur, predvidenih za posamezni predmet, a so te lahko med letom neenakomerno razporejene po ocenjevalnih obdobjih - včasih jih je več, drugič manj ali celo nič.«
Zakaj so se odločili za fleksibilni predmetnik: »Poglavitni razlog za pristop k poskusu so bile ugotovitve učiteljev, da težko izvajajo sodobne oblike poučevanja v 45-minutnih urah. Ugotovili so, da bi ob strnjenih oblikah lažje dosegali cilje sodobne šole. Tudi učenci in starši so izražali želje, da bi bilo manj predmetov, saj
jih imajo učenci v tretji triadi od 14 do 19. Strokovnjaki so ugotovili, da občutke obremenjenosti povečuje dnevno in tedensko število predmetov po predmetniku in s tem povezano število ocenjevanj na ocenjevalno obdobje, priprav na šolsko delo in domače naloge.
S projektom želimo doseči večjo raznolikost strategij poučevanja, kot so: projektno učno delo, terensko delo, problemski pouk itn.; doseči večjo raznolikost metod in oblik dela; razbremeniti učence (vpeljati pouk, pri katerem prevladujejo dejavnosti učencev, večja vloga učencev v vseh fazah poučevanja, različnost metod in oblik dela, manj predmetov na dan, manj ocenjevanj, lažje torbe); povečati medpredmetno načrtovanje, poučevanje in učenje pri različnih kombinacijah predmetov; povečati avtonomijo šole pri izdelavi urnikov in organizaciji dela; povečati učinkovitost izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela in doseči boljše rezulta-
te v znanju ter povečati zadovoljstvo učencev, staršev in strokovnih delavcev s svojim delom,« pravi ravnateljica Jelka Svenšek.
Na OŠ Juršinci so pripravili predmetnik, ki odraža potrebe učencev, kadrovsko zasedbo, upošteva specifiko okolja in strokovna mnenja učiteljev na šoli. Predstavili so ga učencem, staršem, svetu staršev, svetu zavoda, županu in odboru za družbene dejavnosti občine Juršinci. Šolsko leto so razdelili na dve polletji. V prvem imajo učenci polovico predmetov, vendar posameznega več ur tedensko. Ob polletju se pouk teh predmetov zaključi in oceni. V drugem polletju pa imajo drugo polovico predmetov. Tudi izbirne predmete imajo samo eno polletje. Celo leto pa, kot že omenjeno, poteka pouk slovenščine, matematike, tujega jezika in športne vzgoje.
O uspehih tega projekta ravnateljica Jelka Svenšek pravi: »Rezultati, dobljeni z anketiranjem, kažejo, da so učenci s fleksibilnim
predmetnikom v glavnem zadovoljni. Ugotavljajo, da organizacija pouka v blok urah zahteva več sprotnega učenja, saj se učna snov hitreje obravnava in s tem tudi hitreje preverja in ocenjuje. Manj predmetov v posameznem ocenjevalnem obdobju jim omogoča več časa in lažjo pripravo na ocenjevanje. Pouk v fleksibilni organizaciji dela je po njihovem mnenju zanimivejši in poteka na različne načine. Ugotavljajo tudi boljše razumevanje učne snovi. Tudi strokovni delavci smo zadovoljni s fleksibilnim predmetnikom. Uspešnost vidimo predvsem v tem, da vsi udeleženi v učno-vzgojnem procesu analiziramo svoje delo in ugotavljamo možnosti za izboljšave, da več sodelujemo, se pogovarjamo o sodobnejših pristopih poučevanja. Na teh temeljih bomo lahko uspešno gradili naprej. Ob koncu šolskega leta bodo svoja opažanja in primerjave povedali še starši.«
Zmago Šalamun
Na knjižni polici
Miro Simčič Tito brez maske
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007
Novinar in publicist Miro Simčič, rojen že v Titovi Jugoslaviji, je čakal na mesec maj in v več kot petsto strani dolgi biografiji predstavil Titovo življenje na podlagi analiz arhiviranih dokumentov. Veliko pa se v zadnjem času tudi trgujes Titovo »blagovno znamko«. Zdi se, kot da je bilo o Titu že vse povedano, z neke kritične in objektivne oddaljenosti pa se vedno najdejo nove analize, dokumenti, drugačen pogled na minule čase. Simčič pravi o sebi, da ni ne jugonostalgik ne titofil in sodi, da smo imeli po Titovi smrti mnogo dobrih priložnosti, ki pa smo jih slabo izkoristili.
Tito je bil karizmatična osebnost! Bolj ko se odmika čas, bolj narašča njegov mit o dobrem kralju. Je bil svetnik ali zločinec? Knjigo prične z odkrivanjem ozadja njegove smrti in s prepričanjem, da Tito v Ljubljano ni prišel umret. Že okrog datuma smrti se je napletlo veliko ugibanj in intrig, kaj šele o življenju. Uspelo mu je marsikaj presenetljivega, toda napravil je tudi veliko napak. V sedemdesetih letih je odstranil ključne liberalno usmerjene ljudi v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji, ki so vedeli, da je naravno okolje njihovih republik Evropa, in nadaljeval je s konzervativno industrializacijo, ko je že minil čas klasične industrije, ker je verjel v komunistično utopijo. Najbolj vznemirljiv del Titovega življenja pa so bile ženske. Bil je petkrat poročen. Na dvoru pa je bilo vse polno intrig in zdrah. Muhasta, brezobzirna, paranoična in ob-lastiželjna Jovanka je nagnala vsaj tisoč ljudi. Mu jo je, 32 let mlajšo, podtaknila UDBA? Če bi Tito dal kaj na zdravje, bi moral prisluhniti nasvetom dolgonoge Sofije Loren. Zakaj je pravzaprav prihajala pogosto na Brione? Gostil pa je tudi druge zvezdnike. Lepe ženske so bile njegova izrazito slaba točka, tudi Tito jih je privlačil kot magnet, bile pa so tudi take, ki so ga zavrnile. Ostaja skrivnost velike Titove naklonjenosti do Lidije Šentjurc. Njen največji kadrovski projekt je bil njen nečak Stane Dolanc. Enako je bilo s prijatelji, za katere je bil vedno stari, zvit in nezaupljiv. Bilje naravno inteligenten, vzkipljiv, dober taktik, imel je nos za nevarnost. Na območju Slovenije je bilo v nekaj mesecih po vojni pobitih sto tisoč ljudi, malo se ve, da so tudi Američani držali po vojni milijone nemških ujetnikov, od katerih jih je več kot milijon umrlo v močvirjih ob Renu zaradi mraza, bolezni in lakote, med njimi mnogi Slovenci. O množičnih pobojih modro molčijo tudi v Italiji in Franciji. Tito je bil razsvetljen absolutist, ni pa bil vsemogočen. V zadnjih letih življenja so ga sodelavci zapirali v zlato kletko. Tito je govoril mešanico zagorske kajkavščine z ruskim naglasom ter mešal srbizme s hrvaškimi izrazi. Popit je na zadnjem sestanku Titu v imenu Slovencev brez olepševanja povedal neprijetno resnico o resničnem stanju v državi. Država se je dobro leto pred Titovo smrtjo znašla v popolnem bankrotu. Narodna banka si je privoščila pravo razbojništvo, tedaj in tudi po razpadu skupne države. Po Titovi smrti so narasle ambicije zlasti srbskih generalov. Koliko desetletij bo potrebnih, da bo sprana umazanija njihovih dejanj, se sprašuje pisec. Kaj vse skriva fascikel 36 v Arhivu Republike Slovenije?Ni bilo vseeno, če si bilpred desetletji Jugoslovan ali pa Madžar, Čeh in podobno. Titov svetovni ugled in del nostalgije izhaja tudi iz tega, da se je del njegove karizme zrcalil na vse državljane. Titovo zdravstveno stanje je bilo dolgo najbolj varovana državna skrivnost. Tito je na zdravljenju padel v komo, kdaj je pravzaprav umrl? Zdravniški konzilij je premogel veliko domišljije, da je vsak dan pisal o odtenkih poteka zdravljenja. Že 14. februarja 1980 so se sestali v Beogradu, da bi pripravili scenarij za pogreb. Obdukcijsko poročilo v fasciklu obsega šestdeset strani. Kako so potekali dnevi v bolniški sobi, bi lahko pojasnila Titova osebna fizioterapevtka, ki je bila dan in noč ob njem, vendar o tem noče govoriti. Tito je umrl na vrhuncu svoje politične moči in ugleda. Sam je premišljeval, da bi ga pokopali na Sutjeski. Tito se je rodil 7. maja 1982 kot sedmi otrok Franja in Marije Broz. O njegovem poreklu pa kroži vrsta ugibanj, od tega, da je bil nezakonski sin grofa Erdelija in druge nenavadne zgodbe o nemškem, angleškem ali ruskem agentu, članu prostozidarjev, tudi pravljice, dvom, kako se je namreč navaden vaški otrok naučil igrati klavir, govoril je tuje jezike ter sabljal in še vrsta spretno nastavljenih intelektualnih sprevračanj v zadnjem času. Tito ni bil primer asketskega komunista, pač pa hedonist in zbiralec gradov in rezidenc, jaht, letal, ladij in avtomobilov, obdan z množico svojih dvorjanov. Ves dvorni blišč je večini skromnih državljanov celo ugajal, delati zanj je bila čast. O njem je krožila slava genialnega in neustrašnega vojskovodje, postal je polbog. Tito je bil zadnji socialistični cesar.
Vladimir Kajzovar
Športno plezanje
Markovičeva za uvod sedma
Stran 12
Rokomet
Ormožani suvereno do novih točk
Stran 12
Plavanje
Na Ptuju rekordna udeležba
Stran 13
Tenis
Cilj: napredovanje v 2. ligo
Stran 13
Atletika
Pajtlerjeva potuje na EYOF
Stran 15
Triatlon
S Karibov do zmage na Ptuju
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Domžale prvič na tronu
33. krog v 1. SNL nam je dal dokončen odgovor o tem, kdo je letošnji državni nogometni prvak; prvič so to postale Domžale. Le-te so si pod vodstvom Slaviše Stojanoviča že v jesenskem delu priigrale domala neulovljivo prednost, ki so jo kljub manjšim krizam v spomladanskem delu zasluženo ubranile. Po Olimpiji, Mariboru in Gorici so Domžale tako četrto moštvo v samostojno Sloveniji, ki se je okitilo z naslovom državnega prvaka.
Če je na vrhu že vse odločeno, pa je po tem krogu situacija na dnu še bolj zapletena. Pred časom že odpisani Interblock se je z zmago proti Beli krajini spet vrnil v igro, saj za njimi sedaj zaostaja le eno točko - do konca so še trije krogi. Ljubljančani imajo sicer težji razpored, vendar so presenečenja vedno možna.
Po izredno učinkoviti igri proti Goričanom se bodo Ptujčani že v sredo v Črnomlju pomerili z Belo krajino. Slednja nujno potrebuje točke obstanka, Drava pa je že šest krogov brez poraza in bi rada ta niz podaljšala do konca prvenstva.
V tem krogu je bila v Kopru odigrana generalka pred finalnim srečanjem slovenskega pokala; v torek, 22. maja, se bosta namreč na Areni Petrol pomerila Maribor in Koper. Tokrat so bili uspešnejši Primorci, vendar to ni zagotovilo, da bo tako tudi v Celju.
Igralci, ki so zaznamovali ta krog
Ptujčani, ki so z zmago proti Gorici napredovali na 4. mesto lestvice 1. SNL, so imeli v svojih vrstah tudi največ kandidatov za igralca kroga: dvakratna strelca Ziliča in Prejaca ter Roka Kro-navetra, ki je odlično asistiral in povezoval igro Drave. Na ostalih tekmah so največ pokazali Jankovič (Domžale), Pavlovič (Interblock), vratar Amel Mujčinovič (MIK CM Celje). Osmoljenec kroga je Celjan Dominik Beršnjak, ki je v 88. minuti zastreljal enajstmetrovko v Lendavi.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 33. krog
Interblock - Bela krajina 1:0 (1:0); strelec: Salkič 30. R. K.: Čoralič 75./Interblock
Koper - Maribor 2:1 (2:1); strelci: Fernandes 10., Božič 31.; Makriev 21. R. K.: Pekič 90./Maribor.
Nafta - MIK CM Celje 1:1 (0:0); strelca: Benko 52./11-m; Biščan 54. R. K: Benko 87., Celcar 88./oba Nafta.
Primorje - Domžale 0:4 (0:2); strelci: Ljubijankič 20., Grabič 45., Jankovič 58. in Žinko 74.
Pari 34. kroga (sreda, 16. maja):
Ob 17.00: Bela krajina - Drava; ob 18.15: Maribor - Primorje, Domžale - Nafta; ob 20.00: HIT Gorica - Koper, MIK CM Celje - Interblock. Dosedanje tekme Drave in Bele krajine v tej sezoni:
7. krog: Drava - Bela krajina 4:2 14. krog: Bela krajina - Drava 2:4 21. krog: Drava - Bela krajina 1:6
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 33. kroga: Drava - HIT Gorica 6:4 (4:1), Primorje - Domžale 0:4 (0:2), Interblock - Bela krajina 1:0 (1:0), Nafta - MIK CM Celje 1:1 (0:0), Koper - Maribor 2:1 (2:1).
1. DOMŽALE	33	19	11	3	59:29	68
2. HIT GORICA	33	16	7	10	63:53	55
3. MARIBOR	33	13	11	9	56:49	50
4. DRAVA	33	13	10	10	56:49	49
5. PRIMORJE	33	13	9	11	46:44	48
6. NAFTA	33	12	9	12	44:49	45
7. MIK CM CELJE	33	10	11	12	48:47	41
8. KOPER	33	8	15	10	40:42	39
9. BELA KRAJINA	33	5	10	18	38:57	25
10. INTERBLOCK	33	5	9	19	33:64	24
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 21 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 16 zadetkov: Sead Zilič (Drava); 15 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 11 zadetkov: Damir Pekič, Dimitri Ivanov Makriev (oba Maribor), Tim Matavž (HIT Gorica); 10 zadetkov: Sebastjan Cime-rotič (Domžale), Jože Benko (Nafta).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 33. krog
Šestica Drave za novo zmago!
Drava - Gorica 6:4 (4:1)
Strelci: 1:0 Bošnjak (3.), 1:1 Demirovič (17.). 2:1 Prejac (32.), 3:1 Zilič (34.), 4:1 Kronaveter (39.), 4:2 Nikezič (46.), 5:2 Zilič (48.), 5:3 Kršič (53.), 6:3 Prejac (63.) in 6:4 Demirovič (70.).
Drava: Murko, Emeršič, Fi-lipovič, Šterbal, Prejac, Krona-veter (od 86. Ohunta), Horvat, Ogu John (od 68. Tisnikar), Zilič, Kelenc (od 78. Zajc) in Bošnjak. Trener: Dražen Besek.
Rumeni kartoni: Murko, Bošnjak; Šuler
Nenavadna tekma z desetimi zadetki, velikim številom priložnosti (tudi napak na obeh straneh) in zmago Drave je v nedeljo zares navdušila množico gledalcev na ptujskem mestnem stadionu. Verjeli ali ne, ptujska gledališka publika je ob spodbudi navijaške skupine Modrih kurentov pokazala pravo pripadnost ptujskemu klubu, ki v zadnjih krogih niza pozitivne rezultate.
Goričani so sicer na Ptuju prikazali domiselno igro, polno lepih kombinacij in predvsem borbenosti, kljub dejstvu, da so bili skoraj ves čas v zaostanku. Visoko pokrivanje gostov je takoj obrodilo sadove, saj je Zilič iz leve strani lepo podal do Bošnjaka, ki je streljal »iz prve« in dosegel zelo lep zadetek. Kljub izredno vročini sta obe ekipi pokazali veliko željo po zmagi, predvsem domači so v prvih dvajsetih minutah zelo stisnili lanskoletne državne prvake. Zelo vroče je bilo v 13. minuti, ko je Kelenc na levi strani vrgel žogo iz outa, ta je prišla do samega Ziliča, ki je iz ugodne situacije za las zgrešil. Goričani so sicer več igrali preko desne strani, vendar se je Kršič znašel sam v kazenskem prostoru na levi strani in je z natančnim strelom zadel vratnico. To je vzpodbudilo goste, ki so po natančnem strelu Demiroviča po tleh v 18. minuti izenačili. Rahlo premoč so imeli Goričani na sredini igrišča v sredini prvega polčasa; takrat je najboljši strelec lige Nikezič zapravil dve priložnosti.
Trije zadetki Drave v sedmih minutah
V času, ko so se gostje preveč odprli, so jih Dravaši umirili kar s tremi zaporednimi zadetki. Najprej je Kronaveter izvedel z leve strani prosti udarec, v skoku je bil najvišji
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac (Drava, modri dres) je bil v nedeljo uspešnejši od Nikole Nikeziča (Hit Gorica); dosegel je dva zedetka, najboljši strelec 1. SNL pa enega.
in zelo natančen Prejac, ki je zadel z glavo. Po mojstrski podaji Kronavetra se je Zilič le dve minuti kasneje znašel sam pred vratarjem Kovačevičem in ga s strelom po tleh premagal. Piko na i dobri predstavi Drave v prvem delu je postavil sam Kronaveter, ki je iz prostega strela z natančnim strelom v bližnji kot premagal gostujočega vratarja in dosegel še četrti zadetek za modre!
Za Dravo se je šokantno začel drugi polčas, saj je natančno podajo Cvijanoviča v 46. minuti z zadetkom zaključil Nikezič. To je dalo krila in polet Goričanom, ki so zaigrali še
ofenzivneje, vendar je svoj drugi zadetek na tekmi po nespre-tnosti Jogana in vratarja Kova-čeviča dosegel Zilič. Po petem zadetku modrih so Goričani preko svojih bočnih igralcev Jokiča in Dediča ustvarjali premoč, vendar je bil Kršič tisti, ki je iz prostega strela iz 18 metrov presenetil Murka. V tem delu so domači hitro izgubljali žogo; v 60. minuti so imeli srečo, saj je Demirovičeva bomba končala v prečki. Iz krizne situacije so se igralci Drave izvili z naslednjim zadetkom Prejaca, ki se je po kotu Kronavetra spet najboljše znašel v sredini kazenskega prostora in z glavo
dosegel svoj drugi zadetek na srečanju. Čuden rezultat 6:3 se je spremenil še enkrat na tekmi, potem ko so gostje izvedli šolsko akcijo po levi strani, ki jo je z natančnim diagonalnim strelom zaključil motor Gori-čanov Demirovič. Do konca tekme so gostje bili aktivnejši v polju, a je Ohunta za Dravo imel še eno zrelo priložnost -steljal je približno meter mimo vrat.
Po koncu tekme so bili ptujski gledalci zelo zadovoljni s prikazanim na igrišču in so domačo ekipo nagradili z bučnim aplavzom, ki jim je lahko v veliko vzpodbudo v zadnjih treh krogov tekmovanja v prvi ligi, ko se bodo Dravaši potegovali za zelo pomembne točke, ki jim bi lahko omogočile nastop v kakšnem evropskem nogometnem pokalu.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Veliki up slovenskega nogometa Tim Matavž (Gorica, beli dres) se ob Dorisu Kelencu (Drava) tokrat ni izkazal.
Borivoje Lučič, trener Gorice: »Prvenstvene tekme z desetimi zadetki ne vidimo vsak dan. Moja ekipa je naredila preveč napak v obrambi in Drava jih je izkoristila in zasluženo zmagala.«
Dražen Besek, trener Drave: »Na tekmi so lahko najbolj uživali gledalci, saj so ob desetih zadetkih videli še veliko lepih potez in akcij. Iz vidika trenerja ne morem biti zadovoljen (podobno kot kolega Lučič), saj sta obe ekipi dobili preveč lahkih zadetkov. Pohvalil pa bi igralce obeh ekip, saj so v tej vročini dali zares vse od sebe.«
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Ormožani suvereno do novih točk
Jeruzalem - Sviš 30:25 (17:12)
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Cvetko; Golčar 3, Ra-dujkovič, Sobočan 2, Halilovic, Bezjak 8, Bogadi 1, Ivanuša 1, B. Čudič 11 (2), Turkovič 2, Sok, Grizolt 2 in Potočnjak. Trener: Vlado Hebar.
Sviš: Jeraj (13 obramb), Pav-lič; Polak 2, Ceglar 1, Strnad, Mamilovič, Plazar 2, Šparl 3, Ko-gelnik 6 (4), Bajram 3, Muhovec 2, Begovič, Tadina in Kukavica 6 (1). Trener: Roman Zarabec.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 2/2; Sviš 6/6.
Izključitve: Jeruzalem10; Sviš 18 minut.
Igralec tekme: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Dvorana na Hardeku je po tekmi glasno in dolgo zaploskala, kar je dokaz, da so Ormožani odigrali zelo dobro tekmo. In res je, to je bila ena boljših predstav »jeruzalem-čkov« v tej sezoni, kronana s suvereno zmago.
Prvi polčas je bil popolnoma v znamenju gostiteljev, ki so si z raznovrstnimi napadi ter trdno obrambo priigrali kar pet zadetkov prednosti (17:12). Kar osem zadetkov je do odhoda na odmor dosegel najboljši posameznik tekme Bojan Čudič, ki je poleg golov z asistencami še odlično razigraval ekipo.
Tudi v nadaljevanju »jeru-
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši igralev tekme Jeruzalem Ormož - Sviš je bil Bojan Čudič (beli dres), ki je dosegel 11 zadetkov.
zalemčki« niso popuščali. Obramba Ormožanov je bila na visoki ravni, gostje pa so se vse bolj ubadali s sojenjem - ormoški »vinarji« so tudi zaradi tega v 42. minuti pobegnili na +8, 23:15. Borbeni Sviš (kot je že letos v navadi) se tudi ob velikem zaostanku ni predal in je zaigral v obrambi s formacijo 4-2 (tesno pokrivanje B. Čudiča in Bezjaka), kar jim je prineslo določen uspeh, vendar več kot na -4 »sviškotom«
Damir Turkovič (Jeruzalem Ormož): »Zaigrali smo odlično, čeprav nas je doletela rahla kriza v obdobju od 45. do 53. minute. Zaslužena zmaga, s katero še vedno upamo na končno sedmo mesto.«
Roman Zarabec (trener Sviš-a): »Gostitelji so zasluženo zmagali in jim čestitam. Odigrali smo zelo slabo tekmo. Nas čaka hud boj za obstanek v ligi in upam, da bodo moji fantje pravi že naslednjo soboto, ko pri nas gostijo Ribničani.«
ni uspelo zmanjšati. Ormožani so tekmo pripeljali k mirnemu koncu.
V sredo ob 19. uri Ormožane
na Hardeku že čaka Rudar in nato v soboto še ena domača tekma proti Slovanu.
Uroš Krstič
Nogomet • 2. SNL
Kidričani so se prebudili v drugem polčasu
Rezultati 25. kroga: Aluminij - Rudar Velenje 3:1 (1:1), Mura 05 - Tinex Šenčur 3:0 (0:0), Bonifika - Triglav 2:3 (1:2), Livar - Krško 2:2 (1:1), Dra-vinja Duol - Zagorje 1:1 (0:0).
1.	BONIFIKA
2.	LIVAR
3.	ZAGORJE
4.	TRIGLAV
5.	KRŠKO
6.	ALUMINIJ
7.	RUDAR VELENJE 25
8.	MURA 05 25
9.	TINEX ŠENČUR 25
10.	DRAVINJA D. 25
25 12	6
25 12	5
25 9	9
25 9	9
25 10	6
25 9	6 10
8	7 10
7	9 9
8	6 11 8	3 14
45:35 36:37 36:27 26:23 36:40 28:29 42:39 35:36 32:39 25:36
Aluminij - Rudar Velenje 3:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Mujakovič (13), 1:1 Medved (45), 2:1 Veselič in 3:1 Bakovič (60).
Aluminij: Rozman, Gašparič, Topolovec, Bingo, Krajcer, Medved (od 88. Šimenko), Dugolin, Veselič, Firer (od 80. Dončec), Težački in Bakovič (od 78. Pavlin). Trener: Bojan Špehonja.
Rumeni kartoni: Softič (27), Muharemovič (72), Težački (80) in Rozman (86).
igro domačih. Priložnosti Tri-fkoviča v 6., Grbiča v 20. in Omladiča v 43. minuti so bile res prave, vendar se je izkazal vratar Aluminija Rozman, ki pa je bil pri strelu Mujakoviča v 13. minuti nemočen. Zadnje trenutke v prvem polčasu pa je popestril vratar gostov Krpač, ki je omogočil, da domačini izenačijo z zadetkom Medveda. Njegovo posredovanje je bilo zares klavrno in žoga se je počasi odkotalila v mrežo gostov.
V drugem polčasu pa je bila na igrišču povsem drugačna situacija. Domačini so se prebudili in v 50. minuti je Veselič mojstrsko preigral dva obram-
bna igralca Rudarja in nato premagal nemočnega vratarja gostov. Osem minut kasneje pa je dokončno padla odločitev o končnem zmagovalcu. Prosti udarec iz več kot 35 metrov od velenjskih vrat je izvajal Bako-vič. Njegov ne preveč močan,
vendar natančen udarec, pa je na presenečenje vseh (tudi samega strelca) končal v mreži gostujočega vratarja in tri pomembne točke v borbi za obstanek so ostale doma.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Po slabem in celo katastrofalnem prvem polčasu je sledila burja v odmoru, saj moji nogometaši niso izpolnjevali svojih nalog. Nadaljevanje je bilo boljše in slavili smo pomembno zmago. Če se gostje po tekmi čudijo porazu, bi dejal, da smo mi bili v podobnem položaju v Zagorju, Kranju in še kje, pa nas ni nihče vprašal, kako dobro smo igrali, le točk nismo osvojili.«
Branko Oblak, trener Rudarja Velenje: »V prvem polčasu smo bili boljši nasprotnik, na koncu pa so nas pokopale napake v najožjem delu obrambe.«
Nogometaši Aluminija so v srečanju z velenjskim Rudarjem, ki ga vodi bivši selektor slovenske nogometne reprezentance Branko Oblak, osvojili verjetno zlate točke obstanka. Toda sam potek srečanja, predvsem v prvem polčasu, ni nič kaj kazal na končni uspeh Kidričanov, saj so nogometaši velenjskega Rudarja zamudili številne priložnosti, da že v tem delu igre rešijo vprašanje zmagovalca. Igrali so bolje oziroma so samo izkoriščali slabo
1. A SRL moški, Liga za prvaka
Rezultati 5. kroga: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 26:28 (12:17), Gold club - Gorenje 23:26 (11:15), Prevent - Trimo Trebnje 20:19 (12:8).
1.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO	5	5	0	0	48
2.	CIMOS KOPER	5	1	2	2	41
3.	GORENJE	5	2	0	3	40
4.	GOLD CLUB	5	2	0	3	37
5.	TRIMO TREBNJE	5	2	1	2	26
6.	PREVENT	5	1	1	3	24
Liga za obstanek
Rezultati 5. kroga: Jeruzalem Ormož - Sviš Pekarna Grosuplje 30:25 (17:12), Rudar EVJ Trbovlje - Slovan 26:25 (13:13). V tem krogu je bila prosta ekipa Ribnica Riko hiše.
1.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 4 2 2 0	22
2.	JERUZALEM ORMOŽ 4 2 2 0	20
3.	SLOVAN	4 0 2 2	19
4.	SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 4 0 2 2	17
5.	RIBNICA RIKO HIŠE	4 12 1	16
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Firer (Aluminij, rdeči dres) med dvema igralcema Rudarja (levo Damjan Trifkovič, desno Joviša Kraljevič).
Športno plezanje
Markovičeva za uvod sedma na tekmi svetovnega pokala
Najboljša športnica Mestne občine Ptuj za leto 2007 Mina Markovič je v petek in soboto nastopila na letošnji prvi tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju. Avstrijsko mesto Imst je bilo plezalno središče sveta in Markovičeva je tokrat med najboljšimi plezalkami sveta osvojila za uvod v sezono sedmo mesto. Zmagala je domačinka Angela Eiter, medtem ko je med moškimi zmagal njen rojak David Lama.
Mina je prepričljivo plezala v kvalifikacijah in v polfinalu, kjer je z odličnim plezanje zasedla celo drugo mesto. Zanimivo pa je, da se je izmed štirih Slovenk edina uvrstila v veliki finale, saj sta Maja Vidmar in Natalija Gross skupaj osvojili
Markovičeva je svoj nastop v Imstu opisala z naslednjimi besedami: »V finalu mi je nagajal en specifičen gib, ki mi ne leži. Na tem mestu mi je malo zmanjkalo koncentracije in žal sem padla s stene. Sem pa zadovoljna s svojim plezanjem v predtekmovanju in predvsem v polfinalu, kjer sem plezala zelo sproščeno. Zadovoljna sem tudi s sedmim mestom, saj je to dokaz, da sem dobro trenirala, saj nisem imela pred to tekmo prave primerjave s konkurenco. Slednja je v tej sezoni še hujša kot lani, saj so se v svetovni pokal vrnile nekatere izkušene plezalke, prav tako pa so nekatere plezalke zelo napredovale.«
končno deseto mesto, medtem ko je bila Lučka Franko na koncu šestnajsta. Kot je v navadi pri Mini Markovič, je tudi na tekmi v Imstu (lani je na tej steni nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu v plezanju in osvojila 5. mesto) plezala v finalu zelo hitro, a se je »zaplezala« in prehitro padla s stene. Sicer pa je mlada plezalka na prvi pravi letošnji tekmi pokazala, da je dobro trenirala in da ostaja v vrhu svetovnega športnega plezanja.
Mina Markovič je skupaj s kolegicami trenirala za to sezono v Kranju in Škofji Loki, medtem ko je bila precej časa tudi v Avstriji. Glede na 7. mesto v Imstu lahko zapišemo, da je v začetku svetovnega pokala naša odlična športna plezalka v vrhunski formi, čeprav je glede na prikazano v kvalifikacijah in v polfinalu že na letošnji prvi tekmi zamudila priložnost še za kakšno višje mesto. Možnosti za še boljše rezultate bo tej sezoni še veliko, saj je predvidenih deset tekem za svetovni pokal (v aprilu je prva tekma za svetovni pokal v Sofiji odpadla). Mina Markovič se je lani povzpela med deset najboljših športnih plezalk na svetu in njen cilj letos je vsaj ostati na teh mestih ali se morda še bolj približati vrhu, na katerem v zadnjih letih vztraja avstrijska čudežna plezalna, deklica Angela Eiter.
David Breznik
Mina Markovič je dobro začela sezono.
Plavanje • 3. mednarodni miting Terme Ptuj
Rekordna udeležba na Ptuju - 612 tekmovalcev
Plavalni klub Terme Ptuj je tretje leto zapored pripravil veliki mednarodni miting za pokal Terme Ptuj 2007. Vsekakor preseneča množičnost na tem plavalnem tekmovanju, ki se vsako leto veča; letos je bilo prijavljenih kar 612 plavalcev in plavalk! Ti so prišli iz osemindvajsetih klubov iz štirih držav: Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Izmed slovenskih klubov je manjkal le klub Ljubljana, medtem ko so vsi ostali domači klubi imeli na Ptuju svoje predstavnike.
Domači klub Terme Ptuj je v tekmovalnem delu zastopalo enaintrideset plavalcev in plavalk, medtem ko so pripravili tudi revialen del, na katerem je bila predstavljena domača šola plavanja. Najboljši plavalci in plavalke so dobili medalje, medtem ko je seštevek dveh rezultatov mitinga dal absolutno najboljše tekmovalce, ki so prejeli pokale, praktične nagrade in del denarja iz nagradnega
sklada, ki je bil vreden skoraj tisoč evrov.
Iz rezultatskega vidika so dosegli najboljše rezultate madžarski plavalci, ki so lovili norme za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Za njimi pa so bili po uspešnosti plavalci Jadrana iz Splita in nemškega SV Wackerja iz Burghausna. Tako je v seštevku dveh najboljših rezultatov dosegla kar 1704 točk Evelin Verraszto, medtem ko sta bila za njo njena klubska kolega iz kluba A Jovo SC II Kerulet plavalca Akos Molnar in David Verraszto. Gledano na celoten miting pa je Evelin Verraszto dosegla naj-
boljšo znamko na 200 mešano in sicer S časom 2:16:78 minute.
Domači tekmovalci tokrat niso dobili nobene medalje, a so skoraj vsi izboljšali svoje osebne rekorde, kar je bilo po besedah predsednika Plavalnega kluba Terme Ptuj Franja Rozmana tudi njihov osnovni cilj. Največji rezultatski napredek sta dosegla Gregor Šerbec in Domen Terbuc, ki sta v disciplini 100 metrov prosto izboljšala svoj osebni rekord za več kot dve sekundi in sta oba plavala pod 59 sekundami. Šerbec je plaval celo 58.58 sekunde in je na mitingu
- seštevek dveh najboljši rezultatov:	
1. Evelin Verraszto (AJS - Mad)	1704 točk
2. Akos Molnar (AJS - Mad)	1635 točk
3. David Verraszto (AJS - Mad)	1594 točk
- najboljši rezultat mitinga (ž):	
1. Evelin Verraszto (AJS - Mad) 200 m mešano	2:16:27 m
- najboljši rezultat mitinga (m):	
1. Akos Molnar (AJS - Mad) 200 prsno	2:16:27 m
Judo • DP za ml. člane, U-23
Jan in Ervin bronasta, Lea zlata
Slovenj Gradec, 12. 05. 2007. Letošnje državno prvenstvo mlajših članic in mlajših članov je minilo v dokaj skromni udeležbi, saj je nastopilo samo 58 judoistov in 21 judo-istk. Kljub temu je bilo kar precej zelo zanimivih borb.
Ptujčani so osvojili tri kolajne. V najlažji kategoriji do 60 kg je Jan Belšak dosegel tri zmage in en poraz, kar je zadostovalo za bronasto kolajno. V kategoriji do 73 kg je Rok Tajhman ostal brez uvrstitve, potem ko je uvodoma izgubil z letošnjim članskim državnim prvakom Fafljo (JK Olim-pija). Do 90 kg je Ervin Vinko uvodoma ugnal tekmovalca iz Olimpije, nato pa izgubil z domačinom Železnikom. V borbi za bron pa ugnal Kavčiča iz Jesenic. V kategoriji do 100 kg
Rezultati: ml. članice:
-	48 kg: 1. Fitore Zenuni - JK Koroški Holding; - 52 kg: 1. Anja Pečnak - JK Sankaku, 3. Sandra Tijanič - JK Duplek, 4. Jasna Škofič - JK Duplek; - 57 kg:
1.	Tina Trstenjak - JK Sankaku,
2.	Tajda Ketiš - JK Duplek, 3. Polona Lampe - JK Duplek; - 63 kg: 1. Maja Uršič - JK Sankaku;
-	70 kg: 1. Branka Mirjanič - JK Bežigrad; - 78 kg: 1. Lea Murko
-	JK Drava Ptuj.
Mlajši člani:
-	60 kg: 1. Matjaž Trbovc
-	JK Sankaku, 3. Jan Belšak
-	JK Drava Ptuj, 3. Dorijan Jam-nišek - JK Duplek; - 66 kg: 1. Simon Mohorovič - JK Bežigrad,
3.	Rene Brdnik - JK Impol, 5. Kristjan Crnič - JK impol; - 73 kg: 1. Tadej Čeh - JK Duplek, 7. Renato Štibler - JK Impol; - 81 kg: 1. Aljaž Sedej - JK Bežigrad;
-	90 kg: 1. Denis Imamovič - JK Impol, 3. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj; - 100 kg: 1. Denis Štih
-	JK Olimpija Krmelj, 7. Jure Še-gula - JK Drava Ptuj; + 100 kg: 1. Mitja Jenuš - JK Železničar.
Lea Murko (JK Drava Ptuj)
je tekmoval še Jure Šegula in osvojil 7. mesto.
V zelo okrnjeni ženski konkurenci je Lea Murko postala državna prvakinja brez boja.
Lea in Rok - nova mojstra juda - I. dan
Slovenj Gradec, 12. 5. 2007. Po končanem državnem prvenstvu mlajših članic in članov se je v Športni dvorani v Slovenj Gradcu začelo letošnje pasovno DP za članice in člane. Posebnost tega tekmovanja je, da so vsi tekmovalci in tekmovalke razdeljeni po barvi pasu in v samo dve težni kategoriji pri vsaki barvi pasu (člani do in nad 73 kg, članice do in nad 57 kg). Zmagovalci posameznih kategorij prejmejo za eno stopnjo višji pas.
Najbolj zanimivi boji so bili pri nosilcih rjavih pasov, saj zmagovalec prejme črni pas 1. DAN in postane mojster juda. Tokrat sta brez večjih težav
nova mojstra juda postala tudi Ptujčana Lea Murko in Rok Tajhman. Rok Tajhman je v kategoriji rjavih pasov do 73 kg brez težav premagal vse tri svoje nasprotnike, nekaj podobnega pa je uspelo tudi Lei v kategoriji rjavih pasov nad 57
Rezultati (barva kategorije pomeni za kateri pas so tekmovalci tekmovali):
Članice:
črni pas + 57 kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj, 2. Karin Kerec - JK Murska sobota, 3. Sanja Jaklin - KBV Lendava, 4. Polona Košir - JK Impol.
Člani:
zeleni pas + 73 kg: 1. Nejc Kučan - JK Impol; modri pas
-	73 kg: 5. Danijel Janžekovič
-	JK Drava Ptuj; rjavi pas - 73 kg: 3. Rene Brdnik - JK Impol, 5. Renato Štibler - JK Impol; rjavi pas + 73 kg: 5. Jure Šegula
-	JK Drava Ptuj; črni pas - 73 kg: 1. Rok Tajhman - JK Drava Ptuj; črni + 73 kg: 1. Mitja Jenuš - JK Železničar.
kg. Zmagovalca obeh kategorij sta si prislužila črni pas 1. DAN v judu.
Eju Berlin U-17: Urška brez točk na zadnji tekmi
Berlin, 12. in 13. 5. 2007.
Kadetski A-turnir v Berlinu je eden najbolj množičnih kadetskih tekmovanj, saj je v dveh dneh nastopilo kar 709 tekmovalk in tekmovalcev iz 18 držav. Za našo reprezentanco nastopa tudi Urška Urek (JK Drava Ptuj), ki je prejšnji vikend v Češkem Jičinu osvojila 5. mesto ter se tako približala normi za nastop na EP. Urška tokrat želenega sedmega mestu ni osvojila, saj je izgubila že prvo borbo in ostala brez repasaža. Urški je tako za izpolnitev norme na letošnjih kvalifikacijskih turnirjih zmanjkalo 2,5 točke do 30 točk, ki so potrebne za nastop na kadetskem EP.
Sebi Kolednik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z mednarodnega mitinga na Ptuju.
uspešno nastopil tudi v drugih disciplinah. Za velik napredek teh dveh mladih plavalcev ima največ zaslug njun nov trener Mijo Zorko.
Sicer pa so Ptujčani imeli še nekaj finalnih nastopov; zelo pozitivno sta presenetili Ela Emeršič in Ana Ambrož. Osnovni cilj na mitingu, torej izboljšanje osebnih rekordov, pa so iz plavalnega kluba Terme Ptuj dosegli Blaž Hazemali, Lina Malovič, Jan Pavličič, Aleksej Dobnik, Erik Školi-ber, Iva Lana Korošec, Ana
Švarc, Eva Požgan in Anže Petrovič. Slednji trenirajo pod vodstvom Tanje Rozman in Jureta Rozmana.
Ob koncu mitinga je predsednik ptujskega Plavalnega kluba Franjo Rozman povedal: »To je bil najmnožičnejši plavalni miting v Sloveniji, ki se iz leta v leto nadgrajuje iz organizacijskega vidika. Klubi zelo radi pripeljejo svoje plavalce in plavalke k nam, saj jim zraven plavalnega tekmovanja ponudimo tudi zanimiv spremljevalni program. Ta miting se bo v
prihodnjih letih še razvijal in morda bo že prihodnje leto pri nas plavalo celo 700 plavalcev in plavalk. Naš cilj pa je tudi, da bi na Ptuj prišli še kvalitetnejši plavalci.«
V dveh dneh so organizatorji dobro izpeljali tekmovanje. Na Ptuju smo lahko videli v bazenu izvrstne mlade plavalce in plavalke iz štirih držav, ki bodo mogoče nekoč nastopali tudi na največjih plavalnih tekmovanjih.
David Breznik
Teniške novičke
Cilj: napredovanje v 2. ligo
3. članska liga
Blaž Rola do finala na DP U-18 še v dvojicah
V petkovi številki Štajerskega tednika smo že poročali o tem, da je Blaž Rola osvojil naslov viceprvaka na DP U-18 v Portorožu. Na istem tekmovanju pa se je skupaj z Jonom Polancem (Branik Maribor) uvrstil tudi v finale dvojic (nastopilo je deset parov). V finalu sta bila zanju premočna brata Bonin, Rok in Enej.
Rezultati DP U-18 (dvojice):
2. krog: Rola/Polanec (4)
-	Milič/Starc (Koper/Konex, 7) 6:4, 4:6, 6:3.
Polfinale: Rola/Polanec (4)
-	Ternar/Žibrat (Branik Marei-bor, 2) 6:3, 6:3.
Finale: Rola/Polanec (4)
-	Bonin/Bonin (Koper, 3) 4:6, 4:6.
S tekmami 1. kroga se je v soboto pričelo tekmovanje v 3. slovenski ligi za člane. Ekipe so razdeljene v tri skupine, ptujska ekipa TK Terme Nes Ptuj pa nastopa v C skupini. Glavni cilj ekipe je napredovanje v 2. ligo, kar je ta zasedba tudi sposobna. Presenečenja so sicer možna, saj je sito zelo ozko: napreduje samo ena ekipa.
Ptujska ekipa je pod vodstvom trenerja Luke Hazdovca dobro začela letošnjo ligo: najprej je v soboto zmagala v Velenju, v nedeljo pa je na domačih igriščih slavila še z ekipo TK Hoče, ki je v prvem krogu presenetila ŽTK Maribor.
Rezultati: 1. krog:
ŠTK Velenje - TK Terme Nes Ptuj 2:3 (za Ptuj so zmage dosegli Rola, Kraljič in Jaklin).
2. krog:
TK Terme Nes Ptuj - TK
Hoče 4:1 (za Ptuj so zmage dosegli Rola, Kraljič, Rus in Jaklin).
1. slovenska veteranska liga
S svojimi nastopi so v torek pričeli tudi igralci v 1. veteranski ligi. Tudi tukaj ima TK Terme Ptuj svojega predstavnika, ki pa je bil v 1. krogu visoko poražen v Kranju (7:0). Poznala se je odsotnost nekaterih standardnih igralcev, tako da niso mogli nuditi resnejšega odpora domačinom, ki spadajo med najboljše ekipe v Sloveniji. Danes, v torek, bodo Ptujčani gostilo ekipo iz Velenja.
Pari 2. kroga (torek, 15. 5., ob 16. uri): TK Terme Ptuj
-	TK AS Velenje, TK Koper -TK Branik Maribor, TK Domžale - TK AS Litija, ŽTK Maribor
-	TK Triglav Kranj.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa TK Terme Nes Ptuj (desno je trener Luka Hazdovac)
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zavrč z eno nogo že v 2. ligi
jena 5:1, Podlehnik Lovrenc - Hajdoše 1:
- Središče 0:6, 5.
3. SNL vzhod
Rezultati 23. kroga: Stojnci - Koroška Dravograd 4:0, Pohorje - Zavrč 0:1, Železničar - Trgovine Jager 2:1, Paloma - MU Šentjur 0:0, Tehnostroj Veržej - Odranci 2:0, Črenšovci - Tišina 3:1, Malečnik - Kovinar Štore 0:1.
1.ZAVRČ	23	14	6	3	50:12	48
2. TRGOV. JAGER	23	12	5	6	40:34	41
3. TEHNO. VERŽEJ 23		13	1	9	46:36	40
4. ODRANCI	23	11	4	8	38:26	37
5. KOVINAR ŠTORE 23		11	3	9	27:28	36
6. PALOMA	23	10	5	8	41:33	35
7. MALEČNIK	23	10	4	9	36:33	34
8. STOJNCI	23	10	4	9	31:41	34
9. MU ŠENTJUR	23	8	7	8	32:30	31
10. ČRENŠOVCI	23	9	4	10	33:35	31
11. POHORJE	23	8	3	12	29:33	27
12. DRAVOGRAD	23	7	3	13	20:46	24
13. ŽELEZNIČAR	23	7	2	14	27:44	23
14. TIŠINA	23	3	5	15	21:42	14
V Stojncih hat-trick Mateja Murata
Očitno je poraz proti Palomi bil samo eden redkih slabih dni vodečega moštva v 3. SNL
-	vzhod Zavrča. Tokrat so slednji slavili pomembno zmago v Rušah, do katere pa niso prišli na lahek način. Po presenetljivem porazu »trgovcev« iz Šmarja pri Jelšah z mariborskim Železničarjem je sedaj prednost Zavrča pred najbližjimi zasledovalci spet sedem točk. Težko pa je verjeti, da bi nogometaši Zavrča v zadnjih treh krogih še trikrat izgubili, njihovi zasledovalci pa trikrat zmagali.
Stojnčani so po pričakovanjih brez večjih težav premagali bivšega prvoligaša iz Dravograda. Odločitev o zmagovalcu je padla že v prvem polčasu, ko so domačini prišli do prednosti treh zadetkov. Tokrat je bil še posebej razpoložen njihov prvi strelec Matej Murat, ki je dosegel tri zadetke.
Pohorje - Zavrč 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Gaiser (65). Zavrč: D. Golob, Lenart, Petek, Šnajder (od 75. Murko), Zdelar, Ko-rez, M. Golob, Kokot, Letonja (od 85. Zorman), Mezarlč In Rampre (od 28. Gaiser). Trener: Mlran Klajderlč.
Stojnci -Koroška Dravograd 4:0 (3:0)
Strelca: 1:0 Murat (4), 2:0 Golob (24), 3:0 Murat (26) In 4:0 Murat (88).
Stojnci: Starčlč, Milošič, Golob (od 80. Pokleka), Fruk, Vilčnik, Jan-žekovlč (od 46. Horvat), Topolovec, Čeh, Murat, Žnidarič in Rlžnar (od 46. Kuserbanj). Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga
Rezultati 23. kroga: Mons Claudius - Šoštanj 1:1, Šmartno 1928
-	Tehnotlm Pesnica 5:0, Peca - Zreče 0:0, Jurovskl Dol - Gerečja vas Unukšped 1:1, Oplotnlca - Holermu-os Ormož 3:4, Get Power Šamplon
-	Bistrica 1:2, Šentilj Jarenina - GIC Gradnje Rogaška 0:1.
1.	ŠMARTNO 1928 23 15	3	5	68:25	48
2.	ZREČE 23 14	3	6	48:29	45
3.	G. G. ROGAŠKA 23 12	3	6	38:29	45
4.	GEREČJA VAS U. 23 12	2	9	36:33	38
5.	HOLER. ORMOŽ 23 11	4	8	55:47	37
6.	ŠENTILJ -JAR. 23 10	4	9	43:35	34
7.	ŠOŠTANJ 23 9	6	8	30:35	33
8.	PECA 23 9	4	10	47:50	31
9.	G. P. ŠAMPION 23 7	7	9	30:38	28
10.	MONS CLAUD. 23	8	4 11	31:43	28
11.	BISTRICA 23	7	6 10	31:39	27
12.	OPLOTNICA 23	7	4 12	42:57	25
13.	JUROVSKI DOL 23	6	6 11	33:53	24
14.	TEH. PESNICA 23	5	2 16	31:50 17
23. krog v Štajerski ligi je bil ponovno uspešen za klube iz
našega področja (MNZ Ptuj), saj so osvojili sedem točk, ki so jih vse prinesli iz gostovanja. Nogometaši Gerečje vasi so osvojili točko v Jurovskem Dolu, čeprav so srečanje končali samo z devetimi nogometaši (izključena sta bila Jernej Sagadin in Jan Žgeč). Uspešna pa sta bila Holermuos Ormož v Oplotnici in končno prebujena Bistrica. Očitno je pri Bi-stričanih tako imenovana šok terapija (sprememba trenerja) obrodila sadove; točke proti »šampionom« so zlata vredne v borbi za obstanek. V vodstvu pa je še naprej Šmartno 1928, ki je z visoko zmago proti Pesnici in samo remiju Zrečanov na gostovanju v Črni na Koroškem ponovno prišlo do prednosti treh točk.
Jurovski dol - Gerečja vas Unukšped 1:1 (1:1)
Strelca: 0:1 R. Sagadln (38) in 1:1 Šnofl (40).
Gerečja vas Unukšped: Kalses-berger, Žgeč, Slaček, Horvat, Petek (od 46. D. Hertlš), R. Sagadln, J. Sagadln, Marinič (od 85. Sel), Breg, Poštrak (od 66. Veber) in M. Hertlš. Trener: Ivan Ornlk.
Oplotnica - Holermuos Ormož 3:4 (2:2)
Strelci: 0:1 Zidarič (7), 1:1 Kavc (12. iz 11m), 1:2 M. Jereblč (27), 2:2 Ozimič (35), 2:3 Jurčec (64), 2:4 M. Jereblč (69) in 3:4 Perbll (85).
Holermuos Ormož: Šnajder, Mli-narlč, D. Jereblč, Zidarič (od 89. Cin-gesar), Zadravec, Meznarlč, Jurčec, Gorlčan, M: Jereblč, Prapotnlk in Kolarlč (od 70. Šeruga). Trener: Benjamin Krajnc.
Get Power Šampion -Bistrica 1:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Obrovnlk (25), 1:1 Kožar (85) in 1:2 Plevnlk (66)
Bistrica: Danilovič, Hajšek, Mo-drlč, Simončič, Draglč (od 79. Drosk), Frellh, Jelenko, Mlinar, Obrovnlk (od 85. Habjanlč), Stegne in Tkavc (od 61. Plevnlk). Trener: Momčllo Mitič.
1. LIGA MNZ PTUJ
Hajdina spet prehitela Dornavo
Rezultati 19. kroga: Gorišnica - Bukovci 1:1, Videm - Rogoznlca 2:1, Podvlncl - Skorba 4:2, Cirkula-ne - Dornava 1:1, Hajdina - Apače 4:1, Markovcl - Boč 4:1.
1.	HAJDINA 19 12 3 4 56:21 39
2.	DORNAVA 19 12 2 5 43:26 38
3.	PODVINCI 19 10 6 3 38:21 36
4.	VIDEM 19 11 2 6 46:44 35
5.	BOČ	19 10 1 8 32:33 33
1. SREDIŠČE 6	16 12		2	2	70:25	32
2. ZG. POLSKAVA	16 10		2	4	47:33	32
3. LESKOVEC	16	8	4	4	36:27	28
4. PRAGERSKO	16	8	2	6	36:27	26
5. GRAJENA	16	8	0	8	40:42	24
6. TRŽEC	16	5	4	7	35:44	19
7. PODLEHNIK	16	5	3	8	26:36	18
8. SP. POLSKAVA	16	5	3	8	22:38	18
9. HAJDOŠE	16	3	3	10	26:48	12
10. LOVRENC -1	16	4	1	11	21:47	12
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat (Stojnci, rumeni dres) je na tekmi z Dravogradom dosegel hat-trick.
6.	BUKOVCI	19	8 6 5	38:26	30
7.	APAČE	19	9	1 9	43:33	28
8.	ROGOZNICA	19	5	6 8	36:32	21
9.	CIRKULANE	19	4	7 8	32:9	19
10.	GORIŠNICA	19	4	6 9	31:49	18
11.	SKORBA	19	5	3 11	38:57	18
12.	MARKOVCI	19	1 3 15	19:59	6
Cirkulane - Dornava 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Klajderič (35), 1:1 Zagoršek (50).
Markovci - Boč 4:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Pinter (21), 1:1 Ljubec (33. iz 11m), 2:1 Herga (49), 3:1 Ljubec (71. z 11m) in 4:1 Golob (72).
Gorišnica - Bukovci 1:1 (0:0)
Strelca: 1:0 Laznik (64) in 1:1 Zemljarič (79).
Hajdina - Apače 4:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Vrabl (8. z 11m), 2:0 Verlak (69), 2:1 Bauman (75), 3:1 Verlak (83) in 4:1 Ficko (91).
Videm - Rogoznica 2:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Pečnik (14), 1:1 Strelec (37) in 2:1 Pečnik (66).
Podvinci - Skorba 4:2 (3:1)
Strelci: 1:0 Benko (3), 1:1 Haul-narter (18), 2:1 Brumen (22), 3:1 D. Petrovič (27), 3:2 Vogrinec (79) in 4:2 Brumen (88).
2. LIGA MNZ PTUJ
Povprečno več kot šest zdetkov na tekmo; pet zadetkov Zavca v Leskovcu
Rezultati 16. kroga: Zgornja Pol-skava - Tržec 5:4, Leskovec - Spodnja Polskava 5:0, Pragersko - Gra-
Pragersko - Grajena 5:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Novak (12), 1:1 Bra-čič (32), 2:1 Debevec (75), 3:1 Fran-geš (77), 4:1 Novak (86) in 5:1 Pišek (88).
Zg. Polskava - Tržec 5:4 (1:1)
Strelci: 1:0 U. Klajderič (21), 1:1 Skrbinšek (23), 2:1 Vuk (52), 3:1 Vuk (61), 3:2 Krajnc (62), 3:3 Šeliga (81), 3:4 Krajnc (84), 4:4 Cuk (87) in 5:4 M. Klajderič (88).
Podlehnik - Središče 0:6 (0:2)
Strelci: 0:1 Kolenc (21), 0:2 Pra-potnik (31), 0:3 Prapotnik (57), 0:4 Jerebič (57), 0:5 Klajnčar (66) in 0:6 Cvetko (88).
Leskovec - Sp. Polskava 5:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Zavec (48), 2:0 Zavec (50), 3:0 Zavec (59), 4:0 Zavec (80) in 5:0 Zavec (87).
Lovrenc - Hajdoše 1:5 (0:3)
Strelci: 0:1 Petek (14), 0:2 Petek (42. iz 11m), 0:3 Trlep (44), 1:3 Nah-berger (54. z 11m), 1:4 Glažar (76) in 1:5 Brodnjak (85).
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Vzhodna skupina
Rezultati 16. kroga: Gorišnica
-	Dornava 4:0, Grajena - Savaria Podvinci 5:2, Tržec - Leskovec 0:0, Holermuos Ormož - Stojnci 1:3.
1.	GORIŠNICA	14	10	3	1	45:10	33
2.	STOJNCI	14	10	2	2	38:11	32
3.	MARKOVCI	14	9	2	3	40:17	29
4.	DORNAVA	14	6	5	3	35:14	23
5.	S. PODVINCI	14	6	3	5	23:25	21
6.	TRŽEC	15	4	3	8	16:32	15
7.	GRAJENA	15	4	0	11	16:67	12
8.	HOLER. ORMOŽ 14	2	2	10	16:3	8
9.	LESKOVEC	14	2	2	10	10:30	8
Zahodna skupina
Rezultati	16. kroga: Skorba
-	Pragersko 4:2, Lovrenc	- Polskava 1:1, Hajdina - Prepolje 9:1, Boč
-	Apače 7:0.
1.	HAJDINA	14 11 3 0	47:12 36
2.	BOČ	14 11 2 1	45:14 35
3.	SKORBA	15 8 2 5	45:26 26
4.	ZG. POLSKAVA 14 6 4 4	26:19 22
5.	PREPOLJE	14 6 0 8	27:45 18
6.	PRAGERSKO	14 4 3 7	28:34 15
7.	POLSKAVA	14 3 4 7	16:33 13
8.	APAČE	14 3 1 10	15:42 10
9.	LOVRENC	14 2 1 12	22:46 7
Danilo Klajnšek
1. slovenska ženska liga
Senožeti Vode -Ljudski vrt 4:2 (3:0)
Strelke: 1:0 Žganec (19), 2:0 Žganec (22), 3:0 Grad (34), 3:1 Potrč (50), 4:1 Žganec (66), 4:2 Potrč (69).
ŽNK Ljudski vrt: Murko, Skaza, Jaušovec, L. Arnuš, Koren, Petek, Mesarec, Pihler, Cafuta, M. Arnuš in Potrč. Trener: Aleš Huzjak.
Mlade ptujske nogometašice so gostovale v Dolu pri Ljubljani, kjer so se pomerile z domačinkami. Gostje so v prvem polčasu igrale nekoliko slabše in naredile nekaj napak ter dovolile domačinkam, da so
dosegle tri zadetke. Zato pa so Ptujčanke dobro držale v drugem polčasu, ko jim je uspelo doseči tudi dva zadetka.
Rezultati 19. kroga: Senožeti Vode - Ljudski vrt 4:2 (3:0), Slovan
-	Pomurje 0:8 (0:3), Slovenj Gradec
-	Maribor 12:3 (7:1), Kamen Jerič
-	Krka 1:3 (1:2).
1.	KRKA	19 18 0 1 180:7 54
2.	POMURJE 19 17 1 1 179:11 52
3.	SLOV. GRADEC 19 11 1 7 76:46 34
4.	KAMEN JERIČ 19 10 2 7 53:29 32
5.	SLOVAN 19 8 2 9 62:48 26
6.	SENOŽETI VODE 19 4 0 15 38:87 12
7.	LJUDSKI VRT 19 2 1 14 17:177 7
8.	MARIBOR 19 2 1 14 15:215 7
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 34. kroga - SREDA 16. maja ob 17.00: Bela krajina - Drava; SREDA ob 18.15: Maribor - Primorje, Domžale - Nafta; SREDA ob 20.00: HIT Gorica - Koper, MIK CM Celje - Interblock.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški Liga za prvaka
Pari 6. kroga - SREDA: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Prevent - Gorenje; ČETRTEK: Gold club - Cimos Koper.
Liga za obstanek
Pari 6. kroga - SREDA: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje (sreda ob 19.00), Slovan - Ribnica Riko hiše.
Danilo Klajnšek
27. maraton Treh src v Radencih
V soboto, 19. maja, bodo Radenci v znamenju tradicionalnega maratona Treh src. Tokratni start že 27. največje atletske prireditve v skrajnem predelu severovzhodne Slovenije bo ob 9.30.
Tekače čaka 42 in 21 kilometrov dolga pot, skupino za njimi (start ob 9.40) pa 10 in 5,5 kilometra. Letošnjo novost prinaša tek na 1200 metrov. Še pred startom maratona se bodo ob 8. uri podali na pot udeleženci 17. Planinskega pohoda, ki ga pripravljajo člani PD Gornja Radgona, ob 9.25 pa bodo s tekom pričeli paraplegiki (21 km). Popoldanski program se pričenja s humanitarnim tekom, čas od 16. do 17.40 pa je prireditelj namenil teku mlajši generaciji, kjer bodo svoje moči merili otroci med 3. in 13. letom starosti.
NŠ
Namizni tenis • 1. SNTL
Ekipi Ptuja osmi v 1. in 3. ligi
Rezultati 18. kroga: Sobota
-	Ptuj 6:4, Melamin - Kema Puconci 0:6, Maribor Finea - Krka 6:1, Tempo Velenje - LM KO Lendava 6:0, Ilirija - Edigs Mengeš 6:2.
1.	KEMA PUCONC1	18	17	1	0	35
2.	MARIBOR FINEA	18	15	2	1	32
3.	KRKA	18	14	1	3	29
4.	SOBOTA	18	12	0	6	24
5.	TEMPO VELENJE	18	9	0	9	18
6.	MELAMIN	18	7	1	10	15
7.	ILIRIJA	18	6 0	12	12
8.	PTUJ	18	4	1	13	9
9.	EDIGS MENGEŠ	18	2	0	16	4
10.	LM-KO LENDAVA 18 0 0 18 0
Sobota - Ptuj 6:4
Roudi - Pavič 3:2, Kocuvan - Ovčar 3:0, Koščak - Piljak 1:3, Kocuvan - Pavič 3:2, Roudi - Piljak 2:3, Koščak - Ovčar 3:1, Kocuvan/Koš-čak - Piljak/Pavič 1:3, Kocuvan - Pi-ljak 3:1, Koščak - Pavič 1:3, Roudi
-	Ovčar 3:2
V zadnjem krogu 1. slovenske namiznoteniške moške lige so igralci Ptuja gostovali v Murski Soboti. Doživeli so sicer poraz, vendar so se v dvoboju, ki je trajal več kot tri ure, dobro upirali Sobočanom. O končnem zmagovalcu je odločala deseta igra, v kateri je domači igralec Roudi z veliko sreče premagal Urbana Ovčarja v petih nizih. Z malo več sreče bi
lahko gostje osvojili vsaj točko, če ne bi izkušenega Bojana Pa-viča v dvobojih z Roudijem in Kocuvanom zapustila sreča, saj je oba dvoboja izgubil v petem nizu.
Igralci Keme Puconci so novi državni prvaki, ekipa Maribor Finea iz Maribora pa si je z zmago proti neposrednemu tekmecu za drugo mesto, ekipo Krke priigrala naslov vice-prvaka.
3. SNTL
Rezultati 10. (zadnjega) kroga: LM KO Lendava II - Muta 0:6, Osminka Jesenice - Škofja Loka 6:1, Merkur - Iskra Avtoelektrika 4:6, Melamin II - Finea Maribor II 0:6, Kajuh Slovan - Ptuj II 5:5, Osminka Jesenice - Iskra Avtoelektrika 6:3, Merkur - Škofja Loka 5:5, Melamin II - Ptuj II 3:6, Kajuh Slovan - Finea Maribor II 1:6.
1. MARIBOR FINEA	18	17	0	1	34
2. MUTA	18	16	0	2	32
3. GORICA	18	11	1	7	23
4. MERKUR	18	9	2	7	20
5. OSMINKA JESENICE	18	7	3	8	17
6. ŠKOFJA LOKA	18	6	5	7	17
7. MELAMIN	18	6	3	9	15
8. PTUJ	18	4	5	9	13
9. KAJUH SLOVAN	18	2	5	11	9
10. LM-KO LENDAVA	18	0	0	18	0
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
Triatlon • Otvoritvena tekma sezone na Ptuju
S Karibov do zmage na Ptuju
V	nedeljo se je na Ptuju odvijal uvodni triatlon letošnje sezone v Sloveniji. Tekmovanja, ki ga je v sodelovanju s ptujskimi Termami organiziral tekaški klub Maraton iz Ptuja, se je v sončnem in toplem vremenu udeležilo rekordno število tekmovalcev. V šestem letu je prvič preseglo magično dvestotico, v dopoldanskem akvatlonu za otroke ter v popoldanskem super sprint ter sprint triatlonu je namreč star-talo skupaj 219 tekmovalcev.
Tretje zmagoslavje Patrčeviča
V	najprestižnejši disciplini dneva, moškem sprint triatlonu, kjer so udeleženci preplavali 750 metrov, 20 kilometrov prekolesarili ter 5 kilometrov pretekli, je bil najhitrejši Hrvat Dejan Patrčevič, stopničke sta dopolnila Slovenca, Ribničan Bojan Cebin ter Ljubljančan David Pleše. Dirka se je razpletla šele v teku, saj je v zadnjo menjavo skupaj prikolesarila skupina dvanajstih tekmovalcev. Hiter tempo, ki ga je diktiral Cebin, je lahko držal le Patrčevič, ostali so po polovici proge zaostajali že pol minute, v zadnjem delu pa 21-letni Ribničan ni mogel ubraniti napada hrvaškega tekmovalca in se je moral zadovoljiti z drugim mestom. »Po kolesarskem delu sem pričakoval, da bom naskakoval zmago, saj sem pre-
V Slovenski Bistrici se je v soboto začela serija osmih mitingov za Veliko nagrado Atletske zveze Slovenije.
Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel Primož Koz-mus v metu kladiva (79,99 metra), Ptujčanke pa so se najbolje odrezale v teku na 800 metrov. Odlično pripravljenost je ponovno pokazala mlajša mladinka Laura Pajtler, ki je v članski konkurenci zasedla drugo mesto. Svojo najboljšo osebno znamko iz lanskega leta je izboljšala za dobri dve sekundi in sedaj znaša 2 minuti in 12,68 sekunde. Prvič v karieri je premagala tudi svojo klubsko kolegico Natalijo Sbull, ki je bila peta (2 minuti in 14,98 sekunde). Pri tem je potrebno dodati, da se Pajtler-jevi tek ni izšel popolnoma po predhodni taktični zamisli, ki jo je pripravil trener Franci Ivančič. Glede na omenjene
Začetek plavalnega dela triatlona
cej dober v teku, vendar je bil Patrčevič žal premočan. Tekma je bila zelo naporna, predvsem kolesarski del, kjer so se v vodilni skupini vrstili napadi tekmovalcev eden za drugim. Sicer je to prvi letošnji triatlon v Sloveniji, a ne prvi zame, saj sem prejšnji teden nastopil v Trstu, kjer sem osvojil zelo dobro 7. mesto. Ta konec tedna me čaka nastop na Evropskem prvenstvu v duatlonu v madžarskem Gyoru, kjer bom nastopil v kategoriji do 23 let,« je v cilju povedal Cebin. Deset let starejši zmagovalec iz Zagreba je stari znanec ptujskih triatlonov, saj je slavil na polovici vseh tekmovanj v mestu ob Dravi. »Pred startom nisem vedel, kako visoko lahko po-sežem na tej kratki progi, saj sem se ravnokar vrnil s Kari-
bov, kjer sem nastopil na štirikrat daljši razdalji pol-ironman. No, forma je dobra, saj sem na tekmi za svetovni pokal osvojil šesto mesto. Konkurence ne poznam prav dobro, zato sem plaval za Erihom Pečnikom, ki pa tokrat ni bil najhitrejši. Na kolesu sem zaradi dobrega teka lahko malce taktiziral. Ce-bin je sicer zelo dober, a mu še manjka nekaj izkušenj,« je o borbi trojice, ki se s triatlonom ukvarja profesionalno, dejal Dejan Patrčevič.
Komel najboljši Ptujčan
Od domačih triatloncev se je v konkurenci dvaindevetdese-tih tekmovalcev najvišje na 30. mesto uvrstil Ptujčan Branimir Komel, ki nastopa za maribor-
ski klub treh športov, Damir Lovenjak iz Dražencev je bil 43., oče' ptujskega triatlona, Rado Ačimovič, pa je osvojil 43. mesto. Ačimovič in Komel sta osvojila medalji v svojih kategorijah, Ačimovič zlato med veterani III., Komel pa bron med veterani II. Visoko so v svojih kategorijah posegli še maratonec Boris Zmazek, ki se je uvrstil na peto mesto, Franci Cizerl je bil šesti, vaterpolist Jernej Terbuc pa je bil deveti.
Šimiceva brez konkurence
V konkurenci petnajstih deklet je bila borba manj izenačena. Precej suvereno je slavila edina slovenska profesionalka Mateja Šimic, drugo mesto je osvojila veteranka Nataša Na-krst, tretje pa Hrvatica Željka Šaban. »Zmago sem pričakovala. Zaradi lanske poškodbe roke imam še nekoliko slabše čase v plavanju, na kolesu in v teku pa sem bila sama v ospredju. Plavanje pride na vrsto malo kasneje, zdaj me čaka nastop na EP v duatlonu. Danes sem preizkusila novo kolo, ki teče zelo dobro. Sicer sem letos nastopila že na dveh triatlonih, v Bolzanu v Italiji sem prejšnji konec tedna zmagala, v Trstu prvega maja sem bila druga. Glavni cilj sezone je Evropsko prvenstvo na Danskem ob koncu junija,« je povedala 27-letna Šimiceva.
rezerve gre pričakovati, da bo Pajtlerjeva še napredovala in dosegla zastavljena cilja sezone - normi (400 metrov -56,80 sekunde; 800 metrov -2 minuti in 10 sekund) za nastop na Svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki bo julija v Ostravi na Češkem. Znano pa je, da bo Pajtlerjeva prav tako julija nastopila na Evropskem olimpijskem festivalu mladih (EYOF), kjer bo barve slovenske reprezentance branila v teku na 800 metrov.
Izmed ostalih članov Atletskega kluba Keor Ptuj velja izpostaviti še nastop mlajšega mladinca Mitje Horvata na 100 metrov. Kljub vetru v prsi je dosegel nov osebni rekord (11,20 sekunde) in uvrstitev v finale teka na 100 metrov, kjer kasneje zaradi obilice tekmovanj v prihodnjih dneh ni nastopil. Na isti razdalji se je prvič pod mejo trinajstih sekund (12,92 sekunde) spustila Teja Holc in zasedla sedmo mesto. Rok Grdina je v konkurenci mlajših mladincev kopje vrgel 48,58 metra in zasedel tretje mesto.
UE
V super sprint triatlonu, kjer so tekmovalci preplavali 300 metrov, prekolesarili 8 kilometrov ter pretekli 2 kilometra, so bili najboljši mladi triatlonci iz Ribnice. Med dečki je zmagal mlajši mladinec Vid Pucelj, med deklicami pa še kadetinja Monika Oražem, ki je v absolutni konkurenci osvojila zavidljivo tretje mesto. Dopoldne so se v akvatlonu, kombinacija plavanja in teka, pomerili najmlajši.
Prvi turnir Plajnšku
V	soboto, 5. maja, je bil v tenis centru Luka odigran prvi turnir v seriji štirih v kategoriji moški nad trideset let. Zbralo se je 24 igralcev s Ptuja in okolice, ki so se med seboj pomerili po turnirskem sistemu.
Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer sta se v finale uvrstila Sebastijan Kotnik in Marjan Šebela; slednji je na koncu slavil z rezultatom 9:4.
V	glavnem turnirju pa sta se v finalu srečala Matjaž Plajnšek in Boštjan Kreutz. Dvoboj je z lepo igro prepričljivo dobil Plajnšek. Potrebno je omeniti-,da je Kreutza v izrednem polfinalnem dvoboju dodobra namučil Majcenovič, ki je klonil šele v podaljšani igri.
Rezultati:
polfinale: Plajnšek - Pušnik 9:3, Kreutz - Majcenovič 9:8 (10:7).
Finale: Plajnšek - Kreutz 9:2.
Vrstni red (1/4):1. Plajnšek 12, 2. Kreutz 10, 3. Pušnik 8, 4. Majcenovič 8 točk, ...
Ljutomerčanka Milica Zemljič, z dekliškim priimkom Šumak, je visok življenjski jubilej 80-letnico praznovala tudi s svojimi nekdanji klubskimi kolegi iz obdobja 1947-1952, ko je branila barve atletskega kluba Mladost iz Zagreba in bila stalna članica državne reprezentance. Odlikovala se je zlasti v tekih na krajše proge in v skoku v višino. V štafetni postavi je
»Prireditev je uspela, kot smo si zastavili. Vreme je bilo odlično, prav tako smo zelo zadovoljni z udeležbo, ki je bila letos ponovno rekordna. Mnogi so pohvalili progo, pravijo, da je najboljša. Letos smo namreč kolesarili po še nedokončani obvoznici. Hvala vsem, ki so pomagali, da je prireditev uspela,« je dejal vodja organizacije, Rado Ačimovič.
UG
Finalista prvega letošnjega turnirja v TC Luka: Matjaž Plajnšek in Boštjan Kreutz
Naslednji turnir bo na sporedu 2. junija, zaključni masters pa bo septembra.
JM
skupaj s Celjanko Almo Butja in Hrvaticama Milko Babovic in Dagdo Bogic v teku 4 x 100 metrov leta 1949 postavila nov državni rekord, prvič pa je bil postavljen čas, ki ni presegal 50 sekund! Milica Zemljič je bila leta 1951 izbrana za najboljšo športnico takratne skupne države.
Niko Šoštarič
Sprint (moški):
1.	Dejan Patrcevic (Petar Zrinski) 0:55:00
2.	Bojan Cebin (TK Inles Riko Ribnica) 0:55:28
3.	David Pleše (TK Ljubljana) 0:55:48
30. (kat. 3) Branimir Komel (TK Maribor) 1:05:39 40. Damir Lovenjak (ŠD Sokol) 1:07:19 43. (kat. 1) Rado Acimovic (TK Maribor) 1:07:47 49. Zoran Malovič (TK Maribor) 1:10:08
55.	Danilo Drevenšek (VK Terme Ptuj) 1:11:14
56.	(kat. 9) Jernej Terbuc (VK Terme Ptuj) 1:11:23
61.	Matej Kostanjevec (KPŠ) 1:12:38
62.	Ivo Čondič (TK Maribor) 1:13:31
65. (kat. 5) Boris Zmazek (TK Maraton Ptuj) 1:15:02
73.	(kat. 6) Franci Cizerl (Medicus) 1:21:15
74.	Andrej Hunjet (Eurobike Špica) 1:24:44
77. Sebastijan Kapel (TK Maraton Ptuj) 1:27:51
Sprint (ženske):
1.	Mateja Šimic (TK Trisport Kamnik) 1:02:01
2.	Nataša Nakrst (Trisport) 1:05:51
3.	Željka Šaban (TK Swibir) 1:08:20
Super sprint (moški)
1.	Vid Pucelj (TK Inles Riko Ribnica) 27:07
2.	Nik Zobec (TK Inles Riko Ribnica) 27:21
3.	Hribar Domen (TK Trisport) 29:25
Super sprint (ženske):
1.	Monika Oražem (TK Inles Riko Ribnica) 29:02
2.	Nika Kožar (TK Inles Riko Ribnica) 30:27
3.	Maruša Andoljšek (TK Inles Riko Ribnica) 30:56
Atletika • Miting za VN AZS
Pajtlerjeva potuje na EYOF
Laura Pajtler v sklepnem delu teka na 800 metrov.
Foto: UE
Na posnetku v ospredju znamenita trojica štafetne postave Milka Babovic, Alma Butja in Milica Zemljič (manjka Bogičeva) s trenerjem Žarkom Susičem.
Foto: NS
80 let Milice Zemljič
Bila je športnica Jugoslavije
Tenis • TC Luka
UE Ormož
DELAVEC BREZ POKLICA
Del. za preprosta dela v gradbeništvu - m/ž, DČ 8 mes, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: takoj. EXBAU D.O.O. KOG, JASTREBCI 68, 2276 KOG. MESAR - SEKAČ
Izkoščevanje mesa - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. ANUŠEK BOŠTJAN S.P. IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTROMONTER - m/ž, elektri-kar energetik, DČ 3 mes, enoizmen-sko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B. TIMA-TGS D.O.O. TRGOVINA,GOSTINSTVO IN STORITVE ORMOŽ, KOLODVORSKA CESTA 6, 2270 ORMOŽ. FRIZER
Pomožna - m/ž, DČ 1 leto, 30 ur/teden, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, krajši del. čas: 30UR/te-den. ŠOŠTARIČ SIMONA S.P.BIOLAS FRIZERSTVO IN POSREDNIŠTVO, PODGORCI 4, 2273 PODGORCI. VOZNIK AVTOMEHANIK ŠOFER tovornega vozila - m/ž, voznik v cestnem prometu, NDČ, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 6 mes, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid. PUKLAVEC BORUT S.P BO-TRANS SREDIŠČE OB DRAVI, OB-REŽ 76, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI. NATAKAR
Točenje pijač - m/ž, delavec brez poklica, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, katerakoli izobrazba; zaposlitev možna le v dopoldanskem času. ŠERUGA VESNA S.P. BAR PELICAN, KOLODVORSKA CESTA 6 B, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI.
EKONOMSKI TEHNIK
Prodajalec gradbenih materialov, prodaja gradbenega materiala - m/ž, prodajalec, ekonomsko komercialni tehnik, NDČ, enoizmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik -dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, gradb. izobr. INVEST TRGOVINA D.O.O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ. POSLOVNI SEKRETAR Tajnik administrator- tajniško administrativna dela, knjiženje in kontiranje prejetih računov, evidenc dl, naročilo blaga - m/ž, ekonomsko komercialni tehnik, ekonomist za komercialno dejavnost, NDČ, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, angleški jezik -zelo dobro, nemški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. INVEST TRGOVINA D.O.O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ. DOKTOR MEDICINE Doktor medicine specialist psihiater- diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni - m/ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 4 mes, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne
spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - tekoče, strokovni in specialistični izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s podr. psih.; stanovanje na razpolago, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAVNI ZAVOD PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ.
Območna enota Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA Pomoč v kuhinji, pomivanje posode - priprava - čiščenje - m/ž, kuhar, DČ 8 mes, 20 ur/teden, gibljiv/ nestalen urnik; predvideno plačilo: 300,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, oster vid, ročne spretnosti. DRUŽINSKI RAJ D.O.O., DRAVINJSKI VRH 4 D, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Delavec za ročna zemeljska dela
- m/ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: ročne spretnosti. GABROVEC ALEKSANDER S.P.ZEMELJSKA DELA PTUJ, K JEZERU 6, 2250 PTUJ. Čistilka na območju Markovcev (Vitiva Markovci) - m/ž, DČ 3 mes, 12 ur/teden, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, oster vid, ročne spretnosti. ISS SERVISYSTEM D.O.O., PTUJSKA CESTA 95, 2000 MARIBOR
Monter, demonter kovinskih konstrukcij - m/ž, DČ 6 mes, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: vloge pošljite neposredno delodajalcu. JEVŠOVAR TOMAŽ S.P. SU-KA FINANČNO SVETOVANJE, ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO Pomožni delavec za preprosta dela - pomoč pri izdelavi centralnih naprav - m/ž, DČ 6 mes, enoizmen-sko delo, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, zaželjen izpit iz c kategorije. KOKOT BOŠTJAN S.P.MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV GORIŠNICA, MOŠKANJCI 45, 2272 GORIŠNICA. Pomožna dela v krovstvu ali krovec - klepar - m/ž, krovec, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. PURG MARJAN S.P., PREŠA 27, 2322 MAJŠPERK. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Natakar - m/ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 3 mes, 20 ur/teden, deljen delovni čas. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Slovenske Bistrice. BLANKA PUKLAVEC S,P, CIRKOVCE 15, 2326 CIRKOVCE. Pomoč pri zidanju in ometava-nju - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 650,00 EUR neto. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, slovenski jezik - dobro, obvezno "B" izpit , možnost tudi kandidati iz območja Maribora. GRADBENO PODJETJE JAZBEC D.O.O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. Natakar - m/ž, , srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 522,00 EUR neto. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 mes, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. KA-MENŠEK CIRIL S.P. OKREPČEVALNICA RAJ, POTRČEVA CESTA 60, 2250 PTUJ.
Kuhinjski pomočnik - m/ž, kuharski pomočnik, DČ 1 leto, 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto. MECHORA TEREZIJA S.P. GOSTIŠČE SAVARIA PTUJ, CESTA 8. AVGUSTA 13, 2250 PTUJ.
Elektrotehnik, elektrikar - delo v Sloveniji - m/ž, DČ 6 mes, enoizmen-sko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto. Drugi pogoji: delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, roč-
ne spretnosti, kandidati so lahko iz Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Maribora. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIRKULANE. OBDELOVALEC KOVIN Pridobivalec in predelovalec kovin, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 mes, zahtevana usmeritev in poklic: ikv - obdelovalec kovin, ikv
-	mehaniki in strojniki ikv program. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. PEK
Priprava, zames, oblikovanje, pečenje - m/ž, slaščičar, NDČ, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, nedelje in prazniki prosto. METLIČAR MARIJA S.P. KMEČKA PEKARNA CIRKOVCE, ZGORNJE JABLANE 30, 2326 CIRKOVCE. TALILEC-LIVAR
Delavec začetnik IV. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - m/ž, strojni mehanik, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic: KV-metalurgi, KV-mehaniki in strojniki, -obdelovalci kovin, KV-elektrikarji, KV-kemiki, KV-administratorji in sorodni, - in podobno. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. KLJUČAVNIČAR
Ključavničar - monter, samostojno oporavljanje monterskih in kjučavni-čarskih del v tujini - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, nemški jezik
-	tekoče. LEHMER D.O.O.KIDRIČE-VO, INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO.
OBLIKOVALEC KOVIN Obdelava kovin s struženjem in rezkanjem - m/ž, avtomehanik, avtoličar, DČ 2 leti, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, programiranje - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov -osnovno, prilagajanje na priučitev za programerja cnc - nudimo šolanje in podpis pogodbe za najmanj 24 mesecev , pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. KMETEC VLADIMIR S.P.KOVINOSTRUGARSTVO VIDIA KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Monterska in mehanska dela na terenu in v tujini - m/ž. strojni tehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ.
MONTER OGREVALNIH NAPRAV Monter ogrevalnih centralnih naprav - m/ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 630,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, zaželjen izpit iz C kategorije. KOKOT BOŠTJAN S.P.MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV GORIŠNICA, MOŠKANJCI 45, 2272 GORIŠNICA.
Monter ogrevalnih naprav, vodovod, delo na terenu v Sloveniji
-	m/ž, strojni tehnik, DČ 1 leto, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, slovenski jezik - dobro. MIKS D.O.O. PTUJ, PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. ELEKTROMONTER
Elektromonter - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, možnost kandidati iz : Murska Sobota, Ljutomer, Lenart, Velenje, Celje, Maribor. GOMILŠEK BOŠTJAN S.P. ELEKTRO A&B, PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. Elektro monter - elektro mon-terska dela na terenu in v tujini
-	m/ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, eno-izmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ.
Elektro monter-elektro mon-terska dela na terenu in v tujini
-	m/ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, eno-izmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ.
Elektro monter-skupinovodja
-	m/ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru
Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ELEKTROINŠTALATER Izvedba elektroinštalacij, de-montaža, montaža - m/ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. MATJAŽ GAJZER S.P., GRAJENŠČAK 39, 2250 PTUJ.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK Elektroinstalater - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B. MILOŠIČ IZTOK S.P. ELEKTROTEHNIKA, POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ. KERAMIK
Keramik, polaganje keramike in pripadajoča dela - m/ž, DČ, eno-izmensko delo; predvideno plačilo: 540,00 EUR neto. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. EE-G.M. D.O.O., POT V TOPLICE 9, 2250 PTUJ. SLIKOPLESKAR
Monter suhomontažnih sistemov in slikopleskar - m/ž, mizar, tesar, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, teamsko delo, delo na terenu. IMPACTO D.O.O., ROGOZ-NIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ. Slikopleskar - m/ž, DČ 6 mes, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: terensko delo, poklicati po telefonu. MAJHENIČ EDVIN S.P. SPLOŠNA GRADBENA DELA, DERŽANIČEVA POT 38, 2341 LIMBUŠ.
FRIZER
Frizer - m/ž, DČ 3 mes, 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. SLAVICA MARIN S.P., PO-LENŠAK 9, 2257 POLENŠAK.
ZIDAR
Zidar in tesar - m/ž, tesar, NDČ; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, fizična moč, oster vid, možnost zaposlitve
čistih začetnikov. BAJRAKTARI MU-HAMET S.P. ADI, JADRANSKA ULICA 10, 2250 PTUJ.
Izvajanje izolacijskih fasad in strojnih ometov - m/ž, pleskar, zidar za zidanje in ometavanje, osnovnošolska izobrazba, DČ 8 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 800,00 EUR neto. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, izpit B kategorije, lahko tudi vpeljana skupina. BERANIČ CIRIL S.P.STROJNI OMETI LOVRENC NA DR.POLJU, APAČE 111, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
Zidar - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, katerakoli izobrazba v primeru delovnih izkušenj. CARAKU FLORIJE S.P. ŠPETIM, ČUČKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ. Monter-bandažer po sistemu knauf-rigips - m/ž, mizar, slikople-skar, DČ 3 mes, enoizmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, čim več izkušenj na področju montaže in bandažiranja po sistemu Knauf-Rigips. DACATUS D.O.O., Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 PODLEHNIK. Zidar, zidanje in pripadajoča dela - m/ž, DČ 9 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 540,00 EUR neto. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. EE-G.M. D.O.O., POT V TOPLICE 9, 2250 PTUJ. Zidar za zidanje, ometavanje, be-toniranje, opaževanje in armira-nje - m/ž, zidar za zidanje in ometa-vanje, DČ 9 mes, enoizmensko delo. Drugi pogoji: delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, PKV zidar. FIDERŠEK STANISLAV S.P. BETON GRADBENE STORITVE CIRKOVCE, CIRKOVCE 77 A, 2326 CIRKOVCE. Zidanje in ometavanje - m/ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, enoizmensko delo. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti. KOLAR DRAGO S.P. GRADBENIŠTVO, GORIŠNICA 46/A, 2272 GORIŠNICA. VOZNIK AVTOMEHANIK Prevoz oseb - taxist - m/ž, NDČ, 10 ur/teden, gibljiv/nestalen urnik. Drugi pogoji: delovne izkušnje 3 leta, nemški jezik - zadovoljivo, dober voznik B kategorije s 3 leti vozniškega dovoljenja. DEŽMAN SREČKO S.P. TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ.
Voznik specialnega tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu - m/ž, voznik cestnih motornih vozil, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 479,89 EUR neto. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, angleški jezik - osnovno, hrvaški jezik - zadovoljivo, nemški jezik
-	osnovno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3, 2250 PTUJ.
PRODAJALEC
Prodajalec v trgovini s športno opremo in konfekcijo - Maya Maya
-	del. mesto na Ptuju - m/ž, trgovinski poslovodja, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, potrebne so izkušnje v prodaji športnih artiklov (teksti-l,oprema), po potrebi se delo izvaja tudi v drugih poslovalnicah, pričakujemo zanesljivost, komunikativnost, natančnost, možnost zaposlitve za nedč, lahko druga z zakonom določe-
na izobrazba. ITU SPORTS FASHION D.O.O. LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE. Prodajalec rabljenih vozil - m/ž, DČ 2 mes, enoizmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. PREDAN DARIJ SAMO S.P. AVTOTRGOVINA AVTODROM, POTRČEVA CESTA 63 B, 2250 PTUJ. KUHAR
Kuhar: priprava malic - pizze, hrane po naročilu - sladic- čiščenje in vzdrževanje osenovnih sredstev ter prostorov - m/ž, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, veselje do dela v gostinstvu. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ.
Kuhar - picopek - m/ž, DČ 3 mes; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. VUK JANEZ S.P. PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21/A, 2322 MAJŠPERK. NATAKAR
Točenje pijač - m/ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, plača je stimu-lativna-od 500 EUR naprej+malica-+potni stroški. ŠERUGA VESNA S.P., GORIŠNICA 141, 2272 GORIŠNICA.^ Natakar -strežba pijač - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, lahko delavec brez poklica ali katerakoli druga izobrazba. TEMENT IRENA S.P. LINA TRGOVINA PTUJ, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA Parketar - m/ž, DČ 3 mes. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Slovenske Bistrice. AVGUŠTIN MARJAN S.P.ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MAJŠPERK, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK.
Upravljalec strojev gradbene mehanizacije - m/ž, osnovnošolska izobrazba, NDČ, enoizmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, delovno mesto prve tri mesece v bohinjski bistrici, nato na drugih lokacijah po sloveniji, možnost kandidati iz cele slovenije, delo je na bagerju. BEZJAK ROBERT S.P., SPODNJA HAJDINA 66, 2250 PTUJ. Strežba pijač v baru - m/ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes, 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo. Drugi pogoji: komunikativnost / delo z ljudmi, izobrazba ni pogoj. KOKOT TEREZIJA S.P.BAR IN TRGOVINA NA DROBNO GORIŠNICA, FORMIN 45, 2272 GORIŠNICA.
Poslovni sekretar - pisno in govorno sporazumevanje s poslovnimi partnerji v nemškem jeziku. izkušnje iz primerljivih del. - m/ž, srednja strokovna ali splošna izobrazba, višja strokovno izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - dobro, nemški jezik
-	tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, možnost podaljšanja zaposlitve. MANPOWER D.O.O. MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR
Piše: Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (6)
Ali so kentavri res živeli?
Grška mitologija, egipčanski panteon in starodavna izročila poročajo o obstoju dvovrstnega bitja, mešanice med človekom in živaljo. Ali so takšna bitja res živela ali so zgolj plod človeške domišljije? Ali so se ljudje mešali s to vrsto in od tod izvira pojem »greha«? Erich von Daniken ima o teh vprašanjih zanimivo teorijo.
Bajeslovna bitja
Slovstvo in umetnost zgodnje dobe govorita o tem, da so v sivi pradavnini živela pol-bitja, ljudje - živali. Ovidij je v Metamorfozah opeval ken-tavre, ki so imeli človeško glavo, roke in torzo, v pasu pa so prehajali v konjski trup s štirimi nogami. Najbolj znana zgodba o njih pripoveduje, kako so se kentavri napili na neki poroki in povzročili pretep z Lapiti. Ti so jih porazili in pregnali iz Tesalije. V neki drugi zgodbi pa Herkules s puščicami uniči ves njihov rod. Minotaver, napol bik, napol človek, s katerim se je boril Tezej, izvira še iz pred-helenističnega obdobja. Satiri ali pani so bili od pasu navzdol koze, njihov trup, roke in obraz pa so bili človeški in kosmati. Radi so plesali in spretno igrali na flavto. Bili so pohotneži in pijanci. Spomin nanje je vplival na srednjeveško podobo hudiča. Tako Grki kot Egipčani so poznali sfingo (čeprav so jo različno opisovali), ki je imela žensko glavo, oprsje s krili in trup levinje. Ojdipu je zastavila uganko o človeku. Znano je tudi srečanje Odiseja s sirenami, zapeljivimi morskimi deklicami.
Platon je v Pojedini zapisal: »V začetku je bil poleg moškega in ženskega spola še tretji. Človek tega spola je imel štiri noge in štiri roke ... ta človek - žival je bil zelo močan, predrzen v mišljenju in pripadniki tega rodu so nameravali napasti nebo in se lotiti bogov . ..« Indijske vede poročajo o materah, ki »hodijo po rokah.« Herodot je v Egipčanskih zgodbah govoril o nenavadnih črnih golobih, ki so bili »človeško-živalske samice.«
Stare knjige pravijo, da so
taka dvovrstna bitja živela v tropih, rodovih ali celo v velikih ljudskih združbah. Poročajo še o vzreji takšnih bitij, ki so kot razvajeni ljubljenci prebivalstva živeli kot »svetiščne živali.«
Tudi egiptovski božanski zbor je poln človeško-živalski polbitij. Bog sonca Amon Ra je upodobljen s človeškim telesom in sokoljo glavo, bog Sobek ima krokodiljo glavo, bog Anubis ima glavo šakala, bog modrosti in magije Thot je upodobljen z glavo ibisa, boginja Bastet pa ima glavo mačke.
Mešanje vrst
Da so se ljudje parili s to vrsto polbitij poročajo številni viri. Tacit v Analih opisuje neko razvratno večerno pojedino v domu Tigelina, kjer so »ljubimkali v družbi ljudi - živali.« He-rodot govori o panu, ko zapiše: ». in kozel se je vsem na očeh spečal z neko žensko ...« Kentav-ri so se spozabili nad ženskami iz rodu Lepitov. Ep o Gilga-mešu govori o tem, da je treba Engiduja »odtujiti živalim.« Judovski Talmund poroča, da je Eva zanosila s kačo, ki je tedaj še imela roke in noge, kajti plazilec je postala šele po božji kazni. Ta predstava je mikala veliko umetnikov. Na črepinjah iz Nupurja je upodobljena ženska s kačjim repom. Tudi ples okoli zlatega teleta naj bi bil neke vrste višek spolnega veseljačenja.
Božji nadzor
Erich von Daniken v teoriji o manjkajočem členu človeške evolucije vidi vzrok za »eksplozijo možgan« oz. nenadni razvoj razumskosti pri človeku v posredovanju zunajzemeljske civilizacije. »Bogovi,« ki so prišli na Zemljo v vesoljskih ladjah, so vzeli najbolj razvitega pri-
mata in ga umetno oplodili s
svojimi geni (od tod »naredimo človeka po svoji podobi in slič-nosti«).
Toda evolucija človeške vrste ni šla zmeraj v želeno smer, še posebej zato, ker so se ljudje radi parili z živalsko vrsto, iz katere so po Darwinovi evolucijski teoriji tudi izšli. Zato so »bogovi« posredovali z vesoljnim potopom in lokalnimi uničenji tipa Sodome in Gomore. Od tod tudi navodila »izvoljenemu ljudstvu« v Mojzesovih knjigah: ». ne smeš občevati z nobeno živaljo, da se ne omadežuješ . kajti to je gnusno,« in še ». če kdo občuje z živaljo, potem naj bo usmrčen in žival je treba zadaviti. Če ženska občuje
z živaljo, jo moraš ubiti in žival tudi. Doleteti jo mora smrt.«
Šele izvoljeno ljudstvo naj bi po 40-letnem bivanju v izo-lirnici v puščavi premagalo to hotljivo kugo. Novemu rodu naj bi se gabilo mešanje z živalsko krvjo. Izvoljenemu ljudstvu je bilo prepovedano celo mešanje z drugimi človeškimi plemeni, ki so še bili podvrženi živalskim nagnjenjem. Tako so se »bogovi« neizprosno, vendar uspešno, bojevali proti križanju med človekom in živaljo (od tod pojem »greha«) s ciljem ustvariti višjega človeka, ki so ga predvideli s spremembo dednih lastnosti.
Prihodnjič: Duhovi so med nami
Iskrice
Največ zakonov je v najbolj pokvarjeni državi. -k-k-k
Nekateri najprej govorijo, šele potem mislijo.
•k-k-k
Pred zakonom smo vsi enaki, pa tudi v zakonu vsi enako nadrsamo.
-k-k-k
Usoda meša karte, mi pa igramo.
-k-k-k
Ne pozabimo: hudič je v peklu pozitiven lik.
-k-k-k
Umetnost imamo zato, da ne bi umrli od resnice. -k-k-k
Ni hujše tiranije od tiste, ki je zgrajena v senci zakonov in izvajana pod plaščem pravice.
-k-k-k
Zakoni naj bodo strogi, ljudje pa prizanesljivi.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
čebulna juha, špageti z bolonjsko omako, zeljna solata SREDA
zapečena cvetača*, zelena solata

CEPTI

*Zapečena cvetača
700 g cvetače, 150 g sira, 4 jajca, 2 dl sladke smetane, poper, sol, muškatni orešček, 300 g čebule.
Cvetačo očistimo, jo razdelimo na manjše kose in kuhamo v osoljenem kropu 7 minut. Stresemo jo na cedilo in prelijemo z mrzlo vodo. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. Sir naribamo. Na maslu prepražimo čebulo in ji primešamo cve-tačo ter polovico naribanega sira. Damo v model za narastke. Jajca razžvrkljamo s smetano. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Prelijemo čez sestavine v pekaču in po-tresemo z ostankom naribanega sira. Pečemo v pečici 45 minut pri 200 stopinjah.
Foto: AS
ČETRTEK
zelenjavna kremna juha, naravni zrezki v omaki, dušen riž, kuma-
rična solata
PETEK
ocvrti sojini polpeti, krompirjeva solata SOBOTA
segedin golaž, krompir v kosih NEDELJA
goveja juha z rezanci, kotleti na žaru, pečen krompir, radič v solati
PONEDELJEK
krompirjeva ponev z gobami in slanino**, paradižnikova solata
**Krompirjeva ponev z gobami in slanino
6 - 8 srednje velikih krompirjev, 1 manjši por, 1 mala pločevinka gob v slanici, 5 dag prekajene slanine, 2 žlici graha, sol, poper, 1/2 lončka kisle smetane.
Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na rezine. Na olju prepražimo narezan por in slanino, ampak samo toliko, da za-diši. Dodamo krompir, grah, solimo, popramo in dušimo 5 - 10 minut. Na koncu zalijemo s kislo smetano, ki jo prej malo zmešamo, da postane bolj tekoča. Pražimo še 5 minut.
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 15. maj
Danes je dan družine, oporečnikov in dan Slovenske vojske. Danes goduje Zofka.
1768 so Francozi kupili Korziko od Genove.
1773 se je rodil avstrijski politik Klemens Wenzel Metternich.
1820	se je rodila angleška medicinska sestra Florence Nightingale, pionirka v strokovnem šolanju bolniških negovalk (zdajšnjih medicinskih sester).
1891 se je rodil ruski pripovednik, dramatik in satirik Mihail Bulgakov.
1955	so na Dunaju podpisali avstrijsko državno pogodbo Sreda, 16. maj
Danes goduje Janez.
1703 je Peter I. Veliki na Zajčjem otoku v ustju Neve položil temeljni kamen Petropavlovske trdnjave, okrog katere so začeli graditi novo mesto - Sankt Peterburg. 1934 so tenisačicam v Wimbledonu dovolili nositi kratke hlače. 1943 so Nemci v varšavskem getu zaključili s policijsko akcijo, v kateri so pobili skoraj vse Žide. 1988 so se sovjetske čete začele umikati iz Afganistana. 1997 je nemški parlament sprejel nov zakon, ki predvideva kaznovanje posilstva v zakonu. Četrtek, 17. maj Danes goduje Jošt.
Danes je svetovni dan telekomunikacij.
1050 je umrl Guido iz Arezza.
1510 je umrl italijanski slikar Sandro Botticelli.
1749 se je rodil angleški zdravnik Edward Jenner.
1821	se je rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp.
1890 je izšel v ZDA tednik Comic Cut, prvi časopis s stripi. 1954 je vrhovno sodišče ZDA prepovedalo rasno segregacijo v šolah.
1973	je začel senat ZDA z zasliševanji ob aferi Watergate. Petek, 18. maj
Danes goduje Erik.
Danes je svetovni dan muzejev.
1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mamelu-ške roke končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn. 1711 se je rodil v Dubrovniku znanstvenik, matematik in astronom Ruder Josip Boškovic.
1804 so proglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije.
1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrond Arthur William Russell.
1920	se je rodil v Wadovicah na Poljskem papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Wojtyla.
1941 je Bolgarija s privoljenjem Hitlerja vdrla v jugoslovanski in grški del Makedonije ter si ju priključila.
1974	je Indija prvič preizkusila jedrsko bombo. Sobota, 19. maj
Danes goduje Ivo.
1359 so veliki kmečki in meščanski nemiri v Franciji prešli v odkrit upor, ki je v francoski zgodovini znan kot žakerija. 1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti, najpomembnejše francosko odlikovanje. 1860 se je rodil italijanski predsednik vlade med letoma 1917 in 1919 Vitorio Emanuele Orlando.
1879 se je rodila Nancy Astor, prva ženska, ki je postala članica britanskega parlamenta.
1890 se je rodil prvi predsednik komunistične vietnamske vlade Ho Ši Minh.
1925 se je rodil kamboški politik Pol Pot.
1975	je Japonka Junko Taabe kot prva žensk osvojila Moun Everest.
1991 se je na referendumu na Hrvaškem 78 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Hrvaško. Nedelja, 20. maj Danes goduje Bernard. Danes je dan meroslovja. 1506 je umrl Krištof Kolumb. 1593 se je rodil flamski slikar Jacob Jordaens. 1795 so sprejeli v Parizu konvencijo o metru, ki je s tem postal mednarodna dolžinska mera. 1799 se je rodil francoski pisatelj Honore de Balzac. 1806 se je rodil angleški poslanec in filozof John Stuart Mill. 1862 so sprejeli v ZDA tako imenovani zakon o domu. 1928 so na volitvah v Nemčiji zmagali socialisti. 1946 je britanski parlament sprejel zakon o nacionalizaciji premogovnikov.
1990 je na prvih demokratičnih volitvah v Romuniji zmagala Fronta narodne rešitve. Ponedeljek, 21. maj
Danes goduje Feliks. Danes je dan tajnic Slovenije.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer.
1527 se je rodil španski kralj Filip II.
1688 se je rodil angleški pesnik Alexander Pope.
1855 se je rodil belgijsko-francoski pisatelj Emile Verhaeren.
1904 so ustanovili v Parizu Mednarodno nogometno zvezo.
1921	se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Saharov.
1956	so Američani opravili na Pacifiku prvi poskus z vodikovo bombo.
1972 je v Rimu blaznež poškodoval Michelangelov kip Pieta. 2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost.
AvtottSOM
Šolski center Ptuj prejel Peugeotov avtomobil
Podjetje Peugeot Slovenija vsako leto sponzorira nekaj projektov in tako je minuli ponedeljek, 7. maja, Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj podarilo v trajno last vozilo peugeot partner 1,6 HDi. Gre za pionirja med kombiniranimi osebnimi avtomobili, ki zmorejo biti hkrati dostavniki in družinski avtomobili, cilj omenjene donacije pa je povezovanje šole z gospodarstvom, saj je bilo tako sodelovanje dolgo časa zapostavljeno. Po besedah direktorja Šolskega centra Ptuj Branka Kumra je skrajni čas, da začneta obe področji delovati z roko v roki. Na povsem novem »učnem modelu« bodo profesorji simulirali različne napake na motorju in drugih delih vozila ter jih skupaj z dijaki tudi odkrivali.
Ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret je poudaril, da je ključno izobraziti kompetentne strokovnjake, ki bodo obvladovali sodobno tehnologijo. Peu-geotovi avtomobili naj bi se ponašali s tehnološkimi dosežki, ki jih prepoznavajo slovenski vozniki in tudi zato v slovenskem prostoru Peugeot povečujejo svoj tržni delež.
Dijaki Poklicne in tehniške strojne šole, ki se izobražujejo za poklic avtoserviser oziroma avtokaroserist so torej dobili učni model, s katerim bodo spoznavali tehnologijo dizelskih agregatov in le kompetetni posamezniki bodo sposobni razumeti kompleksne sisteme sodobne avtomobilske tehnike - je še zaključil direktor poprodaje Andrew Fyfe.
Podjetje Peugeot Slovenija ubira nekoliko drugačno pot predstavljanja prednosti varčnih dizelskih motorjev HDi, ki imajo prednosti tako za voznike kot za okolje, saj ustrezajo ekološkim standardom evro 4 in so opremljeni s filtrom trdnih delcev.
Taka donacija ima še posebno težo, saj so pri slovenskem uvozniku izbrali le tri izobraževalne institucije v Sloveniji, ki so prejele Peugeotovo kombinirano vozilo.
Pri Oplu uradno predstavili antaro
Opel antara se je pridružila Chevrole-tovi captivi, s katero si delita platformo, obenem pa po nekaj letnem premoru zamenjuje bolj oglato in robustno frontero. Pri Oplu sicer niso najbolj navdušeni, če antaro preveč povezujemo s captivo, vendar oba športna terenca prihajata iz koncerna General Motors, poganjajo ju enaki motorji in tudi oblikovno sta si nadvse podobna. Segment športnih terencev raste v Evropi najhitreje, zato ni presenečenje, da se je Opel odpravil tja, kjer so dolgo časa prevladovali proizvajalci z daljnega vzhoda.
Ko so pred nekaj leti nehali prodajati frontero, je Opel začel razvijati njenega naslednika oziroma predstavnika v razredu športnih terencev. Danes pravzaprav avtomobilski proizvajalec mora imeti SUV-ja, saj so postali prodajna uspešnica, zato je tudi nemški Opel na trg poslal svojega predstavnika.
Antarina oblika je robustna, dinamična in športna hkrati. Oblikovalci so tako dosegli svoj namen, saj je avto hkrati športen na pogled in prav tako udoben na daljših potovanjih. In to je bistvo sodobnih vozil za zabavo in prosti čas. Skrbno izoblikovani podrobnosti, kot sta pregib na motornem pokrovu in kromirana letev z velikim hišnim logotipom, še poudarjata prepoznavnost znamke. Svojevrstno svežino prinašata tudi stranski zračni reži, vendar sta le-ti izključno estetske narave in nimate neke posebne funkcije.
V razvojni fazi so z antaro prevozili več kot pet milijonov testnih kilometrov po vsem svetu, zato je karoserija pričakova-
no čvrsta, upravljanje z vozilom pa enostavno. Motorno ponudbo sestavljajo štirje motorji: bencinska sta 2,4-litrski štirivaljnik in 3,2-litrski šestvaljnik, vendar se za omenjena agregata - glede na trenutne „apetite" Slovencev ne bo odločilo veliko kupcev. Največ naj bi jih izbralo 2,0-litrski dizelski motor z 150 KM, kljub temu da je tudi šibkejša različica z 127 KM dovolj poskočna. Oba dizelska agregata sta opremljena s filtrom trdnih delcev.
Pri vseh različicah je že serijsko na voljo štirikolesni pogon s prilagodljivim prenosom moči. Motor v običajnih voznih razmerah poganja prednji kolesi, pogonska moč pa se po potrebi s pomočjo elektro-hidravlično vodenega diferenciala razporedi med prednjo in zadnjo osjo v razmerju do 50 proti 50. Pogon na vsa štiri kolesa združuje tudi vse prednosti pogona na dve kolesi, kot sta na primer nizka poraba goriva in lahko upravljanje vozila. Pri spuščanju po strmini je lahko v pomoč sistem nadzora nad spustom vozila DCS, saj avto samodejno zavira in vzdržuje želeno hitrost.
Močan antarin adut je obsežna serijska oprema, kupec pa lahko izbira med tremi različicami: med osnovno »essentia«, v katero je vključena klimatska naprava, med srednjo »enjoy« s 17-palčnimi platišči iz lahkih kovin ter med najbogatejšo »cosmo« z 18-palčnimi platišči, oblazi-njenjem v kombinaciji tkanine in usnja, potovalnim računalnikom, sistemom za pomoč pri parkiranju in tempomatom. Prostorno notranjost in prtljažnik, ki se z osnovnih 370 litrov lahko poveča vse do 1420 litrov, je moč proti doplačilu opremiti še s sistemom flexorganizer (kombinacija vodil in mrež v prtljažniku, s katerimi je mogoče predeliti prostor) ter v odbijač integriranim nosilcem za eno ali dve kolesi (sistem flexfix).
Oplov športni terenec so v Sloveniji že začeli prodajati.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Nespečnost
Ljudje skoraj tretjino svojega življenja prespimo. Dober spanec je torej še kako pomemben. Med spanjem se naše tkivo obnavlja, razvija, raste, se prilagaja, oblikuje se dolgoročni spomin in s tem naša osebnost. Torej je aktiven proces obnavljanja organizma, ki nam omogoča, da se zjutraj zbujamo z novo energijo in zagonom.
Najpogostejša motnja spanja je nespečnost, njena pogostost se s starostjo povečuje. Po 65. letu je nespečnih okoli 25 % moških in 40 % žensk. Ob tem moramo poudariti, da je slabše in pogosto prekinjeno spanje pri starejših normalen pojav. O nespečnosti govorimo, ko nekdo zvečer ne more zaspati, se ponoči pogosto zbuja ali pa je zjutraj prehitro buden. Ob vsem tem ga naslednji dan spremlja občutek neprespanosti in nesposobnosti normalnega delovanja.
Vzrokov za nespečnost je veliko. Lahko je posledica hujšega stresnega dogodka, psihiatričnih bolezni, psiholoških stanj, različnih odvisnosti, kroničnih telesnih bolezni, ponavljajočih se bolečin ter jemanja nekaterih zdravil. Pri ženskah se pogosto pojavi
v obdobju pred menopavzo skupaj s t. i. vročinskimi valovi. Glede na čas trajanja ločimo kratkotrajno (do 1 tedna), prehodno (od 1 do 3 tednov) ter kronično, ki je najpogostejša. Ena ali dve neprespani noči še ne pomenita nespečnosti, diagnostika je v rokah zdravnika.
K boljšemu spancu in s tem dobremu počutju lahko najprej pripomoremo sami. Upoštevati moramo pravila t. i. higiene spanja: izogibamo se telesnim naporom tik pred spanjem, spat hodimo vedno ob isti uri, spalnica naj bo popolnoma temna, zvečer se izogibamo alkoholu, nikotinu in kofeinu, če popoldan spimo, naj bo to kake pol ure, vendar najkasneje do 16. ure. Pri blagi nespečnosti se lahko odločimo za uporabo naravnih zdravil. Zdravilne rastline, ki se najbolj priporočajo za tovrstne težave so: zdravilna špajka (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus), šentjanževka, melisa (Melissa officinalis), ginko (Ginko biloba), prava kamilica (Matricaria chamomil-la) in pasijonka (Passiflora incarnata; pri nas se redkeje uporablja). Uporabljajo se
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
lahko samostojno ali v kombinaciji v obliki čajev, pero-ralnih kapljic ali tablet. Olje prave sivke (Lavandula angu-stifolia) pa se lahko uporablja kot aromoterapija. Splošno znano je tudi, da toplo mleko uspava, vsebuje namreč veliko triptofana, to je aminokislina, ki je neke vrste naravno pomirjevalo. Še boljše je, če toplemu mleku dodamo žličko medu, ki olajša vnos triptofa-na v telo. Velika prednost naravnih pripravkov je njihova relativna varnost, lahko jih uporabljamo daljše obdobje, nanje se ne navadimo.
Kadar pa znaki nespečnosti že ogrožujoče posegajo v naš vsakdan ali so posledica drugih bolezni, moramo obis-
kati zdravnika. Ta nam lahko predpiše zdravila, ki se izdajajo samo na recept. Najpogosteje predpisana zdravila so hipnotiki ali uspavala in uporaba le-teh je v zadnjih letih zelo porasla. Prejemanje uspaval mora biti kratkotrajno (2-4 tedne) zaradi njihovih stranskih učinkov. Ob dolgotrajni uporabi se pogosto njihova učinkovitost zmanjša, povzročajo odvisnost, imajo pomirjevalni učinek tudi čez dan in nenazadnje, kvaliteta spanja ni enaka kot pri naravnem spanju brez uspaval. Nevarnost kopičenja zdravila v telesu je zlasti pomembna pri starejših in je povezana s pogostejšimi in bolj resnimi stranskimi učinki. Zdravila se običajno vzamejo pol ure pred spanjem, med zdravljenjem je potrebno upoštevati zdravnikova navodila o načinu jemanja in trajanju zdravljenja.
Dober spanec torej ni nujno nekaj samoumevnega, pogosto lahko že sami veliko prispevamo, da ga izboljšamo tako, da spremenimo ali opustimo kakšne naše vsakdanje razvade in navade. Hkrati se moramo zavedati, da otrok in starejša oseba pač ne spita enako.
Marjetka Pal, mag. farm.
Lekarne Ptuj, Lekarna Budina-Brstje
Maj in april sta kot kaže zamenjala vlogi
Suhemu aprilu bo, kot vse kaže, sledil nekoliko bolj vlažen maj. Povsem prav je tako, saj smo že lahko govorili o suši. Kljub padavinam bi rada opozorila, da dežja niti približno še ni bilo dovolj, zato je potrebno spomladi na novo posajene rastline - trajnice, grmovnice in drevje -redno zalivati, če dan ali dva ne pade dež.
Čeprav se zdi zalivanje zelo enostavna zadeva, pa ima tudi nekaj svojih pravil. Že začeti moramo pravočasno. Samo spomnite se korit, če je zemlja povsem izsušena, voda kar steče skozi korita v podstavek. Če pa je še nekoliko mokra, potem ostane vsa dodana voda v območju korenin. Enako velja tudi na prostem. Če pričnemo zalivati - namakati prepozno, potem je učinek dodane vode slab in že drugi dan je zemlja tam, kjer so korenine, v zgornji plasti zemlje, spet suha. In enak učinek imajo potem tudi manjše padavine. Zato je potrebno, da pričnemo namakati in zalivati okrasne gredice takoj, ko se zgornja plast izsuši. Iz tega razloga se ne oziramo na vremensko napoved in namakamo oziroma zalivamo ne glede na to, kdaj je napovedan dež. Če bo padel na suha tal, potem bo voda odtekla v globine, če pa bodo tla še zbita, kar so poleti pogosto, potem nam voda odteče tudi po površini, z njo pa pogosto tudi rodovitna plast zemlje, posebej na nagnjenih terenih.
Zelo pomembno je tudi, da ne zalivamo vsak dan po malem, ampak namočimo zemljo pošteno v globino, potem pa nekaj dni ne namakamo. To zelo težko dosežemo z zali-valkami, zato si je dobro omisliti kakšen namakalni sistem. Če namakamo samo površinsko, potem ostanejo korenine cvetlic, grmovnic in trajnic samo na površini. Tam pa hitro porabijo vsa hranila, ki se tudi izpirajo v globino. Če pa je zemlja namočena tudi v globino, potem razvijejo rastline globok koreninski sistem, ki najde hrano in vodo tudi v globljih plasteh. Take rastline so odpornejše in običajno tudi bolj razkošno cvetijo, s sušo je manj težav.
Foto: Miša Pušenjak
Zelo pomembno je, da tako zalivamo tudi vrtno trato. Po zalivanju, za katerega menite, da je zadostno, nekje z lopato ali vilami preverite, kako globoko je zemlja namočena. Če je namočena do globine 25 cm, potem je namen dosežen. Potem nam nekaj dni ni potrebno namakati, trata pa bo razvila primerno globok koreninski splet.
Težave na pohodu
Po drugi strani pa so padavine povzročile močan napad bolezni, na pohodu pa so še uši in polži. Se še spomnite, katere rastline smrdijo polžem, naj jih naštejem še enkrat. Ker imamo s polži vsako leto več težav, bi bilo dobro, da tiste gredice, ki mejijo na grmovje, na sosednje zaraščene parcele ali celo na brežine potokov, zasadimo s takimi cvetlicami, ki polžem smrdijo. Te cvetlice pa so: kalifornijski mak, črnika oz. Nigella, kapucinke, glavinec oz. Centaurea, Cosmos Sulfureus oz. kozmeja, vrtni ognjič, iberis, grobelnik ali Alyssum in statice. Statice in nigello lahko uporabimo tudi za suhe šopke pozimi. Kapucinke in vrtni ognjič so tudi cvetlice, ki koristijo na vsakem zelenjavnem vrtu. Ognjič pa uporabimo tudi za odlična mazila za rane in za zimske čaje.
Poleg teh cvetlic lahko okoli gredic nasadimo tudi žaj-belj in timijan. Tudi ti dve zelišči bodo polži pustili na miru. Pa tudi mimo njih bodo zelo neradi lezli na vrt.
Med solato pa uporabimo zastirko iz bezgovih listov, vratiča ali listov gozdne praproti.
Gozdna in orlova praprot sta zelo koristni rastlini na ekološkem vrtu. Kot zastirki varujeta rastline pred polži. Iz nje lahko pripravimo tudi pripravek, ki preganja uši, pa tudi druge škodljivce. Uporabimo 1kg svežih ali 100 gr posušenih rastlin in 10 l vode, ki jih namočimo za 24 ur, pri tem pa večkrat premešamo. Spomladi jo uporabljamo razredčeno in deluje proti ušem. Poleti je ne redčimo več, deluje pa tudi proti rjam. Škropimo po tleh in po rastlinah. Ker vsebuje tudi kalij, z njo ob enem dodajamo tudi ta vrtninam zelo potreben element.
Pripravek lahko uporabimo tudi za zimsko škropljenje rastlin proti kaparjem in ušem, takrat ga ne razredčimo.
Za konec pa še ideja za ljubitelje piknikov. V korita si zasadimo najljubše začimbe, ki naredijo naše meso na žaru še bolj okusno. Ta korita postavimo okoli žara. Tako imamo sveže začimbe takoj na dosegu roke.
Miša Pušenjak
torek • 15. maja 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
OS Mladika
Spomladansko prvenstvo v krosu
V	petek, 13. aprila, se je v Termah Ptuj odvijalo spomladansko šolsko prvenstvo OŠ Mladika v krosu. Ob 8.30 so se učenci od 1. do 9. razreda zbrali pred šolo. Izjema je bil 8. razred, saj je v teh dneh bil v šoli v naravi. Ob 8.45 so se učenci po oddelkih odpravili do Term.
Kros so odprle učenke 3. razredov. Sledili so jim učenci 3. razredov, nato pa so nastopili učenke in učenci 1. razredov, ki so bili najmlajši in zato so se najbolj veselili prvih mest in medalj. Povedali so, da moraš na začetku teči zmerno, potem pa vedno hitreje.
Približno ob 10. uri so na startno črto stopile učenke 4. razredov, zatem še učenci 4. razredov, nato pa učenke in učenci 5. razredov.
V	15-minutnem premoru je sledilo podeljevanje medalj najboljšim tekačem od 1. do 5. razreda. Medalje je podeljevala ravnateljica šole, gospa Sonja Purgaj.
Takoj za podeljevanjem je sledil drugi del šolskega krosa. Tako so si sledili učenci in učenke 6., 7. in 9. razredov. Kros pa so zaključili tekmovalci 2. razredov. Nato je gospa ravnateljica podelila medalje najboljšim tekačem.
Dolžina proge se je seveda zmanjševala in večala, tako da so mlajši tekmovalci tekli 400 oz. 600 m, starejši pa 1000 oz. 1500 m.
Uvrstitve na krosu:
1.	razred: deklice: 1. Ajda Jakomini, 2. Tjaša Malek Petrovič, 3. Maja Harb; dečki: 1. Miha Vidovič, 2. Tomaž Šuta, 3. Timotej Zemljarič.
2.	razred: deklice: 1. Astrid Marovič, 2. Nina Kekec, 3. Tajda Drevenšek, dečki: 1. Tilen Petrovič, 2. Jan Čeh, 3. Žan Munda.
3.	razred: deklice: 1. Živa Šuta, 2. Amanda Muršec, 3. Ana Marija Veselič; dečki: 1. Tadej Lenarčič, 2. Oskar Križanec, 3. Grega Pavlovič.
4.	razred: deklice: 1. Tjaša Bezjak, 2.
Špela Vučak, 3. Anja Belič;
dečki: 1. Žan Malek Petrovič, 2. Jan Bez-
jak, 3. Luka Janžekovič.
5.	razred: deklice: 1. Lucija Ivančič, 2. Gordana Žiher, 3. Monika Pintarič; dečki: 1. Luka Medic, 2. Nejc Lubežič, 3. Gregor Kolarič.
6.	razred: deklice: 1. Tjaša Pavlovič, 2. Anja Hrnjadovič, 3. Sara Toplak;
dečki: 1. Benjamin Marin, 2. Adrijan Bez-jak, 3. Gregor Veselič.
7.	razred: deklice: 1. Rebeka Bilanovič, 2. Ingrid Marovič, 3. Valentina Strelec; dečki: 1. Alen Hliš, 2. Rok Letonja, 3. Kristijan Krajnc.
Tek na 1000 oz. 1500 m (8. in 9. razred):
deklice: 1. Nataša Gabrovec, 2. Petra Ornik, 3. Karmen Stanet;
Foto: arhiv Oš
dečki: 1. Petrik Ferčec, 2. Marko Roškar, 3. Tilen Vidovič.
Na bližnjem travniku se je ves čas tekmovanja dvigal balon Balonarskega kluba Ptuj. Pogovarjali pa smo se tudi z njegovim predsednikom in mednarodnim sodnikom, gospodom Brankom Ambrožičem. Povedal nam je, da imajo trenutno v klubu, kjer je včlanjenih 27 članov, dva balona na topli zrak. Balonar pilot lahko postaneš, ko si star osemnajst let. Ptujski balonarji se redno udeležujejo turnirjev doma in v tujini.
Dan je bil lep, učenci pa so se lahko sprostili v naravi.
Alen Hliš, 7. b
OS Grajena
Dan dejavnosti ob dnevu šole
V	torek, 17. 4. 2007, so imeli učenci OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena dan dejavnosti, ki je potekal v okviru dneva šole in se je pričel ob 14. uri. Idejna zasnova je zasluga učiteljice Bri-gite Koštomaj, ki je s pomočjo zunanjih sodelavcev pripravila različne delavnice. Učenci so se udeležili tistih, ki so jim bile najbolj blizu in zanimive. Na izbiro so imeli 9 raznolikih dejavnosti, ki so potekale v različnih učilnicah. V vsaki delavnici je bilo nekaj zanimivega in poučnega.
Pri kvačkanju so se naučili izdelati verigo, kar je prvi korak pri kvačkanju prtičkov in nogavičk za dojenčke. Vse to je učencem predstavila gospa Emina Milič.
V	učilnici 1. razreda so učenci izdelovali verižice iz fimo mase.
V veliko pomoč jim je bila gospa Renata Kosi, ki jim je vse demonstrirala in pomagala pri izdelavi.
Gospod Franc Kosi je učence navdušil za pletenje iz pin-tovca, ki pa je lahko surov ali kuhan. Pokazal jim je tudi veliko izdelkov iz pintovca in šibja, kot so razne košare, pladnji in opletene steklenice.
Tega dne je tudi zadišalo po sveže pečenem kruhu. Ob njem je budno bedela gospa Marta Černivec. Kruh, ki so ga spe-kle izkušene in manj izkušene ročice, so ob koncu dejavnosti razdelili med učence, starše in druge obiskovalce.
S šivankami so se zbadali, le če so bili premalo spretni, v eni izmed naslednjih delavnic. Največ učencev je našivavalo. Pri
tem jim je pomagala gospa Valerija Erjavec.
Tudi brez slikanja na steklo ne bi šlo. Učenci so slikali na razne steklenice in kozarce z barvami, ki so bile na vodni ali oljni osnovi. Ustvarjali so z veliko domišljije in oblikovali različne motive, med njimi so prevladovali cvetlični in sadni. Pri delu jim je veliko svetovala gospa Antonija Komperšak.
Zanimivi izdelki so nastajali tudi pri izdelovanju iz papirja. Delali so letala, darilne škatlice v obliki srčka, verižice, zapestnice in drugo. Njihova mentorica je bila gospa Loreta Kmet, ki je prav spretno vrtela škarjice in lepilo.
Udeleženci "rožnate" delavnice so se okrasili z lepimi, ampak ne dišečimi rožami, saj so
bile izdelane iz barvnega krep papirja. Učence je pri oblikovanju usmerjala gospa Antonija Komperšak.
In na koncu še v klet, kjer so se učenci učili rokovati z različnimi stroji. Izdelali so si okvir za sliko, ki je bil iz lesa. Mentorica Blanka Kojc je skrbela, da je delo potekalo brez poškodb in zapletov.
Po končanih delavnicah so učenci nadaljevali s športnimi igrami, fantje so se z očeti pomerili v nogometu, dekleta pa so v telovadnici igrala odbojko. Pred tem je vsem zbranim zaželela veselo druženje vodja šole, gospa Irena Pukšič. Nagovoru pa je sledil ples, ki so ga izvedli učenci predmetne stopnje.
Tega dne pa jih je obiskala tudi ravnateljica, gospa Tatjana Vaupotič, ki si je prireditev ogledala z velikim zanimanjem.
Skupaj s starši so se pri športnih igrah zabavali tudi mlajši učenci. Igre so se odvijale na zunanjem igrišču. Lahko so tekmovali tudi v hoji s hoduljami. Tako se je na površinah pred šolo razlegal smeh in slišati je bilo veliko zadovoljnih glasov.
Popoldansko druženje staršev in otrok je hitro minevalo. Vsi skupaj so bili že malo utrujeni, toda kljub temu so si še nekateri obiskovalci ponovno ogledali komedijo Županova Micka. Tudi tokrat so člani dramske skupine, ki jo vodi Petra Uvera, dokazali, da se že med mladimi razvija pravi igralski zanos.
Končni izdelki vseh delavnic so bili razstavljeni v petek, 20.4.2007, ko so učenci in delavci šole praznovali 60 let obstoja šole. ^
Tamara Štrucl, Anita Krojzl
Zanimivosti
Avstrijski svati pobegnili, ne da bi plačali račun
Dunaj (STA/dpa) - V svetu književnosti in filma so dobro poznane zgodbe, ko ženin ali nevesta, tik preden izrečeta usodni "da", pobegneta s poroke. V Avstriji pa so ta konec tedna z neke poroke pobegnili kar vsi svati z ženinom in nevesto vred. Vendar mladoporočenca in svati tokrat niso pobegnili pred zakonskimi, temveč pred finančnimi obveznostmi. Gostišče, kjer so jim pripravili poročno slavje, so namreč zapustili, preden so jim utegnilipostreči s torto ali z računom. Ko so skopuška novopečena zakonca izsledili, sta trdila, da je bila hrana in postrežba v gostišču obupna in da so slavje zapustili, ne da bi plačali račun, iz protesta. Lastnik restavracije, nasprotno, meni, da hrana ni mogla biti tako slaba, saj so gosti pred odhodom pospravili vse, kar so jim postregli.
Zaradi napake banke skoraj postal milijonar
Hongkong (STA/dpa) - Angleški učitelj Michael McCaffrey je v trenutku postal milijonar, ko je računalnik na njegov račun po pomoti prenesel 942.482 hongkonških dolarjev (120.550 ameriških dolarjev), poročajo tamkajšnji mediji. McCaffrey je odkril napako potem, ko je plačal najemnino prek bankomata, piše South China Morning Post. "Nekateri prijatelji so mi svetovali, naj vzamem denar in pobegnem, vendar sem prepričan, da bodo napako kmalu odpravili," je dejal in dodal, da bi morali biti v banki bolj pozorni.
V Londonu najdražja stanovanja
London (STA/AFP) - Če želite kupiti nepremičnino v elitnem delu Londona, boste za kvadratni meter povprečno odšteli vrtoglavih 36.800 evrov, v Monaku vas bo kvadratni meter stanovanjske površine stal 35.000 evrov, v New Yorku 25.600 evrov, v Hongkongupa "samo" 19.700 evrov, so rezultati najnovejše študije. Poročilo o bogastvu za leto 2007 britanske nepremičninske agencije Knight Frank in Citi Private Banka kaže na rastoči vpliv bogatih posameznikov, tistih z več kot pet milijonov funtov prihodka, razpoložljivih za vlaganja na svetovnem trgu nepremičnin. Vodja oddelka za raziskovanje v Knight Franku Liam Bailey pričakuje nadaljevanje trenda rasti cen in iskanje prestižnih nepremičnin. Med najatraktivnejšimi lokacijami se bodo po njegovem mnenju kmalu znašle nepremičnine v Sankt Peterburgu, Moskvi, New Delhiju, Bombaju, Guangzhouju in Pekingu.
Naprodaj diamanti markize Blanche de Paiva
Ženeva (STA/AFP) - Na dražbi znane dražbene hiše Sotheby's bosta prihodnji teden naprodaj tudi dva diamanta iz 19. stoletja, vredna po 1,5 milijona evra, ki sta pripadala markizi Blanche de Paiva, legendi pariških mondenih krogov, so sporočili iz hiše Sotheby's. Diamanta, ki imata 102,54 karata oziroma 82,48 karata, izvirata iz družine grofa Guida Henckela von Donnersmarcka, ki ju je daroval svoji soprogi Blanche de Paiva. En diamant je vgrajen v broško, drugega pa je lastnica nosila kot obesek na zapestnici. Rojena v Moskvi okoli leta 1819 kot Esther Lachmann je bila v Parizu znana po številnih vezah in porokah, med drugim se je poročila tudi z markizom Paivo, ki mu dolguje ime in naslov. Leta 1871 se je poročila z grofom von Donnersmarckom, ki jo je obdaril z
V Alice Springsu prepovedan alkohol v javnosti
Alice Springs (STA/dpa) - Alice Springs je postalo prvo avstralsko mesto, kjer so prepovedali pitje alkohola v javnosti. To je zadnji skrajnji ukrep oblasti, da bi v tem turističnem mestu ublažili pereči problem alkoholizma in nasilja, ki ga pogosto spremlja. Uživanje alkohola v Alice Springs je na prebivalca dvakrat višje od državnega povprečja in eno najvišjih na svetu. Nedavno so odkrili, da se alkoholiki, med katerimi je največ staroselcev, zatekajo k osvežilni vodici, ki vsebuje etanol.
Kitajska se z veliko vnemo pripravlja na olimpijske igre
Peking (STA/AP) - Kitajske oblasti se pred olimpijskimi igrami, ki jih bo ta država gostila prihodnje leto, trudijo izboljšati podobo prestolnice. V ta namen so med prvomajskimi prazniki na ulice poslali redarje, ki so ljudem razdelili več kot 10.000 vreč za smeti in jih s tem opomnili, naj pospravijo za seboj. Sprožili so več kampanj, v okviru katerih upajo popraviti angleške napise na tablah, naučiti ljudi, naj ne pljuvajo po cestah, in izboljšati manire Kitajcev. Več kot 50 ljudi so zaradi pljuvanja v javnosti že oglobili. "Olimpijske igre se bližajo in mi se nočemo osramotiti," je omenjena prizadevanja ocenil turistični vodič HuangXiaohui, medtem ko želijo Kitajci izkoristiti pozornost ob Olimpijskih igrah, da se svetu prikažejo v kar najlepši luči. Nekatere voznike taksijev in hotelske uslužbence so tako poslali v šolo lepega vedenja in na lekcije angleščine, en dan v mesecu pa so namenili izobraževanju pekinškega prebivalstva v umetnosti, kako mirno in brez prerivanja stati v vrsti.
Lujzek • Dober den vsoki den
Smo na polovici maj-nika, ki mu provimo tudi vejki traven, najbrž zato, ker so v totem cajti že vejke trove zrele za prvo košnjo, ki se spremeni v seno. Smo tudi v cajti, ko nam vremensko virtijo Pankracij, Servacij, Bonifacij in poscona Zofka, ki naj bi nam prinesla več deža v sušni pomlodi. Pro-vijo, da so toti možje in ženska lehko tudi katastrofični s kokš-nopozebo in drugimi nadlogami na področji kmetijstva, ko si niti več z mojo Mico dobra nisma.
Z Dojčlanda je sporočila po telefoni hčer Jula, ki je trmasta kak mula, da prideta domu na Suhi breg na dopust polnih ust in naji povobila enih por dni na morje, tam naj bi pozobli na vse gorje, veselje in žalost v morski vodi vtopili in se dobri jedači in pijači veselili. Sosid Juža in jegova ta bojša polovica, ki provi, da je čim duže boj devica, sta že oblubla, da bota skrbela za naše domoče živoli, čuvala hišo in grunt, da ne bi šlo vse cugrunt... Tjeden dni solene morske vode, ki seveda v grlo ne gre, nam nede ško-
dlo, zato bomo pelali s seboj flaškon vina, da bomo družba vesela in fina, poleg še meso s tunke v obliki bunke, domoče klobose, da ti vse mrtvo vzdigne in zrose. Zakaj bi drogo hrano in pijočo plačevali in si bomo rajši domoče dobrote kre sebe pelali ter se po domočem smejali. Saj vete kak provi tista reklama, da je domoče pač po-moče pa naj reče kdo kaj hoče, se smeje ali pa joče. Provijo in pišejo, da bomo dobli vpogjenci toti mesec poleg penzije regres za dopust in rekreacijo, ženske za menstruacijo, če jih že neje zapustila, moški pa za mastru-bacijo kak se totemi ročnemi deli strokovno reče .
Na televiziji sem gleda gospoda Peterleta, do zdaj edinega kandidata za novega predsednika držove. No, ja, če bo mu gospod Bog pomagal, te bo gvišno zmogal na valitvah in molitvah . Ne vemo še, kaj bo s predvidenim kandidatom Borutom Pahorom, ki je politik in maneken obenem? Bomo vidli, so rekli slepi, in čuli, pro-vijo gluhi... Te pa srečno. Toto pismo sem vam zavolo dopusta napisa že v nedeljo, 6. majnika. Bodite dobri in radi se mejte!
Smeh ni greh
Moški so vsi enaki
Številni prijatelji in znanci novoporočencev so prišli na poročno kosilo, ki pa se je močno zavleklo. Čeprav je bilo razpoloženje prijetno in veselo, je ženin vseeno postajal vedno bolj nepotrpež-ljiv. Nazadnje se ne more več vzdržati, nagne se k nevesti in ji nekaj zašepeta na uho. Ta se glasno zasmeje in reče: »Seveda, takoj greva, dragi! Ampak moški ste pa res vsi enaki!«
Nekaj osvežilnega
Dobi Gorenjec obiske in jih med klepetom vpraša: "Ste za kaj osvežilnega?" Gostje navdušeno: "Ja, seveda..."
Gorenjec: "Micka, daj en mal okn odpri!"
Poslovnež
V nekem mestu je nekoč živel zelo uspešen in bogat poslovnež, ki pa ni nikoli nič prispeval za uboge. Neka dobrodelna organizacija je izvedela za to in eden od uradnikov ga je poklical.
Uradnik: "Iz naše evidence je razvidno, da na leto zaslužite več kot 1.000.000 evrov, v dobrodelne namene pa ne daste ničesar..."
Poslovnež: "Ali v vaši evidenci piše tudi, da je moja mati že eno leto v bolnišnici in da je moj brat invalid, moja sestra pa je ostala sama s tremi otroki?"
Uradnik: "Oprostite... Tega pa nisem vedel..."
Poslovnež: "Povejte mi, zakaj bi torej vam dajal denar, če ga še njim ne dam!?"
na izlet v Ljubljano. Gresta mimo restavracije, ko dekle pripomni: "Mm, kako tukaj dobro diši ... "
Gorenjec: "Če boš pridna, te še enkrat peljem mimo."
krokodila.
Buldog
Kako je nastala pasma buldog?
Tako, daje Gorenjec hranil psa skozi šipo na vratih.
WC papir
Gorenjka v trgovini: "Dajte mi, prosim, rolo WC papirja."
Prodajalka ji odvrne: "Belega ali rožnatega?" Gorenjka: "Rožnatega, ker
se manj umaže..."
©©©
Grabežljivost
Zakaj imajo Gorenjci toliko hribov in gora? Ker so vse k sebi grabili.
©©©
Štajerski TEDNIK
SLIKA LEONARDA DA VINCIJA
VISOK DRŽAVNI URADNIK
ČRTE ENAKE TEŽNOST
OSKRBA
PRIPADNICA IBEROV
STANKO LISEC
POLITIČNA
SMER IMENOVANA PO TITU
EDINOST, ENOVITOST
PREČEN DROG
SPODNJE OKONČINE
ZVOK DOLOČENE VIŠINE
SREDSTVO ZA ZATIRANJE VOLUHARJEV
KONICA
LOJZE ARKO
OBRAMBNI NASIP
MAL. POLITIK (MODIBO)
VESOLJSKO VOZILO
OGNJENIK V GVATEMALI
PROSTOR, POVRŠINA
DEKAGRAM
(LJUDSKO)
KAČA PODGA-NARICA
PRIPADNIK SARMATOV
ČOPASTI PAPAGAJ
LASTNINA, IMETJE
PETER IZLAKAR
OBLIKOVALEC EBENOVINE
TALISOVA ORANŽADA
AMERIŠKA TV NANIZANKA
BOMBAŽNA TKANINA
IT. IGRALEC (ALBERTO)
ZIDARSKA ŽLICA
KITAJSKA BUDIST. GORA
MESTECE V LATVIJI
LOŠČ, POSTEKLINA
TRČENJE VOZIL OD ZADAJ
NIGERIJSKI SPRINTER (OLAPADE)
PESNICA (MAJDA)
MAJDA ARH
AMERIŠKI SKLADATELJ (CHARLES)
ALENKA PINTERIČ
BRST, POGANJEK
NASTANEK KISLOSTI
HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA (INGE)
Muha v pivu
Kaj naredi Gorenjec, ko najde muho v pivu?
Da jo ven in ji ukaže: "Izpljuni!"
Prijava otrok
Gorenjec pride na matični urad: "Ja, dober dan, rad bi prijavil otroka."
Matičar: "Odlično, bomo uredili"
Gorenjec: "Koliko sem vam pa dolžan?"
Matičar: "Nič, to opravimo zastonj."
Gorenjec: "Aha, potem pa bi prijavil še 3 otroke..."
Glavnik
"Uf kako sem besen!"poto-ži Gorenjec svojemu sosedu.
"Ja, kuga pa je blo?" ga začuden vpraša sosed.
"Na glavniku se mi je odlomil en zob," mu odgovori.
"Zaradi enega zoba boš kupoval nov glavnik?" se mu smeji sosed.
"Moram, ker je bil zadnji!"
Lesena noga
Štajerec obišče Gorenjca. Po klepetu mu razkaže domačin svojo domačijo. Med drugim si ogledata tudi hlev. Štajerec opazi, da ima ena svinja leseno nogo, in začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo s svinjo?"
Domačin: "Kje pa si že videl, da bi zaradi enega pršuta celo svinjo zaklali?!"
Sloni in avto
Kako spraviš enega slona v avto?
Težko.
Kako spraviš dva slona v avto?
Še težje.
Kako spraviš tri slone v avto?
Lahko, ker imaš od prvih dveh izkušnje.
Kako spraviš štiri slone v najmanjši avto?
Dvakrat po dva.
Gorenjska vas
Kako prepoznaš gorenjsko vas iz zraka?
Na strehah sušijo wc papir!
Toča
Zakaj Gorenjec stoji pod lipo, ko pada toča? Zato, da zastonj srka lipov
ledeni čaj.
©©©
Martinček
Kako je nastal martinček? Gorenjcu so dali v rejo
Kuharska knjiga
S čim se začnejo gorenjske kuharske knjige? S: "Sposodi si..."
Križanje
Zakaj so Gorenjci začeli križati krave in žirafe?
Da bi se pri sosedu pasle in doma molze.
Dve luknji
Zakaj imajo Gorenjci na vratih dve luknji?
Pri zgornji luknji pogledajo, kdo je prišel, na spodnji pa, kaj je prinesel!
Tenis
Samokolnica pride na tenis igrišče in tam zagleda dva bagra, ki igrata tenis. Prvi bager se ozre in vpraša samokolnico: "Zakaj pa tako neumno gledaš?"
Samokolnica: "Ali lahko igram tudi jaz?"
Drugi bager: "Kje si pa videla, da samokolnice igrajo tenis?"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: zlato, Daser, Rette, Barrim, Vavta vas, pastorek, Hani, izpis, Straparola, snovalka, ilo, SB, ens, iskrost, heba, Eros, Lacko, dot, otor, cestninar, Vida, Pitti, Tlaka, Dayton, akjas, rag, Aleks, eza, teal, are, ričet, var.
Ugankarski slovarček: ADENIKEN = nigerijski šprinter (Olapade, 1969-); APE = latvijsko mestece ob meji z Estonijo; APELT = hrvaška filmska igralka (Inge, 1943-); ATITLAN = volkan v Gvatemali, visok 3524 m; EMEI = sveta kitajska budistična gora v sečuanski provinci; ENDRIN = rodenticid za zatiranje voluharjev; GA-NASSA = italijanski gledališki igralec (Ali-berto, 1540-1584); KSER = gora jugovzhodno od Bogatina, visoka 1971 m.
Govori se...
... da bodo trdnost novega Puhovega mostu v Ptuju na petkovem svečanem odprtju preizkusili tudi najvišji predstavniki slovenske oblasti. Če bo most vzdržal, bo v redu; če ne pa -tako zlobni jeziki - tudi v redu.
... da bodo škarje, s katerimi naj bi svečano prerezali vrvico pred novim mostom izpod neba prinesli ptujski padalci; upajmo da ne bo prevelikega vetra, saj je Drava tačas še dokaj mrzla.
... da organizatorjiPtujčanom toplo priporočajo, da pridejo na prireditev nekoliko prej in brez prevoznih sredstev, saj se takrat, kadar se je in pije zastonj, zanimanje iz prestolnice običajno zelo poveča.
... da naj bi bivši delovni minister ob obisku glasbenega sejma v Majšperku vendarle potešil svoj gnev, tako hudo naj bi se pomiril, da naj bi bojda celo napovedal svojo skorajšnjo povrnitev.
... da postaja v neki slovensko-goriški občini vse bolj vroče, na
zadnji seji ni pomagalo zračenje in hlajenje, saj je bilo po tem, ko jih je osem sejo zapustilo, skoraj še bolj vroče.
... da sta se zaradi slabih iger svojih moštev dva trenerja znesla tudi nad nič krivim telefonom in še manj krivimi vrati. Kdor je tekmi gledal, se temu ne čudi.
... da so imeli občasni spremljevalci športa v nedeljo velike težave s spremljanjem rezultatov; nogometna tekma se je namreč končala s teniškim izidom.
Vidi se ...
... da so vzdrževalci najstarejšega slovenskega mesta očitno zmotno prepričani, da gre tudi v primeru te klopce za (nedotakljivo) dediščino. Pa je najbrž ta klopca mlajša od vsakogar med njimi. Njena kulturna vrednost bi bila edino v primeru, da bi se uresničilo to, kar smo nekoč v osnovnih šolah pisali kot domišljijski spis z naslovom: Če bi klopca spregovorila ...
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Romana Karo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Romana Karo iz Gorišnice in pripisala: "Pošiljam vam sliko svojih dveh hčera, Melani in Mance, fotografirani sta bili v nedeljo, 15. aprila, pri babici in dedku v Mo-škanjcih pod brajdami v čudovitih belih marjeticah."
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 12. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili dežnik z našim napisom.
Nagrajenec iz prejšnje številke: Miha Čuš, Belski vrh 33, 2282 CIRKULANE. Nagrado dvignete na sedežu družbe v tajništvu.
Pa veliko zabave!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
			4				3	
					6		5	8
	1	8			5	6		2
		7	6		8	1	2	5
5				4	2		9	6
	2	6				8		3
1		9				2		
6		4	1	2		3	8	
8				6		5		9
Anekdote slavnih
Nekoč je princesa Kentska vprašala ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya: »Poznate kraljico Elizabeto II. osebno?
»Ne.«
»Čudno!« je bila presenečena princesa. »Nekoč mi je kraljica na potovanju rekla, da vas pozna.«
»Ah, gotovo se je samo bahala,« je odvrnil pisatelj.
Ko so nekoč postregli v restavraciji z izredno tenkim zrezkom, je italijanska igralka Elsa Merlini vprašala natakarja, kako se jed imenuje. Odgovoril ji je: "List."
"Če je tako, mi pa, prosim, prinesite zvezek," je odgovorila igralka.
V nekem pismu je ameriški pisatelj Wiliam Faulkner kot "povzetek in zgodbo svojega življenja« napisal stavek: "Delal je knjige in umrl."
Ko je mladi A. E. Hotchner, prijatelj in poznejši biograf Ernesta Hemingwaya, vprašal pisatelja za nasvet, ali se mu zdi pametno, da bi opustil novinarstvo in se posvetil izključno pisateljevanju, mu je avtor romana Zbogom, orožje odgovoril: "Kakor ne bi nikoli nikomur svetoval, naj igra ruleto ali ne, tako ti tudi ne morem ničesar reči v tej zvezi. Lahko te samo opozorim na verjetnostni račun: veliko večjo možnost imaš, da dobiš na ruleti, kakor da uspeš kot pisatelj."
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€	00
Bik	vvv	©©	€€€	0
Dvojčka	vv	©©©	€€	000
Rak	vvv	©©	€€€	000
Lev	v	©©©	€€	00
Devica	vv	©©	€€€	0
Tehtnica	vv	©©©	€€	00
Škorpijon	vvv	©©©	€	0
Strelec	vv	©	€€€	000
Kozorog	vvv	©	€	00
Vodnar	v	©©	€€€	0
Ribi	vvv	©©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. maja do 21. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Krvodajalci
15. marec - Bojan Kokol, Bresnica 11; Silva Zelenko, Lahonci 5; Jurij Borko, Godeninci 1; Tatjana Skoliber, Obrež 14; Nada Skoliber, Obrež 14; Olga Plohl, Rucmanci 48; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Simona Petrovič, Cankarjeva 5, Ptuj; Boris Bajec, Dolič 43/a; Bojan Muršič, Senčak 4; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Vladka Petek, CMD, Ptuj; Andrej Gabrovec, Skorba 27/c; Ivanka Zupanič, Muretinci 14; Marjea Kaisersberger, Gorišnica 56/b; Zoran Štalcer, Formin 31; Ivanka Ča-gran, Gorišnica 131; Aleksandra Petek, Polenšak 15/b; Teja Vernik, Moškanjci 79; Simona Fajfarič, Gorišnica 35; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Franc Marušič, Zg. Ve-lovlek 22.
19. marec -Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Ivan Sagadin, Cirkov-ce 59/b; Vera Kopše, Stoperce 82; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Antonija Kidrič, Grdina 7; Ivan Leskovar, Zg. Sveča 9; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19, Stoperce; Borislav Habja-nič, Stoperce 78; Anton Žuran, Gradišča 143; Rafael Hronek, Stoperce 22; Kse-nja Habjanič, Stoperce 78; Ivan Stojn-šek, Kupčinji Vrh 33; Dragica Kidrič, Grdina 25/c; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Angela Ducman, Grdina 18; Milena Ko-čevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Aleš Purgaj, Gerečja vas 100; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Majda Kidrič, Grdina 25; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Jožica Vrabič, Kupčinji Vrh 1; Martina Plavčak, Kupčinji Vrh 28; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37; Rudolf Jernej-šek, Stoperce 52; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23; Marjana Dolšak, Stoperce 52; Marjetka Belšak, Grdina 21; Boštjan Žunkovič, Grdina 2; Adolf Kopše, Stoperce 82; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; David Ozebek, Kovača vas 120, Slovenska Bistrica; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a. 22. marec - Marko Horvat, Obrež 17; Maksimiljan Senjor, Podgorci 1/c; An-
drej Zlatnik, Frankovci 42/a; Cvetka Horvat, Obrež 17; Tadej Lukman, Obrež 117; Ivan Lukman, Obrež 117; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2/a; Nejc Barovič, Pleterje 18; Nina Sobotič, Sp. Jablane 32; Stanko Lah, Pongrce 15; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Miroslav Greifoner, Cirkov-ce 68/c; Štefan Trčko, Sp. Jablane 11; Mitja Kovačič, Orešje 100; Urška Sledič, Stoperce 23; Bojan Mihajlovič, Dornava 137/c; Petra Pignar, Gajevci 35; Damijan Lončarič, Sp. Gorica 12; Franc Paj, Pongerce 4; Katarina Holc, Zagorci 81; Branko Mlinarič, Štuki 35; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Dejan Dokl, Orešje 15; Štefan Hergan, Sp. Jablane 43/d; Franc Štih, Savinjsko 39, Majšperk; Rajko Robar, Šarhova 34, Pragersko; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Boris Čuš, Hlaponci 5; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Zvonko Babič, Župečja vas 44; Bernard Kotnik, Stra-žgojnca 25; Ivan Sledič, Stoperce 23; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Leopold Zabuko-všek, Dragonja vas 2; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Marijan Milinovič, Cirkovce 49/a; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Gregor Vogrin, Strmec pri Destrni-ku; Jožica Oman, Mihovce 3; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Anton Valentin, Starošince 13; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Štefka Plohl, Sakušak 52; Nina Rižnar, Strmec pri Polenšaku; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Jože Teskač, Hajdoše 46; Vladimir Bauman, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Sergej Zorko, Moškanjci 2/d; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Karlo Šuligoj, Apače 59/a; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32; Anton Oman, Mihovce 3; Štefan Burkin, Vurberg 40/ a; Milan Munda, Pongrce 28/a; Janez
Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Marjan Kokot, Majšperk 32; Milan Haj-nžič, Kvedrova 2, Ptuj; Robert Belca, Dragonja vas 22; Franc Šarkezi, Videm pri Ptuju 31; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Franc Novak, Cirkovce 22.
26. marec - Karl Habjanič, Žerkovci 17, Ivanjkovci; Marjeta Brumen, Savci 59; Boris Vuk, Strmec 16/a; Brigita Lovrec, Kukava 67; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Franc Sauer, Sp. Velovlak 17/b, Renata Plohl, Stojnci 57/a; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Peter Petek, Starošince 5; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38; Miran Rozman, Gorišnica 77; Stanko Munda, Lača ves 60, Kog; Slavica Rozman, Go-rišnica 77; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Stanko Rodošek, Cirkovce 30; Mario Ku-ret, Kajuhova 9, Kidričevo; Anton Pintar, Župečja vas 31/c; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Franc Zajc, Sela 34.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
a prilogo
V reviji SAD vam maja
med ostalim predstavljamo češnje na šibkorastočih podlagah, škropilni program za hruške, ekološko vinogradništvo, filtracijo in stekleničenje vina, v
prilogi Vrtnine pa pišemo o preskušanju sort radiča.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Dobrodošli
v deželi nakupov
f • QLANDIA
Vabljeni na glasbeno prireditev pihalnega orkestra glasbene šole Karol Pahor Ptuj
v soboto, 19. maja, ob 10.00 uri.
Vabljeni tudi na razburljive vožnje na tekmovalni avto stezi Carrera, ki bo potekala od 16. do 24. maja, vsakdan od 17.00 do 20.00 ure.
Najprimernejši cas za nakupovanje:
od ponedeljka do petka	9:00
sobota nedelja
V deželi nakupov Qlandia na Ptuju vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
21:00 8:00 - 21:00 9:00 - 15:00
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, C0NA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar. Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootlc, Ypsilon
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 7. člena Pravilnika o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin 11/2005) objavljamo
JAVNI RAZPIS
Za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Kiričevo v letu 2007
1.	IZVAJALCI PROGRAMA
Na podlagi tega razpisa lahko za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo kandidirajo
-	kulturna in prosvetna društva,
-	druga društva, če imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost.
2.	VRSTA PROGRAMOV
Občina Kidričevo bo na podlagi tega razpisa sofinancirala te programe:
1.	dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij,
2.	udeležbo na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah.
Za kulturne programe štejemo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju:
-	glasbene,
-	pevske,
-	plesne,
-	gledališke,
-	lutkovne,
-	likovne,
-	literarne in recitacijske,
-	knjižnične dejavnosti in
-	kreativnih delavnic, ki predstavljajo dejavnost na področju ohranjanja kulturne dediščine.
3.	POGOJE, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVAI IZVAJALCI:
Izvajalci programov morajo za sofinanciranje izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v občini Kidričevo,
-	da so registrirani za izvajanje kulturne dejavnosti,
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničevanje načrtovanih kulturnih dejavnosti,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	da izvajajo dejavnost na neprofitni osnovni,
-	da imajo organizirano kulturno dejavnost kot redno dejavnost z rednimi vajami,
-	da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in
-	da za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem razpisu v občini Kidričevo ali donatorskih sredstvih in občinskega proračuna.
4.	VIŠINA SREDSTEV IN PORABA SREDSTEV
Za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo, po tem razpisu, se v letu 2007 nameni 29.780,00 EUR. Izvajalci kulturnih programov, ki bodo izbrani na podlagi tega razpisa, bodo sredstva dobili nakazana na podlagi sklenjene pogodbe v letu 2007. Način in rok nakazila sredstev se določi v pogodbi.
5.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Izvajalci na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije z vsemi potrebnimi prilogami.
Izvajalci lahko prijavo dostavijo osebno ali pošljejo priporočeno po pošti
na naslov:
Občina Kidričevo
Ul. Borisa Kraigherja 25
2325 KIDRIČEVO
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na spodnji strani kuverte mora biti razviden pripis » RAZPIS - SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV 2007«, na hrbtni strani pa naslov izvajalca, ki kandidira na razpisu.
Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 8. junija 2007. Prijave, ki bodo prispele po tem datumu, bodo s sklepom zavržene.
Vsaka prijava mora vsebovati obrazec »1« razpisne dokumentacije z vsemi zahtevanimi prilogami.
Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Izvajalec izpolni glede na vsebino programa ustrezni obrazec za vsak posamezni program. Če izvajalec izvaja več programov pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezni program. Obrazce za vsebine, na katere ne kandidirate s svojim programov, ne izpolnjujete in jih tudi v prijavi ne prilagajte.
Razpisno dokumentacijo izvajalci lahko prejmejo naslednji dan po objavi tega razpisa oziroma najpozneje do 31. maja 2007.
6.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatne informacije v vezi tega razpisa izvajalci dobijo v času uradnih ur na naslovu:
Občina Kidričevo, pri gospe Zdenki Frank tel. 02 799 06 13.
7.	ROK O OBVEŠČENOSTI O IZIDU JAVNEGA RAZPISA
Izvajalci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje do 15. julija 2007.
Šifra; 610-1/2007
Župan občine Kidričevo Jožef Murko
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju letovanja otrok iz Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 44/04) objavljamo
RAZPIS
Za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin iz Občine Kidričevo
Na razpisu lahko sodelujejo starši predšolskih in osnovno šolskih otrok, ki imajo stalno prebivališče v občini Kidričevo in katerih otroci letujejo na morju v »koloniji«, katerih organizator je uspel na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
K pisni vlogi za letovanje otrok je potrebno priložiti:
-	potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
-	potrdilo o zaposlitvi v preteklem letu,
-	kopijo odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto ali potrjeno vlogo o napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto,
-	vsi, ki opravljajo samostojno dejavnost (s. p.) priložijo še odločbo oz. napoved za odmero davka iz dejavnosti za preteklo leto,
-	v primeru, da starši v preteklem letu niso bili zaposleni ali niso bili zaposleni celo leto, potrdilo o bruto plači v zadnjih treh mesecih,
-	brezposelne osebe potrdilo Urada za delo in
-	starši, ki so prejemniki denarne pomoči pri centru za socialno delo, Odločbo o prejemu denarne pomoči.
V primeru večjega števila prijav, kot je na razpolago finančnih sredstev, imajo prednost pri sofinanciranju starši otrok, ki jim v preteklem letu sofinanciranje ni bilo odobreno. V primeru, da teh otrok ni, imajo prednost starši, ki so uvrščeni v nižji razred.
Vloge z vsemi prilogami je potrebno poslati na Občino Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, do 30. maja 2007. Vloge, ki bodo prispele po tem datumu, bodo obravnavane le v primeru, da bodo na razpolago še sredstva.
Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank.
Odobrena sredstva bodo nakazana organizatorju letovanja. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene. Šifra: 122-5/2007
Župan občine Kidričevo Jožef Murko
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM bukova in brezova drva, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM kvalitetna bukova drva z dostavo. Tel. 041 914 263.
PRODAM krožne brane z valjem. Tel. 719 24 48.
PRODAM drva kamionska ali metrska z dostavo. Tel. 041 661 311.
PRODAMO odojke, Stojnci 130, tel. 766 90 01 ali 031 416 934.
PRODAM 4 odojke in svinjo težko 250 kg, domače reje. Tel. 766 15 31, Nova vasi pri Markovcih.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.
PRODAM odojke, Alojz Toplak, Mu-retinci 4, Gorišnica tel. 740 83 57.
PRODAM nakladalko SIP 25. Tel. 751 39 31.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
NEPREMIČNINE
NA OBMOČJU PTUJA na lepem mirnem kraju oddamo v najem za daljšo obdobje zemljišče za vikend, možnost souporabe ali preureditve gospodarskega poslopja z elektriko in vodo v letni bivalni prostor. Tel. 031 424 952, po 16. uri.
PRODAM stanovanje v centru Mlekarna 65 m2, Tel. 040 661 386.
PRODAM dvosobno stanovanje 60 m2 na Ptuju. Tel. 041 879 143.
DOM STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju se da v najem neopremljena garsonjera. Inf. 041 764 395.
DELO
TRAKTORISTA z izkušnjami za približno 100 ur mesečno zaposlim. Delovni čas - kdaj in koliko si organizirate sami. Nudimo dobro plačilo. Gojkošek, s. p.. Tel. 041 215 870.
NA STOJNICAH v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, kličite dopoldan na tel. 01 241 33 72.
MOTORNA VOZILA
PRODAM štirikolesnik - otroški 50 KW, cena 200 €. Tel. 749 87 54 ali 031 702 523.
Izposoja oblek za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 220 oblekami! Največja izbira! Najcenejša izposoja! Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko s.p., Senešci 2a, 02 719 86 93, 031 258 704.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. maj. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.cc
VSAK ČETRTEK Ob 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. VANDROVCI - Sam na dopust
2.	Ans. GOLTE - Kmetije ne prodamo
3.	BOŠ. KONEČNIK S PRIJATELJI - Petki, sobote in nedelje
4.	TAPRAVIH 6 - Narcisne poljane
5.	VESELI SVATJE - Zdaj razumem
6.	Ans. SICER - Le doma
7.	ROK ŽLINDRA - Najlepše je kadar sva skupaj
POP
1.MANCA	ŠPIK - Zvezala bi si krila
2.	BRENDI - Katarina
3.	KINGSTON - Bosa noga
4.	DOMEN KUMER - Po dežju
5.	PETER FINK - Zapeljiva soseda
6.	OBJEM - Pomlad
7.	SANJA GROHAR - Varaj me varaj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Nagrado prejme: i Jožica Zelenik 1 Spuhlja 88b E_ j 2250 Ptuj
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 400 EUR)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
: 051 804 324
Novogradnja v Sl. Bistrici
Manjši stanovanjski objekt nudi 1,2 in 2,5 $ sobna stanovanja po ceni 1250-1280 eur/m2 (z DDV). Vseljivo nov. 2007, grajeno na ključ. j
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut 4/detci www.radio-ptuj.si
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Rozalija Vidovič
IZ PRISTAVE 28
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste našo ženo, mamo, taščo, babico in prababico pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za številno darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za mnoga izrečena sožalja, sočustvovanja z nami, ko nam je bilo najbolj hudo.
Hvala gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Miru Lesjaku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Prav tako hvala sodelavkam in kolektivu podjetja Boxmark, zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka ptujske bolnišnice. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož, sin Franc, hčerka Slavica z Milanom, vnukinja Anita s Francijem in pravnuk Anže
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
13. maja je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek
Janez Bedrač
IZ VIDMA PRI PTUJU 13 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v spomin.
Vsi njegovi najdražji
Prireditvenik
Torek, 15. maj
10.00 Ptuj, prostori velike dvorane Narodnega doma, 1. lokalna delavnica
v okviru projekta ADHOC 10.00 Breg, pred OŠ, Tek Svetovne harmonije je globalni štafetni tek s pla-menico, plamenico bodo predali učenci OŠ Hajdina, to je v okviru projekta Zdrava šola 17.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, proslava in predstavitev zbornika ob desetletnici delovanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 19.30 Maribor, Narodni dom, koncert Europa Galante, dvorana Union, za
abonente in izven Ptuj, CID, začetni tečaj oblikovanja gline Ptuj, CID, tečaj risanja
Ptuj, CID, pomoč pri učenju slovnice za srednješolce, informacije na telefon 040 417 476
Ptuj, CID, prijave za Tabor Robinzon, ki bo potekal v bližini Term Ptuj Ptuj, CID, prijave za mladinski tabor v Veržeju, ki ga izvaja Društvo Hopla
Sreda, 16. maj
17.00 17.00
20.00
Ptuj, CID, regijska prireditev Evropa v šoli
Kidričevo, v prostorih Društva upokojencev, Njiverce 1, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga
Ptuj, slavnostna dvorana na ptujskem gradu, mednarodni komorni orkester Savitra
Četrtek, 17. maj
9.00 do 12.00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, Dan odprtih vrat 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, odprtje razstave
Ingoličeva Ptujska leta Slovenska Bistrica, v OŠ Pohorskega odreda, Zaključni koncert pevskih zborov Osnovnih šol
Kolosej Maribor
Torek, 15. maj, ob 16.50, 19.00 in 21.10 Drkajva skupaj. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Številka 23. Ob 20.00 in 22.00 Glasniki zla. Ob 18.10 in 20.20 Moja slavna indijska nevesta. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Spider-Man 3. Ob 15.40 in 17.50 Artur in Minimojčki. Ob 16.30 in 18.30 Smo že končali? Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Divjaka. Ob 21.30 Strelec. Ob 19.10 Popolni tujec. Ob 16.40, 18.40 in 20.40 Beanove počitnice. Ob 20.30 300. Ob 16.00 Spoznajte Robinsonove. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 17.10 Ninja želve. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D.
Sreda, 16. maj, ob 20.00 Favnov labirint. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Drkajva skupaj. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Številka 23. Ob 20.00 in 22.00 Glasniki zla. Ob 18.10 in 20.20 Moja slavna indijska nevesta. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Spider-Man 3. Ob 15.40 in 17.50 Artur in Minimojčki. Ob 15.50 in 18.00 Smo že končali? Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Divjaka. Ob 21.30 Strelec. Ob 19.10 Popolni tujec. Ob 16.40, 18.40 in 20.40 Beanove počitnice. Ob 16.00 Spoznajte Robinsono-ve. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 17.10 Ninja želve. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D.
Glasujem za
Naslov
Ptuj • Drama na Volkmerjevi
Z avtomobilom v elektro drog
V torek, 8. maja, ob 20.11 je prišlo do hujše prometne nesreče na Volkmerjevi cesti v Ptuju, v kateri je zaradi do sedaj še ne pojasnjenih vzrokov mlajši moški zapeljal s ceste ter bočno trčil v kovinski drog cestne razsvetljave, kjer je srebrno hondo skoraj prepolovilo. Slučaj je nanesel, da je bil v tistem trenutku tam tudi naš novinar in dramo tudi sam doživel.
„Tega večera sem peljal po Volkmerjevi cesti iz mestne smeri proti Ulici 5. pre-komorske brigade. Ko sem vključil desni smerokaz, da bi v križišču zavil desno, je iz nasprotne smeri, torej z Mestnega Vrha, z dokaj veliko hitrostjo pripeljalo srebrno vozilo, ki ga je še pred križiščem, po vsej verjetnosti zaradi prevelike hitrosti, pričelo zanašati levo in desno, nato pa je sunkovito, morda tudi zaradi nenadnega zaviranja, zavilo v desno in se na kolesih zasukalo skoraj za 180 stopinj ter z bočno oziroma voznikovo stranjo silovito trčilo v obcestni elektro drog javne razsvetljave.
Ob trku je elektro drog
Foto: M. Ozmec
Srebrno hondo je ob trčenju s kovinskim elektro drogom ob Volkmerjevi cesti skoraj prepolovilo.
Foto: M. Ozmec
Občani so ponesrečenemu in krvavečemu mladeniču pomagali iz objema zvite pločevine ...
Foto: M. Ozmec
... in ga previdno položili na koco sredi trave.
Foto: M. Ozmec
Ptujski reševalci so poškodovanega hitro oskrbeli in imobilizirali ter odpeljali v bolnišnico.
zvilo skoraj do tal, srebrno hondo pa skoraj prepolovilo in povsem zmečkalo, tako da so smo očividci bili prepričani, da v njej ne more biti preživelih. Ko smo prihiteli bliže, je bil pred nami strašen prizor. Sprednji del vozila na voznikovi strani, iz katerega je molel spodnji del droga, je bil povsem uničen in zmečkan, iz zadnjega trikotnega okna pa je molela okrvavljena roka, ki je bila sprva mirna, nato pa se je pričela premikati. Ko smo prišli čisto blizu, smo zaslišali moški glas: 'Pomagajte ... Ven moram.'
Napoved vremena za Slovenijo
Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, 20/14 vreme poleti prida ni.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Padavine, predvsem plohe in nevihte, bodo zjutraj dosegle zahodne kraje in se čez dan razširile nad večji del Slovenije. Ponekod bo še pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 16 do 23 stopinj C. Obeti
V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo manjše krajev-nepadavine. Hladneje bo.
Ker je naokrog zaudarja-lo po bencinu, je eden od moških, ki ga sicer poznam kot gasilca, brž odprl pokrov motorja in izklopil akumulator, drugi, očitno zdravstveno podkovan mladenič, pa je poškodovanega prijel za roko in ga vprašal, ali čuti nogi ter ali ju lahko premika; kajti od glave navzdol smo v mraku lahko videli le zveri-ženo pločevino in spodnji, okrvavljeni del telesa mladega voznika. Ko je ta prikimal in odvrnil, da čuti obe nogi, ter ponovno roteče prosil: 'Pomagajte mi, ven moram,' so ga trije moški previdno prijeli in ga pričeli vleči skozi ozko odprtino zadnje, v nesreči razbite trikotne oknice ter mu pomagali na prosto. Tretji je iz avtomobila prinesel koco, da so vsega okrvavljenega po glavi in nogah previdno polo-žili nanjo. Na srečo je kljub krvavitvam ostal pri zavesti vse do prihoda reševalcev, ki so ga oskrbeli in imobilizirali ter ob zavijajočih zvokih avtomobilske sirene odpeljali v bolnišnico. Pozneje sem izvedel, da mladenič ni v smrtni nevarnosti. Hvala bogu!
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Ksenja Petrovič, K jezeru 13, Ptuj - dečka; Andreja Fridman, Sveti Tomaž 29/a - Aneja Iana; Dragica TošMajcen, Grlinci 37, Juršinci - deklico; Alenka Keber Novak, Fle-geričeva ul. 8, Središče ob Dravi - Tomaža; Vesna Šalamija, Ul. 5. Prekomorske 12, Ptuj - Vida; Bojana Krepek, Vinarje 111/a, Maribor - Veroniko; Mojca Prelog, Zavrč 9/a - Saro; Katja Črešnik, Spuhlja 109/b, Ptuj - Saro; Mirsada Bajric, Čentiba, Ul. Sv. Urbana 53, Lendava - Leonardo; Anita Lepej, Ul. Prekomorske brigade 33, Poljčane - Aljaža; Marjeta Qyte-za, Stara cesta 78/b, Ljutomer - Arijano; Sonja Anžel, Strmec pri Destrniku 5, Destrnik - Špelo; Mateja Ketiš, Gubčeva ulica 2, Lenart - Aneja; Suzana Bernardka Drovenik, Grliče 41, Podplat - Dašo.
Umrli so: Ivan Petrinjak, Goričak 51, rojen 1942 - umrl 23. aprila 2007; Magdalena Marin, rojena Mihelač, Potrčeva cesta 33, Ptuj, rojena 1928 - umrla 3. maja 2007; Antonija Vimer, Kraigherjeva ulica 27, Ptuj, rojena 1915 - umrla 7. maja 2007; Jožef Draškovič, Vespazianova ul. 14, Ptuj, rojen 1939 - umrl 08. maja 2007; Rozalija Vidovič, rojena Plohl, Pristava 28, rojena 1929 - umrla 6. maja 2007; Stanko Lov-renčič, Drbetinci 11, rojen 1933 - umrl 3. maja 2007; Ana Tuš, Juršinci 34, rojena 1933 - umrla 05. maja 2007; Angela Šilak rojena Mernik, Nova vas pri Markovcih 24/b, roj. 1948
-	umrla 06. maja 2007; Marija Šešerko rojena Šešerko, Prvenci 30, rojena 1919 - umrla 6. maja 200; Rozalija Vidovič, rojena Plohl, Pristava 28, rojena 1929 - umrla 6. maja 2007; Jožefa Krajnc, rojena Junger, Zg. Leskovec 23, rojena 1937
-	umrla 6. maja 2007; Zvonimir Klenkar, Mariborska c. 18, Ptuj, rojen1935 - umrl 7. maja 2007; Janez Bele, Dolena 50, rojen1931 - umrl 07. maja 2007; Jožefa Jerenec, Brezovec 51/ a, rojena1915 - umrla 9. maja 2007; Eva Vogrin, Bišečki Vrh 7, rojena 1919 - umrla 8. maja 2007.
Poroke - Ptuj: Roman Gril in Sabina Kuhar, Krčevina pri Ptuju 67/b, Ptuj. Jožef Golirač in Kristina Kramberger, Gradišča 43. Peter Arnuš, Destrnik 44/ b, in Jolanda Zelenko, Gomilci 8. Branimir Kolednik, Pobrežje 91, in Ksenija Rojko, Nova vas pri Markovcih 77. Uroš Rojs, Selce 13, in Simona Vogrin, Zavrh 95/ a. Matthew Alexander Krause, 7759 Grand Lake Dr. Seven Valleys, PA 17360, in Suzana Lara Arnuš, Do-lič 42.
Poroke - Ormož: Leon Pignar, Zamušani 29/b, in Helena Valič, Mezgovci ob Pesnici 25. Stiven Vočanec, Ul. Dr. Ozvalda 15, Ormož, in Polona Habjanič, Ptujska cesta 12/b, Ormož. Simon Voršič in Natalija Kerndl, Ulica dr. Hrovata 16, Ormož.
Črna kronika
Z avtomobilom v ograjo
Na lokalni cesti v naselju Apače na območju občine Kidričevo se je 12. maja ob 1.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 20-let-ni voznik osebnega avtomobila Renault laguna je vozil skozi naselje Apače iz smeri Lancove vasi proti Lovrencu na Dravskem polju. V levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je z desnimi kolesi zdrsnil čez desni rob vozišča na bankino in po njej drsel okoli 40 metrov, nato pa je vozilo zdrselo proti sredini vozišča. Tam ga je obrnilo in zaneslo nazaj na bankino, kjer je trčil v ograjo stanovanjske hiše. Po trčenju je vozilo obstalo na kolesih, voznik pa ukleščen v njem. Iz vozila so ga rešili gasilci, zaradi poškodb pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico, kjer je pozneje umrl.
Voznik odpeljal s kraja nesreče, pešec umrl
Na regionalni cesti izven naselja Ledinek pri Lenartu se je 11. maja ob 23.15 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 58-letni voznik osebnega avtomobila Renault clio je med vožnjo po regionalni cesti dohitel 48-letnega pešca, ki je hodil ob desnem robu vozišča, in zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča trčil vanj. Pešca je vrglo na pokrov motorja, nato na vetrobransko steklo, od tam pa na vozišče, kjer je obležal. Voznik osebnega avtomobila je vozilo ustavil in izstopil iz njega, nato pa se je obrnil in sedel nazaj v vozilo ter se odpeljal s kraja nesreče. Pešec je zaradi poškodb na kraju umrl. Policisti so voznika pozneje izsledili na domu, pri preizkusu alkoholiziranosti pa so ugotovili prisotnost alkohola v izdihanem zraku. Pri pešcu so policisti ugotovili, da je hodil nepravilno glede na smer hoje in ni uporabljal svetilke, ki oddaja belo svetlobo, ali odsevnika.
Prometna nesreča
Na regionalni cesti Rogatec-Majšperk-Hajdina, v naselju Stoperce, se je 9. maja okoli 19. ure zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo telesno poškodovan 54-letni kolesar. Ta je med vožnjo po cesti padel po vozišču in z glavo udaril po vozišču. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico.
Trčil v vozilo pred seboj
Na glavni cesti v Lenartu se je 4. maja ob 17.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 31-letna voznica osebnega avtomobila Volkswagen polo je vozila po glavni cesti iz Lenarta proti Benediktu. V križišču z lokalno cesto za smer Zgornji Žerjavci je zmanjšala hitrost in s smernim kazalcem nakazala, da želi zavijati na levo, vendar se je zaradi prometa iz nasprotne smeri ustavila. Tedaj je za njo pripeljal 42-letni voznik tovornega avtomobila Mercedes, državljan Rusije, in kljub zaviranju trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Voznica je zaradi poškodb kasneje sama iskala zdravniško pomoč v mariborski bolnišnici.
Rop na bencinskem servisu
Na bencinski servis na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici je 9. maja okoli 3.20 vstopil oboroženi neznani storilec in z njim zagrozil zaposleni prodajalki. Pri tem je neznani storilec odtujil manjši znesek denarja, s katerim je pobegnil v neznani smeri.