Knjižnica sp ZASAVC 2011 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0100518,18 letekom Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 IImmtniska raketa Praznovanje v Radečah Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si Hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1420 Trbovlje Številka 18, letnik 22, 15. 09. 2011, cena: 1,50 EUR ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE alOAV IMHH TT ' mlmmthca m td Uxf£v tinc ■ Marketing: (Ml® ©@a ©©8 Ji i: š<) i//www.snupko.coi Uvodnik Morate prebrati: Mlada kmetica leta 2011 5 Popotnica šolarjem 7 Občinski praznik v Radečah 8 Srednjeveški dan v Trbovljah 12 Govor z Zoranom Pozničem 14 Osmič gre rado 16 BAVI Domžale 20 Peter Kavzer ml. svetovni prvak 22 Špegu za Anico Jereb 26 Majski salon 2011 34 Zasavc-a izdaja ZmasPrint d.o.o., Gabrsko 11a, Trbovlje, tel. 03 56 53 910, fax 03 56 53 920. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: ZmasPrint d.o.o., Trbovlje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 040 267 411, 031 524 826 E-mail urednica: hruski@siol.net, http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. P "V '▼"Zasavju se pa mnogo \/ dogaj a v teh vročih V septembrskih dneh. Kulturniki so izkoristili lepo vreme za prireditve na prostem. Delavski dom Trbovlje gosti slikarje z vseh vetrov, na Kumu se je zgodil Art Kum, v TKI razstavljata dva slikarja in še in še. ^ Prodajalci krompirja že kar nekaj časa oglašujejo svojo ponudbo in to brez medijev, kar na svoje grlo. Najpomembnejše pa se je zgodilo v športu. V Hrastniku so dobili svetovnega prvaka Petra. Njemu so se sanje uresničile. Koliko odrekanj in garanja je za to potrebno, pa ve le on in njegovi najbližji. Prav nič čudno ni, da je bila mama ob objemu solzna. Zasavci zelo radi poudarjamo rudarsko dediščino in rudnik se je odločil, da obnovi in uredi okolico šohta. Vendar pa so kulturne ustanove začele obnavljati še srednjeveške dogodke. Tudi prav, samo da se dogaja. V Zagorju so tudi zbirali šolske potrebščine za otroke, katerih starši ne zmorejo nakupiti vsega, kar šola želi, da imajo v torbah. Prvi šolski dan je minil, tudi prvi teden je, policija, člani AMD in prostovoljci so dosledno opravili svoje delo. Tako zagnani so bili, da so me oglobili, ker nisem bila zadaj v avtu privezana. Še nikoli nisem plačala kazni, ampak vse je enkrat prvič. Vem, da je tako zapisano v zakonu, ampak glede na vse olajševalne okoliščine bi mi policistka prav lahko pogledala skozi prste. Pa ne! Olajšana sem za 60 €. Ah, ja - kazen mora biti vzgojna. Res pa je, da mi dvigne pokrov, ko skoraj vsako noč poslušam glasno govorjenje, petje, smeh in škripanje zavor, da o motorističnih dirkah sploh ne govorim. Hja, bolj enostavno je ustaviti upokojenko, kot pa se poditi za prekrškarji CPM-ja. No, preživela bom. Kaj pa, če ne bi imela evrčkov??? urednica Marlgjsj Naslednja številka ZASAVCA izide 20. 09. 2011 r Naslovnica: > Peter Kauzer - svetovni prvak v Slika: Nina Jelenc V Ge /te/un/a Jja6is, (ja sfeusti. Ge ,9e or//e /)<> oec/no to oj. Ge ne, n/ n/Zo/ir' /n/. GSi/l/l &6ran 21.08.2011 Nives Dornik, Sallaumines 9, Trbovlje - sin Samo Knific 25.08.2011 Nina Legan, Trg borcev NOB 16, Dol pri Hrastniku - hči Aneja Pepelnjak Sonja Dobravec, Velika Kostrevnica 11, Šmartno pri Litiji - sin Gašper Golob 26.08.2011 Sanja Plut, Babna Gora 10, Veliki Gaber, Trebnje - hči Leila Omeragič 26.08.2011 Janja Volčanšek, Šuštarjeva kol. 12, Trbovlje - hči Tea Trupi Manja Pap, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku - hči Taja Nina Krautberger, Izlake 15, Izlake, Zagorje - hči Ula Rozman Vesna Jamšek, Župa 11, Dobovec - sin Domen Lavrič 27.08.2011 Metka Cvikl Matjančič, Pirešica 12a, Velenje - hči Mia Matjačič 28.08.2011 Teja Zemaitat, C. Borisa Kidriča 4a, Zagorje - sin Alex Barbara Medvešek, Ul. Sallaumines 9, Trbovlje - sin Svit Bebar 31.08.2011 Dragana Lovrinovič, Šuštarjeva kol. 25, Trbovlje - sin Maksim Josipovič Anja Baš, Čolnišče 6, Zagorje - sin Aljaž Macerl Martina Čebin, Opekarna 7, Trbovlje - hči Tanaja Jerman 01.09.2011 Karmen Visel, Ostenk 4, Trbovlje - sin Taan 02.09.2011 Tina Rozman, Farčnikova kol.54, Zagorje - sin Adrian Vukovič 03.09.2011 Maja Aleksič, Šuštarjeva kol. 36, Trbovlje - hči Tiana Gorenjec Valentina Gošte Kostanjevič, Selo pri Zagorju 36, Zagorje - sin Jan Kostanjevič 04.09.2011 Melita Gošte, Podkum 20a, Zagorje, sin Tin Glažar Petra Drobež, Trg pohorskega bataljona 1 b, Kisovec, Zagorje - hči Mia 05.09.2011 Leonida Lipičnik, Farčnikova 63, Zagorje - sin Jan Šinkovec 06.09.2011 Azra Mujkanovič, Ribnik 23, Trbovlje - hči Nej la 07.09.2011 Darja Novak, Prešernova c. 51, Zagorje - hči Ema Kovač 10.09.2011 Neli Kobilšek, Polje 22, Zagorje - hči Pia Krofi 11.09.2011 Sabina Hren, Tržaška c. 121, Ljubljana - Pan Došler Metka Potočnik, Ul. mesta Grevenbroich 5, Celje - sin Mark 12.09.2011 Vesna Kapla, Sallaumines 3a, Trbovlje - sin Charli Kapla Jamšek Mirela Suljič, Veliki vrh 24, Litija - sin Mark Pavlin Neli Prosen, Šuštarjeva kol. 27, Trbovlje - hči Zala RupniSS Am ra Kancič, Pot vitka Pavliča 20, Hrastnik - sin Arian Amela Šučurovič, Cesta 3. junija 1b, Hrastnik - hči Amina Katarina Škrinjar, Vidrga 21, Vače - hči Tinkara Levičnik Iskrene čestitke! KDO SMO IN.... Fanfare poletja izzvenevajo, nove poti in nove skrbi so pred nami. Avgust in vsa uspešna zagorska občinska slavja so v pretekliku, v nas pa spoznanje v zavedanju, da je lepo tudi doma. Res da ni hrvaške obale, grških otokov in avanturističnih doživetij. Vse je domače in znano - že videno. Pa vendar lepo. Spoznajmo naš kraj, raziščimo kotičke, ki so znani le najbolj zagrizenim ljubiteljem, kakršen je bil po vsej verjetnosti Branko Omahne. Ostali smo brez Zasavca in Zagorjana z dvakrat dvojno velikim Z. Kruta realnost - in Brane - POGREŠALI TE BOMO! Življenje pa gre naprej in ne sprašuje, kdo je še tu, kdo prihaja in kdo odhaja. Reka, ki se nikoli ne vrne, njeno korito je vsakič drugačno, njen prod se menja, bregovi spreminjajo obliko in njeni spremljevalci skrbijo za njeno prepoznavnost, ki je odvisna od vseh njih in sledi, ki jih zapuščajo. Kako pa sicer? V Zagorju bolšji sejem, v Trbovljah srednjeveški dnevi, pa Hrastniku Funšterc... radi se vračamo v preteklost. Življenje se skokovito spreminja in v spominih, ki so neizogibni, je vedno vse nekako lepše, drugačno, nostalgično. Še dobro, da radi pozabljamo na vse nelepo, kar je pozitivna plat spominjanja. Danes? Kakšen je svet danes, česa se bomo spominjali, kaj je tisto, kar bo prevladalo? Patrie, preiskave, podkupnine, novi ministri, sindikati in plače, zdravstvo, grška recesija, nesreča ruskega letala, orkan Irena in obletnica 11. septembra v Ameriki, evropsko košarkaško prvenstvo, svetovno kajakaško prvenstvo...izgube in dobitki, plusi in minusi. No, ja, saj je vedno tako! In ko mi moja mama pripoveduje, kako je bilo nekoč, ugotavljam, da ni in je enako, le problemi so drugačni in v tem je razlika. Razmišljam o našem zdravstvu in tistem kar sem zasledila te dni o nepotrebnem zdravljenju v Evropi: Predsednik Evropskega foruma za zdravje Gastein Günther Leiner je opozoril, da je v Evropi kljub proračunskim omejitvam izjemno veliko nepotrebnega zdravljenja. Štiri od petih operacij hrbta so nepotrebne,” je dejal in menil, da je razlog za “alarmantno” rast števila nepotrebnih operacij “očitno ekonomski”. Kot je pojasnil, v večini evropskih držav velja sistem točk, po katerem bolnišnica z operacijo dobi določeno število točk, ki ji prinesejo določeno financiranje, tako da se v mejnih primerih pod tem pritiskom zdravniki pač odločijo za operiranje. Leiner je opozoril tudi na “kronično” nepotrebno predpisovanje zdravil, sploh za starejše bolnike. Študija salzburške medicinske univerze (PMU) po njegovih besedah kaže, da so recepti za paciente, stare v povprečju 82 let, v 36 odstotkih nepotrebni, v 30 odstotkih pa celo neustrezni. Potem sem še prebrala zanimiv podatek, da so ženske do 62 leta v povprečju razmeroma zdrave, nato pa preostanek življenja preživijo bolne. In že je dovolj za nova razmišljanja in skrbi. Še posebno, če se nekako bližaš omenjenemu številu let. Tudi v najbolj rožnati perspektivi nikoli ne veš, kaj te čaka. Saj res, čas mineva za vse, samo,...mladi vedno nekako razmišljajo, da je to še takooooo daleč in potem, lej ga zlomka, je to daaaaleč kar naenkrat blizu. Srce je mlado, a vse ostalo....Razen izmišljanja posmehljivih vicev, bi bilo dobro razmisliti o večjem angažiranju starejših na različnih področjih, kar bi pripomoglo k izboljšanju njihovega duševnega zdravja. Ehhhh, Zasavje, razburljiva, lepa in zadovoljna jesen naj se zgodi!!!! StaR IN M E MORI AM Odšel je Branko Omahne - direktor občinske uprave Zagorje V petek popoldan, 2. septembra smo onemeli ob vesti, da je preminil Omahnetov Brane, kar nismo mogli verjeti... Tako poln načrtov, polno dejaven v službi, v klubu, soseski, doma... Bil je desna roka župana občine Zagorje ob Savi, vpet je bil v vsa družbena in gospodarska dogajanja v zagorski dolini. Kot profesor zgodovine in sociologije ni bil zagledan v preteklost, temveč v sedanjost, v vsakodnevne težave in reševanje le-teh. Prisluhnil je težavam in pripombam slehernika, pa ne le to, skušal je probleme reševati, nakazati je znal pot rešitve, kar je danes redkost v občinskih upravah. Veliko vrzel je pustil tudi v zagorskem košarkarskem klubu, saj je bil dolga leta aktiven igralec, kasneje pa je klubu pomagal v organizacijskem in afirmativnem smislu. Največjo izgubo pa so utrpeli domači, njegova družina, ki jim sodelavci Zasavca v svojem imenu in imenu bralcem izrekamo globoko in iskreno sožalje. MM Seja Odbora za razvoj energetike v Zasavju V sredo, 31. avgusta 2011 se je sestal Odbor za razvoj energetike v Zasavju na svoji tretji seji. Člani so obravnavali pripombe na Nacionalni energetski program, pripombe na uredbo in koncesijsko pogodbo o gradnji hidroelektrarn na srednji Savi ter tudi pripombe na predlog energetskega zakona. Podali so pripombe na NEP in sicer v delu, ki se nanaša na revitalizacijo obstoječega proizvodnega objekta v termoelektrarni ter pripombo o hitrejšem pričetku izgradnje prvih treh hidroelektrarn. Čistopis vseh pripomb, tudi na uredbo in koncesijsko pogodbo bo odbor posredoval ministru za okolje in prostor dr. Roku Žar-niču; to bo predstavljalo izhodišče za nadaljnja usklajevanja in dogovore. Vir: Občina Trbovlje Mlada kmetica leta 2011 V Zagorju je 27. avgusta potekalo de se to po vrsti tekmovanje za Mlado kmetico leto, glede na to, da je lanska zmagovalka bila Ladi Klemen iz Blodnika nad Trojanami. Organizatorja sta kot vedno bila Kmečki glas in Zveza kmetic Slovenije. Dekleta, ki lahko sodelujejo na tekmovanju, ne smejo biti starejša od 40 let, poleg tega pa morajo živeti na kmetiji. Finalistk, ki so zastopale različna območja Slovenije je bilo 12, vendar jih je nastopilo 11. Tekmovale so v teoretičnem znanju, tri finalistke pa je čakal še praktični del s tematiko kmečkih opravil. S teorijo je bilo res nekaj težav, tako, da so se v finale uvrstile Barbara Kolar iz Golobinjeka ob Sotli, Silvija Skrivarnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu ter na veliko veselje domačinov, Darja Pogačar iz Izlak. Poleg prenašanja črne rude z žličko, so morale izdelovati sadni jogurt, v zadnjem krogu pa so se pomerile v paranju pletenih izdelkov. Po napetem final, ko je adrenalinsko vzdušje med navijači doseglo vrhunec je izbrana zmagovalka za letošnje leto Barbara Kolar. Barbara je po izobrazi trgovka, čeprav prihaja s hribovske kmetije, ki pa je bila namenjena njenemu bratu. Poroka z njenim Ivanom je pomenila, da je spet prišla na kmetijo, ki obsega 18 hektarjev, od tega je osem hektarjev njiv, sedem hektarjev travnikov, ostalo pa je gozd. Osnovna dejavnost je reja živine (25 glav govedi), malo je poljedelstva in seveda imajo tudi 2000 trsov na Bučki Gorci, saj so to znani slovenski vinorodni kraji. Kmetija je premajhna za preživljanje, pa je izven kmetijstva zaposlen tudi mož Ivan, s katerim imata dva sinova, 17-letnega Roka in 13-letnega Kevina. Barbara je bila številnih daril zelo vesela, še bolj pa obljube župana o fešti v Podčetrtku. StaR Kmetica leta 2011 Barbara Kolar Vse finalistke Prvi šolski dan Korak, ko prvič prestopijo novopečeni šolarčki prag hiše, pomeni prelomnico v njihovem življenju in življenju njihovih staršev. Prvi vtisi odločajo, kako se bo vsakodnevno obiskovanje zavoda nadaljevalo, zato novincem običajno podarijo nekaj uporabnega in jih pogostijo ter na spontan način pripeljejo malčke v razred, kjer jim razložijo osnovna pravila in razkažejo prostore, ki bodo poslej njihov drugi dom. Letos je bilo v slovenske osnovne šole vpisano več kot 18.300 prvošolcev, od dobrih 160.000 osnovnošolcev, med katerimi obiskuje deveti razred 17.776 devetošolcev. V prvi letnik srednjih šol se je letos vpisalo 19.755 fazanov. Ker po fizikalnih zakonitostih ni mogoče biti na več mestih hkrati, smo tokrat obiskali le trboveljske osnovne šole. V osnovno šolo Ivana Cankarja je vpisanih 30 prvošolcev, v Osnovno šolo Trbovlje 35, v njihovo enoto Alojza Hohkrauta 15, na Dobovcu 5. Cez prag osnovne šole Tončke Čeč je stopilo 33 prvošolcev. Prvi šolski dan na OŠ Ivana Cankarja Na obrazih otrok, ki so prvič prestopili šolski prag, so se risale skrbi, pričakovanja in veselje. Tudi solzice niso bile redkost. Učiteljice in vzgojiteljice so jim vlivale pogum, jih spodbujale, da so lažje premostili prvo srečanje. Čakale so jih rumene rutice, nahrbtniki, malica ... Staršem so pokazali razrede, kjer bo pouk in jim razložili potek. Vseh 1.080 trboveljskih učencev se bo moralo prilagoditi redu, ki je potreben za uspešno učenje. Nekaj časa po pouku bodo morali porabiti za domače naloge, učenje in ponavljanje. Tisti, ki se bodo od prvega dne naprej sproti učili in delali naloge, bodo imeli več časa za krožke, dejavnosti v šoli, izvenšolske dejavnosti in druženje. Prelaganje učenja na jutri vedno terja davek, ki lahko povzroča veliko stresov, nervoze in slabe volje, zato: veselo na delo. Besedilo in slika : Irena Vozelj Prvi šolski dan na OŠ Tončke Čeč Prvi šolski dan OŠ Trbovlje Prvič v razredu na PŠ Alojza Hohkrauta Učenci in dijaki v šolskih klopeh tudi v Litiji V Litiji so se prvi zjutraj pričeli zbirati dijaki, ki prihajajo v litijsko gimnazijo v glavnem iz litijske, šmarske in zagorske občine, nekaj malega pa jih je tudi iz ostalih krajev. Ob 8. uri zjutraj jih je na dvorišču pred vhodom v gimnazijo pozdravila ravnateljica Vida Poglajen in jih pospremila v šolske prostore, kjer so jih čakali razredniki, da so jih odpeljali k pouku v svoje razrede. Ob istem času so se zbirali tudi učenci predmetne stopnje v sosednji Osnovni šoli Gradec. Razredna stopnja od drugega do četrtega razreda pa je s poukom pričela uro pozneje. Učenci prvega razreda so se zbrali pred vrtcem Medvedek, ki so ga obiskovali do sedaj. Zdaj že nekdanje vzgojiteljice so jih pospremile do Osnovne šole Gradec, kjer so jih čakale ravnateljica Tatjana Gombač z učiteljicami, ki jih bodo učile v prvem razredu. Po državni in šolski himni, pozdravu ravnateljice ter razdelitvi učencev po razredih so odšli v jedilnico, kjer so si prvošolčki na prvi šolski dan ogledali kratko igrico, poslušali policistko in se posladkali s sladko torto. Besedilo in slike: ŠkL Ravnateljica je dijake in dijakinje vsakega oddelka pospremila v šolsko stavbo. Učenci prvega razreda gredo izpred vrtca v osnovno šolo in Pozdrav ravnateljice pred hramom učenosti, Osnovno šolo Gradec. Popotnica šolarjem v šolski sklad Ob začetku šolskega leta so v združenju Zagorje gre naprej sklenili, da pomagajo otrokom, predvsem pa njihovim družinam, ki jim začetek šolskega leta pomeni veliko finančno breme. Odločili so se, da v šolski sklad zagorskih osnovnih šol donira-jo več kot 2000 evrov. Združenje Zagorje gre naprej se je prav tako odločilo, da ne bo govorilo o novi politiki, ampak da bo novo politiko izvajalo. Sredstva, ki jih prejemajo za svoje delovanje, bodo v pomembni meri doni rali vsem tistim, ki jih pestijo socialne in finančne stiske. Tako so letos že donirali Rdečemu križu za letovanje otrok. S takšnimi dejanji bodo zaznamovali tudi prihodnje leto. Besedilo: po viru MaH Slika: Vukašin Šobot Ravnatelj osnovne šole Tone Okrogar Zagorje Bronis-lav Urbanija (z leve) in generalni sekretar združenja Mitja Adamlje (z desne) Praznovanja občinskega praznika v Radečah Radeče, ki so postale mesto z ukazom kralja Aleksandra, 15. julija 1925, so postale ponovno samostojna občina 1. januarja 1995. Spadajo med najmanjše slovenske občine. Občina ima štiri krajevne skupnosti (Radeče, Ja-gnjenica, Svibno in Vrhovo), kjer je triindvajset naselij, se razprostira na dobrih petdesetih kvadratnih kilometrih površine. Letošnje prireditve potekajo ves september. Začele so se z mednarodno rokometno tekmo med RK Celje Pivovarna Laško in RK Zagreb Croatia Osiguranje, zmagali so Celjani 30 : 23. Hortikulturno društvo je naslednji dan organiziralo predavanje g. Mastnaka o drobnih nasvetih za okrasni vrt. V Prosvetnem domu Vrhovo so se srečali trije pevski zbori iz Občine Radeče z gosti, MPZ Spev iz Zidanega mosta, citrarka Manca Knez iz Belovega in Vaška godba Vrh nad Laškim. Društvo kmečkih žena Arnika je na dvorišču POŠ Svibno organiziralo Nedeljo pod lipo s kulturnim programom, razstavo srednjeveških oblačil in jedi. Pošta Radeče se je 7. 9. preselila v nove prostore v poslovno trgovskem centru. Naslednji dan je v Ribiškem domu ša- hovski mojstrski kandidat Martin Povše odigral simultanko z domačimi šahisti. Letošnja slavnostna seja, ki so se je udeležili tudi župani in predstavniki prijateljskih občin je bila 9. septembra. Na njej je župan Matjaž Han med drugim pohvalil dobro delo in uspešne rezultate občanov, ki delujejo v več kot petdesetih društvih in organizacijah. Med drugim je povedal, da občina gradi na dobrih temeljih iz preteklosti v želji, da bodo tudi naslednji rodovi lahko na njih gradili naprej, zato se trudijo na vseh področjih. Občinski praznik praznujejo 8. septembra, v spomin okoli tisoč izgnancem med drugo svetovno vojno. Ob praznovanju podeljujejo občinska priznanja - srebrnik in zlatnik Občine Radeče in imenujejo Častnega občana. Letos so podelili srebrnik in dva zlatnika, predloga za častnega občana ni bilo. Alojzija Kus je prejela Srebrnik Občine Radeče za požrtvovalno delo od ustanovitve Društva izgnancev, Krajevne organizacije Radeče, leta 1992 do danes. Članom je, kot poverjenica za Radeče, nesebično pomagala uresničiti pravice po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. S svojo mirnostjo, blagim nastopom, razumevanjem je bila primeren sogovornik in usmerjevalec članov DIS in uspešen izvajalec nalog društva. Alojzijo in njeno družino Blajevih so v Nemčijo izgnali decembra 1941. V društvu je aktivno sodelovala pri oblikovanju zahtev po nemškem zakonu Spomin - odgovornost - prihodnost, da ni nemška država poravnala le minimalno odškodnino za prisilno delo med drugo svetovno vojno. Zlatnik Občine Radeče so podelili Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945, Krajevni organizaciji Radeče, ob sedemdesetletnici izgona in dvajsetletnici delovanja društva. KO DIS Radeče so ustanovili 29.11.1992 na pobudo Krajevnih skupnosti Jagnje-nica, Radeče, Svibno in Vrhovo. V istem letu so evidentirali skoraj štiristo članov. Sodelovali so z ostalimi KO DIS in leta 1994 aktivno sodelovali pri zakonski ureditvi statusa, leta 1995 pa so skrbeli za vlaganje zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. V letih 1996 - 2000 so članom pomagali pri izpolnjevanju obrazcev za priznanje odškodnine za psihično trpljenje. V naslednjih letih so pomagali uveljavljati materialno odškodnino. Njihovo delo je bilo povezano tudi s socialnimi vprašanji, namestitvijo v domovih za ostarele, stanovanjsko in zdravstveno problematiko članov. S tem so veliko pomagali državi in lokalni skupnosti. Prejemnik Zlatnika Občine Radeče je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Vrhovo, ki deluje že sto let, od 24. julija 1911, ko so ga uradno ustanovili v Okraju Trbovlje. Med prvo svetovno vojno je delo društva malo zastalo, zaradi odhoda večine od štiriintridesetih gasilcev na fronto. Po koncu vojne se je njihova dejavnost razmahnila. Društvo je ves čas zelo skrbelo za strokovno izobrazbo gasilcev. Med drugo svetovno vojno so izgubili veliko opreme, dokumentov in orodja. Leta 1950 so že razvili svoj prapor, število članov se je večalo. Sokrajanom so vedno pomagali ob požarih, povodnih in drugih naravnih nesrečah. S prostovoljnim delom so nabavljali novo opremo, leta 1971 tudi prvi gasilski avto. Sirili so prostore za delovanje, sodelujejo z dru- Od leve proti desni Brigita Stopar, direktorica občinske uprave, Alojzija Kus, Marinka Bregar, predsednica DIS KO Radeče, člana PGD Vrhovo in župan Matjaž Han Prvo slikarsko razstavo Nastje Loren, Sredina sredine, so si ogledali številni obiskovalci štvi v kraju in občini ter s Hidroelektrarno Vrhovo. Trenutno imajo sto petdeset aktivnih članov, velika večina od štiristo krajanov je podpornih članov. Za njihovo odlično delo so bili nagrajeni leta 1959 z Državnim gasilskim odlikovanjem tretje stopnje, občinskim priznanjem Občine Laško in priznanjem Osvobodilne fronte. Podelili so tudi nagrade za najlepšo hišo in kmetijo. Letos so je bila najlepša hiša Marije in Karla Žokš iz Radeč, drugo nagrado sta prejela Suzana in Marjan Pinosa iz Vrhovega in tretjo družina Nagrašek iz Jagnjenice. Najlepšo kmetijo ima družina Kreže s Čimernega, drugo nagrado sta prejela Anita in Zdravko Ključevšek iz Svibnega in tretjo družina Povše iz Mo-čilnega. Posebno nagrado za urejenost je prejelo steklarstvo Mlakar Stealum v obrtni coni v Jagnjenici. Na proslavi so svoj prispevek dodali domači godalni orkester Strunikat, pesmi Mihaele Zahrastnik je prebirala avtorica skupaj z Milanom Goriškom. Na ogled je bila tudi prva samostojna likovna razstava Nastje Loren z naslovom Sredina sredine. Tradicionalnega pohoda na Nebeško goro se je v organizaciji Planinskega društva, v soboto 10.9., udeležilo 50 pohodnikov. Lovska družina je organizirala streljanje na glinaste golobe, ŠD Jelovo kolesarjenje v oglarsko deželo, Ribiška družina Radeče je priredila tradicionalni Pokal SAVA. Popoldan so izgnanci imeli proslavo ob 70. letnici izgnanstva in 20. letnici Radeška godba in mažorete delovanja krajevne organizacije DIS. Ob tej priložnosti so izdali zbornik z vrsto pomembnih podatkov in pričevanj o trpljenju in nevarnostih, ki so pretile izgnancem, ki v drugem delu opisuje odpor Radečanov, dejavnost OF in partizansko gibanje na njihovem območju. Včeraj, 14.9. je DU Radeče organiziralo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Danes, ob 15. uri bo v njihovi organizaciji Balinarski turnir za Zeličev memorjal. Jutri 16. 9. bo malonogometni turnir Marjanov memorial 2011 v organizaciji TKD Jagnjenica ob 16. uri. Ob 17. uri bo v OŠ Radeče občinsko šahovsko prvenstvo, v organizaciji DU, v Domu kulture pa bo ob 19. uri prireditev Pušenšank, ki ga organizira Folklorno društvo Brusači Radeče, z gosti. V soboto, 17.9., ob 9. uri bo Društvo ljubiteljev likovne umetnosti v kulturnem domu začetek Likovne kolonije Radeče z okolico, v Športni dvorani pa se bodo pomerili na odprtem prvenstvu v namiznem tenisu. Na radeškem stadionu bo 22.9. ob 15. uri prikaz opreme in dejavnosti Slovenske vojske in Uprave RS za zaščito in reševanje ter malonogometni turnir. Mednarodni turnir v pikadu, ki ga organizira Društvo invalidov bo na radeškem bazenu ob 15. uri, ob 18. Uri bo otvoritev del likovne kolonije v razstavnem prostoru v Domu kulture. V soboto 24.9. bo od 9. ure odpr- Radeška podžupanja, župan z gosti to prvenstvo v tenisu, ki ga organizira Teniški klub. V torek, 27.9. ob 13. uri se na pristavi pri cerkvi Sv. Janeza na Svibnem zberejo za pohod po Turistično zgodovinski gozdni učni poti, mimo Jeračeve smreke, Žegnanega studenca in Ajdovega groba do hiše na Magolniku, kjer bo od 16. ure naprej druženje v organizaciji KTRC. Praznovanje bo zaključeno z Večerom radeških čebelarjev, v jedilnici OŠ, 30.9., ob 19. uri. Besedilo: Irena Vozelj, slike: I.V., arhiv društev Dan krajevne skupnosti Dole pri Litiji Krajani najvzhodnejšega dela litijske občine, dežele kjer se kuha po mnenju poznavalcev najkvalitetnejše slovensko oglje, krajevne skupnosti Dole pri Litiji praznujejo svoj krajevni praznik vsako leto drugo soboto v mesecu septembru in tako je bilo tudi letos. Osrednja, letos že 12. tradicionalna etnološka in etnografska prireditev "Oglarska dežela 2011" se je kot vsako leto pričela s predstavitvijo oglarstva, po čemer je oglarska dežela tudi poznana. Obiskovalci so si lahko ogledali postavitev in prižig kope in zavohali njen značilen dim. Ker je novinarska konferenca zaradi nezanimanja novinarjev za življenje in delo krajanov podeželskih vasi v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji odpadla so najprej odkrili prvo turistično-informacijsko tablo v središču oglarske dežele, ki je bila postavljena v okviru evropskega projekta "Prisluhni glasu vasi". Na njej si turist ali naključni sprehajalec lahko prebere : geografske značilnosti in zgodovino oglarske dežele, o oglarstvu in oglarski poti, o oglarskih domačijah in turistični ponudbi ter na koncu še nekaj besed o dolskem smučišču. V nadaljevanju prireditve so organizatorji pripravili zabavne med društvene igre "Igre brez meja" (med krajevnimi skupnostmi). Tekmovalci so morali na zabavni način najprej podkovati konja in potem po dva tekmovalca v majhnih kozarčkih prenašati vodo. Na prireditvenem prostoru, na igrišču osnovne šole so odprli sejem domačih dobrot, delo pridnih deklet Društva podeželskih žena in deklet Dole. Po prireditvenem prostoru se je sprehodila šentruperska konjenica in za njo še hrumeči sodobniki (hrošči in traktorji). Prireditev se je kot običajno zaključila, kako pa drugače kot z oglarsko veselico pozno v noč. Že dopoldne pa se je cca 100 kolesarjev podalo na pot proti Dolam iz Litije, Trebnjega in Radeč. Besedilo in slike: (ŠkL) Prihod konjenice na prireditveni prostor Razstavljeni starodobniki (traktorji) Štart kolesarjev v Litiji Prenašanje in pretakanje vode Turistično-informativna tabla Kopa pripravljena za prižig r 15. september 2011 Kšefti e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z | m £ možnostjo sponzoriranja Ftanitfi 'VtClU S • trženje in produkcija za gospodarsko " m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1 270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 O E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (711 ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV eibf etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 N9:£§SP1 s Z3 3VCi Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................ Davčna številka:......................... Podpis:............................... hrastnik - trbnvlie - zagorje - litija - radeče Srednjeveški dan v Trbovljah V soboto popoldne, 10. septembra 2011, seje pred trboveljskim gradičem in v Mestnem parku dogajal 1. srednjeveški dan. Kulturni program so pripravili člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, orientalske plesalke Al Saiph, bruhalca ognja Sama Duo Lovski pevski zbor in Rogisti. Na srednjeveški tržnici je bilo mogoče kupiti rokodelske izdelke, pokusiti ričet, ki so ga kuhale članice Kmečkih žena, Društvo prijateljev mladine je pripravilo otroške delavnice, otroci so lahko jahali, iskali zaklad in tudi vedeževalo se je. Besedilo: MaH Slike: StaR Gospod in njegov sluga Mladi vitez Poroka Prihod gospoda v dvorec Naznanilo Akcija nj ' Lp Trenutni vrstni red: Najprostovoljec 1. Leon Janežič, DMSNV - 124 glasov 2. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 52 glasov 3. Uroš Macerl, Eko krog - 26 glasov 4. Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT - 22 glasov 5. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 17 glasov 6. Tjaša Zdovc VDC Zagorje - 15 glasov 7. Silva Kovač TD Čemšenik - 14 glasov 8. Viktor Ramšak Društvo diabetikov Hrastnik - 10 glasov 9. Stanislava Radunovič TD Čemšenik - 7 glasov 10. Slavko Gulič, literarno društvo upokojencev Trbovlje - 6 glasov 11. Vika Bočko , Društvo za vrednote nob Trbovlje - 5 glasov 12. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje - 3 glasove 13. Ana Holc MD Upanje - 2 glasova 14. Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 15. Dušan Martinčič Td Čemšenik - 1 glas Naj NVO Društvo DMSNV Trbovlje - 124 glasov Društvo diabetikov Trbovlje 28 Literarno društvo upokojencev Trbovlje - 26 glasovi Eko Krog - glasov 26 TD Čemšenik - glasov 21 KORK Čemšenik - glasov 15 Društvo upokojencev Trbovlje - 13 glasov Društvo diabetikov Hrastnik - 10 glasov Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 4 glasove Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasove - Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje - 3 glasove - Društvo za samopomoč Trbovlje - 3 glasove - Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova - Univerzaza tretje življensko obdobje - 1 glas - Šent knap Trbovlje - 1 glas q_________________________________________________________________p Izžrebana glasovalka: Jelka Bizjak s Knezdol 19, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^Mrest £§?Mrest GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 11/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi ^Mrest $Mrest i GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASA-' VSKE REGIJE 11/2011 i 1 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Pogovor z Zoranom Pozničem, direktorjem DDT 55 let Delavskega doma Trbovlje Letos vstopa Delavski dom Trbovlje v petinpedeseto leto. Iz skromnih začetkov, polnih entuziazma in amaterskih dejavnosti, postaja svetovno prepoznavna hiša kulture, v kateri se srečujejo gledališčniki, glasbeniki, pevci, baletniki, plesalci sodobnih plesov, avtorji različnih literarnih del, potopisci, fotografi, slikarji, kiparji, videasti in novomedijski umetniki s celega sveta. Razkorak med nekdaj in danes je velikanski. Še vedno imajo tu svoje prostore pevski zbori, folklorna skupina, mažo-retke, likovno društvo Relik in Društvo prijateljev mladine. Obnovljena gledališka dvorana je bila lani zasedena več kot sto dni, kino predstavi sta dnevno dve, v letošnjem poletju pa še kino pod zvezdami. Za prihajajočo sezono so razpisani gledališki, filmski in lutkovni abonmaji. Načrtovani program je pester, zato pričakujejo veliko obiskovalcev. Petkrat tedensko bo organizirana plesna šola za vse generacije. V galerijah načrtujejo likovne razstave vse dni v letu. Ob vsem tem bodo gostili še različne druge prireditve. O delovanju zavoda DDT je spregovoril direktor, mag. Zoran Poznič. Letos praznujete petinpetdeset let delovanja. Teh petinpetdeset let skušamo nadgraditi in popeljati naš javni zavod v enaindvajseto stoletje z novimi programi in vsebinami. Bodočnost temelječo na žlahtni preteklosti. Imate razpisane tri abonmaje. Koliko je zanimanje zanje? Zanimanja je veliko, zato upamo, da bomo vse tri zapolnili. Gledališki abonma je letošnjo sezono posebno atraktiven in nudi pester izbor z odličnimi akterji, ki bodo uprizorili tudi dve premieri. Filmski abonma bo predstavil umetniške filme, ki naj bi zadostili še tako izbranemu okusu. Sobotna lutkovna matineja je namenjena najmlajšim. Povabili bomo domače lutkarje in lutkovna gledališča iz drugih krajev. Koncept je narejen z namenom, da že mlade spodbujamo k obiskovanju naših predstav, saj se zavedamo, da je to naša pomembna bodoča publika. Prirejate tudi koncerte, literarne večere in predavanja. V našo izredno akustično dvorano smo vedno vabili goste, ki so znali ta naš potencial izkoristiti. Letos načrtujemo več koncertov. Prvi bo 16. 9. ob 19.30 - nastop Gala Gjurina z gosti. Ponovitev musicla Nune plešejo bo v četrtek, 29. septembra. Dogovarjamo se še za koncert Stephana Milenkovicha in Slovenske filharmonije, v novembru bo na koncertu navduševal flamenco kitarist Pablo Guevara. Imeli bomo še nekaj drugih koncertov, tudi alternativne glasbe. Letošnje leto bomo zaključili s tradicionalnimi koncerti in gala silvestrskim plesom. Na literarnih večerih predstavljamo pretežno domače avtorje. Predavanja organizirajo društva in organizacije z različnimi tematikami. Sodelujete tudi z JSKD 01 Trbovlje in ZKD. Obe organizaciji imata sedež v našem domu, kar nam olajša sodelovanje. Skupaj z njimi pripravljamo veliko kulturnih dogodkov. Od likovnih razstav, lutkovnega abonmaja do revij z različnimi izvajalci. Povezujete se tudi z društvi in ustanovami v občini in širši regiji. Društvu U3, invalidom in Zvezi borcev smo ponudili organizacijo filmskega abonmaja za njihove člane, kjer bomo predvajali filme po njihovem izboru za njihove člane. Prva predstava bo 12. oktobra ob 10. uri, slovenski film Nekega lepega dne. Sodelujemo tudi z mladinsko subkultu- ro, z društvom OSA, AKDT. Od letos dalje je v domu sedež Zveze likovnih društev Slovenije, ki ji predseduje Trboveljčan Robert Ahlin. Pripravljamo sodelovanje z Muzejem premoderne umetnosti iz Hotiča pri Litiji, sodelujemo z društvom Art Kum, LILA Litija, Likovno šolo LICE iz Ribnice. Na drugi strani imamo dobre in tesne odnose z Likovno akademijo Univerze na Dunaju, Katedro za Interface cultures Univerze v Linzu, ljubljansko ALUO in Fakulteto za računalništvo. Turistično društvo Trbovlje je naš stalni gost in partner pri osmišljanju razvoja kulturnega turizma v našem mestu. Upamo, da se bo tem dejavnostim v kratkem pridružil tudi RCR. Kako sodelujete z domačimi javnimi ustanovami? Veseli smo, da se večkrat delovno povezujemo z Zasavskim muzejem, Knjižnico Toneta Seliškarja in Mladinskim centrom Trbovlje. Že sama lokacija vseh subjektov omogoča izvedbo skupnih projektov brez dodatni večjih stroškov. Vsega tega ne bi bilo brez ustrezne podpore naše Občine z županom in obema podžupanjama, ki imajo posluh za naše potrebe in načrte. Delavski dom Trbovlje se po številu dogodkov lahko primerja s hramom kulture, Cankarjevim domom. Upajmo, da bodo uresničili svoje načrte in zadovoljili tudi najzahtevnejše okuse. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv DDT Zdravilne rastline in med Društvo za zdravilne rastline Zasavje je od 8. do 12. septembra 2011 v Delavskem domu Zagorje pripravilo razstavo zdravilnih rastlin in izdelkov, ki jih vsebujejo. Razstavljene rastline so razvrstili v skupine po letnih časih, da so se obiskovalci seznanili, kdaj nabirati kakšno rožco. Čebele, ki imajo pomembno nalogo pri opraševanju, so tudi nabiralke medu, zato so razstavo obogatili tudi med in drugi čebelji produkti. Učenci iz dva- najstih zasavskih osnovnih šol, ki so pod mentorstvom učiteljev sodelovali na razpisu Zdravilna rastlina se predstavi, so narisali številne risbice na to temo in komisija jih je ob pomoči slikarja Nikolaja Bera pregledala in izbrala najbolj izvirne in nagradila mlade risarje. Nagrade so prejeli Jure Novak, OŠ Marjana Nemca Radeče, Jaka Kovač, OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik, Katja Arh, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, Alja Šuhel, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje, Kenan Isa- kovič, PŠ Alojza Hohkrauta Trbovlje in učenci od 1. do 4. razreda PŠ Podkum. Predsednica društva Cvetka Drnovšek je ob otvoritvi razstave povedala, da jim je bil v veliko pomoč pokojni Branko Omahne, ki je predlagal tudi ime njihovega vrta v Evroparku: Vrt tete Johance. Učenci Glasbene šole Zagorje so zaigrali na otvoritvi, članice pa so pripravile pogostitev. Besedilo in slika: Irena Vozelj Razstava zdravilnih rastlin in medu Mladi ustvarjalci so bili nagrajeni Mladi Zasavčani tekmovali v Hrastniku V Hrastniku je bilo v soboto, 3. septembra 2011, pred in v okolici PGD Turje nad Hrastnikom Regijsko gasilsko tekmovanje v orientaciji 2011 za mlade gasilce. .Sodelovalo je 51 tekmovalnih ekip, od tega 22 ekip mlajših pionirjev, 27 ekip starejših pionirjev in 2 mladinski ekipi. Tekmovalne enote so se pomerile v zbijanju tarče, pravilni postavitvi orodja za trodelni napad, teoriji - poznavanja topografskih znakov, vezanju vozlov, prenosu vode, hitrem zvijanju cevi, štafetnem spajanju cevi na trojak in testu z vprašanji požari v naravi. Prisotne najmlajše so pozdravili in jim podelili priznanja in najboljšim pokale podpoveljnik GZS Janez Groboljšek, predsednik GZ Hrastnik Miran Grohar, predsednik komisije za delo z mladino v zasavski regiji Jože Drugovič in Poveljnik zasavske regije Srečko Kerin. 17. septembra 2011 bo v Cerknem Državno gasilsko tekmovanje v orientaciji na katerem bodo sodelovale ekipe, ki so na regijskem tekmovanju osvojile prvo in drugo mesto v vsaki kategoriji: mlajše pionirke PGD Kolovrat 1 ekipa in PGD Trbovlje mesto 1 ekipa, mlajši pionirji PGD Ravenska vas 1 ekipa in PGD Mlinše 1 ekipa, starejše pionirke PGD Čemšenik 1 ekipa in PGD Colnišče 1 ekipa, starejši pionirji PGD Čolnišče 1 ekipa in PGD Kotredež 3 ekipe in mladinci PGD Zagorje mesto 1 ekipa. Besedilo in slika: Srečko KERIN Tekmovanje mladih gasilcev v orientaciji zasavc 15. september 2011 Osmič gre rado Ko se dobre stvari zgodijo, jih ljudje ne pozabijo zlahka, ravno nasprotno! Čemšeniški pohod ima globoke korenine, vse tja od Valvasorjevega pohoda z Izlak, ki je že pred davnimi leti privabljal pohodnike od vsepovsod. Potem je bil po krajšem premoru pohod obnovljen kot Čemšeniški, ki se je pričel pred osmimi leti s startom v zagorskem Evroparku in nadaljeval do Čemšenika in Sv. Primoža. Lani pa so se v Turističnem društvu Čemšenik odločili, da se pohod preusmeri okrog Čemšeniške planine in to je bil zadetek v polno. Že prvič je bilo zanimanje za pohod večje kot sicer, letos pa ....Dober glas seže v deveto vas in to drži, saj je v Čemšenik privabil skoraj 200 pohodnikov. Seveda, brez prave reklame ne gre in letos je bila le-ta udarniška. Pa so prišli: pohodniki z Gorenjske, Dolenjske, Bizeljskega, Primorske, Ljubljane.pa seveda domači, ki tudi niso hoteli manjkati. Ob osmi uri je bilo na startu pred čemšeniško šolo že zelo veselo, začinjeno z domačimi dobrotami, poskočnimi vižami in prijaznimi domačini. Po dobro označeni poti se prav nihče ni mogel izgubiti, pa če je bil še tako zagledan v prelepo okolico. Tisti, ki so bili na začelju so ugotovili, da poleg številnih postojank ni nihče omagal, in da so vsi srečno prispeli na veseli zaključek v Zaloko. Besedilo in slike: StaR Pravo jutro za pohod Na startu pri čemšeniški šoli Pred težko izbiro Postojanka Presedle Cilj v Zaloki je dosegla tudi nenavadna pohodnica Oko se spočije in duša zapoje Ribiška družina Zagorje prispevala k prazniku občine Zagorje ob Savi Mesec avgust je v znamenju praznovanja v zagorski dolini, tako so v ta praznični mozaik svoj kamenček dodali tudi zagorski ribiči z občinsko tekmo v lovu rib s plovcem na ribniku RD Zagor- Tradicionalne tekme, kjer je prva nagrada barvni televizor, se je udeležilo 48 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tekmovalnega dela je zelo pomembno tudi sodelovanje med pobratenimi ribiškimi družinami Zagorja, Laškega, Ludbrega in Novega Marofa. V ta namen sta župan občine Zagorje Matjaž Švagan in predsednik RD Zagorje Stanislav Poznič povabila župane in predsednike ribiških družin iz omenjenih krajev k podpisu listine o prijateljstvu, strokovnem sodelovanju med ribiči, o skrbi za ribji zarod ter o skrbi za vodotoke in povezovanju krajev in regij. Tako so listino podpisali Marjan Čebela, predsednik RD Laško, Franc Zdolšek, župan Laškega, Tomo Filip, predsednik ŠRD Ludbrega, Marijan Krohot, "gradonačel-nik" Ludbrega, Stanislav Poznič, predsednik RD Zagorje, Matjaž Švagan, župan Zagorja ob Savi, Slavek Meister, predsednik ŠRD Novi Marof in Darko Hrenič, "gradonačelnik" Novega Marofa. V Zagorje pa sta prišla oba "dogradona-čelnika" Marijan Kopjar iz Novega Marofa in Božo Hajsok iz Ludbrega ter, seveda, predsedniki vseh ribiških društev. Ribiči iz Ludbrega so letos ponovno pripeljali ansambel »Kanta band« in na terasi Ribiškega doma je bilo spet veselo. Na tekmovanju 14. avgusta je vseh 48 ribičev ujelo skoraj 100 kg rib. Zmagovalec in prejemnik televizorja Marjan Vardijan jih je ujel 9,48 kg, drugo mesto je zasedel Jernej Ambrožič s 6,83 kg rib, tretji, Mile Vidic je ujel 5,17 kg rib. Na nehvaležno četrto mesto se je uvrstil vedno odlični Marjan Klančišar z nekaj manj kot petimi kilogrami ulova. Zapisal in slikal: MM Zmagovalci Jernej Ambrožič, Marjan Vardijan in Mile Vidic z županom Matjažem Švaganom in predsed-Nedelja zjutraj, tekmovalci zavzemajo izžrebana mesta nikom Stanislavom Pozničem Kanta Band ogreva publiko Prihod hrvaških ribičev, sobota popoldan Trboveljski DPM-jevci zadovoljni -otroci tudi Prostovoljci Društva prijateljev mladine Trbovlje so preživeli dva zares pestra meseca počitniških aktivnosti za otroke. V juliju in avgustu so organizirali štiri letovanja in sicer na Konjeniškem ranču Grom in Kaja, na Debelem rtiču, v Savudriji in v Škratovem kampu na Pohorju. Poleg tega pa so vsak delovnik od 1. julija do 31. avgusta potekale poletne počitniške dejavnosti med 9. in 14. uro. V povprečju se je dnevno udeleževalo dejavnosti v domačem kraju 30 otrok, zadnji dan pa jih je bilo več kot 50. S pomočjo številnih donatorjev in ob pomoči trboveljskih organizacij in institucij so lahko organizirali številne brezplačne aktivnosti. Tako so potekale ustvarjalne delavnice, športne in družabne igre, izleti, plesne in kuharske delavnice, kopanje ter še številne druge. V času poletnih počitnic je aktivno delalo z otroci 36 prostovoljcev. Sodeč po odzivu staršev in otrok je bil tudi to leto projekt "Letovanje in prosti čas" uspešno izpeljan. Ob tem gre zahvala vsem prostovoljcem, organizacijam in istitucijam, donatorjem ter posameznikom za pomoč in sodelovanje. Besedilo in slika: DPM Trbovlje Užitki na Debelem rtiču Ob tabornem ognju Na strehi V trboveljski kinodvorani Skok v trboveljski bazen ...ko bom velik... Pod morsko gladino(skoraj) Zgodil seje osmi čemšeniški ČAMP Brezskrbne počitnice so prehitro minile, za kar pa je med ostalimi poskrbelo Društvo prijateljev mladine tudi v zagorski občini s številnimi dejavnostmi, ki so popestrile poletne dni. Tako se je v Čemšeniku odvijal že tradicionalni (osmi) ČAMP (Čemšeniške avgustovske malarske počitnice). Tokrat so se mladi ustvarjalci predstavili kot kreatorji in pokazali, kako se tudi s skromnimi sredstvi lahko ustvarijo zanimive kreacije. Besedilo in slike: StaR Novo, najnovejše Zadnji modni hit Grem na disco dance Čakajoč na plesalca Na Balkanskih atletskih veteranskih igrah uspešni tudi Zasavci V Domžalah so od 2. do 4. septembra 2011 potekale Balkanske atletske veteranske igre (BAVI), ki so privabile iz desetih balkanskih držav preko 650 tekmovalcev, od tega več kot 230 Slovencev. Žal o tem dnevni tisk NI poročal, kar priča o medijski ignoranci do starejših športnikov. Če dogodka ni v medijih, potem ga NI BILO!! Vendar lahko rečemo, da je na lepo preurejenem domžalskem stadionu kar vrelo ob različnih disciplinah: ko so metali kroglo, kopje, giro, skakali v višino, pa s palico, tekli preko ovir na sto in sto deset metrov, tekmovali v hoji na pet kilometrov... V treh dneh so se preizkušali v kompletnem olimpijskem programu atletskih disciplin z malim maratonom, razen maratona. „Do leta 2005 smo Slovenci kot ne balkanska država odbijali vabila za sodelovanje na takih tekmovanjih, toda pokazalo se je, da nam BAVI ustreza,“ so povedali organizatorji. Slovenska veteranska atletika deluje pretežno v okviru Združenja atletskih veteranov Slovenije (ZAVS), to pa pod okriljem Atletske zveze Slovenije (AZS). Tekmovanje v Domžalah je prineslo veliko uspehov slovenskim veteranom in veterankam, izkazali pa so se tudi Domžalčani kot uspešni organizatorji. Seveda so jim izdatno pomagali tudi bližnji člani Veteranskega atletskega društva (VAD) iz Ljubljane; med njimi najbolj prejšnji predsednik Jure Novak, pa Edo Šega, Franci Mikec, Jože Čvar in drugi (nekateri tudi kot sodniki). Slovenski veterani skoraj iz vseh naših mest in tudi zamejstva so skupno osvojili rekordno število kolajn - 233, in sicer 104 zlate, 72 srebrnih in 57 bronastih. Odrezali so se tudi Zasav-čani, ki so tudi posegali po kolajnah in rekordih: Alojz Vajdič iz Trbovelj je dobil zlato medaljo za kladivo in giro, srebrno za kopje. V giri je postavil nov balkanski rekord. Tretji v giri je bil Marjan Kerin, prav tako iz Trbovelj. France Pfajfar iz Zagorja ob Savi pa je bil tretji na 10 kilometrov. Valter Moljk z Dola pri Hrastniku je bil zlat v višino in pri štafeti 65+. Pri skoku v višino je postavil nov balkanski rekord. Uspešna sta bila tudi zakonca Kotar iz Trbovelj, saj je Hedvika osvojila prvo mesto v teku na 10.000 metrov, Bojan pa prvo mesto v maratonu. Vsi v svojih starostnih kategrijah, Posebno pozornost je pritegnila ekipa domžalskih članov Šole za zdravo življenje, ki je nadvse elegantno izvajala protokol ob podeljevanju medalj. Najbolj so bili veseli tisti zmagovalci, ki jim je medaljo podelila Brita Bilač, nekdanja evropska prvakinja pri skoku v višino. Mirko Bizjaka, predsednik VAD-a, ki je tudi tokrat tekmoval, nam je povedal: „Lepo oceno BAVI je podal naš športni kolega Peter Rondaij, Nizozemec, ki že leta živi v Sloveniji in tekmuje v hitri hoji: Poklon tudi z moje strani. Pohvala vsem organizatorjem in prostovoljcem, saj je potekalo vse brezhibno. To je bil lep praznik slovenskega in mednarodnega veteranskega športa!“ Prihodnje, 22. prvenstvo Balkana, bo jeseni leta 2012 v turškem Izmiru, ki se pripravlja tudi za prevzem veteranskega prvenstva Evrope (EVACS) v letu 2014. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk Alojz Vajdič iz Trbovelj Na startu za štafeto 65 + Legendarni Branko Vivod iz Celja Valter Moljk z Brito Bilač magovalci štafete 65+ Nasmejane Grkinje spadajo v mlajšo kategorijo veterank OZARA Slovenija Nacionalno združenje za kakovost življenja o) z d ra' D OZARA Slovenija izvaja raznovrstne programe in storitve, s katerimi želimo ljudem s težavami v duševnem zdravju pomagati po zaključenem zdravljenju ter jim omogočiti vnovično vključitev v družbeno in delovno okolje. O OZARA Slovenija deluje v 22. slovenskih krajih, od nedavnega tudi v vašem, okolju, natančneje v Zagorju. Vsem osebam, ki se soočajo z duševnimi motnjami, je na voljo Pisarna za informiranje in svetovanje, katere osnovna dejavnost je poleg svetovanja tudi delo na terenu. O Vse storitve, ki so na voljo občanom Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije, so na voljo povsem brezplačno. Za dodatne informacije nas pokličite na 070 216 496 ali obiščite na naslovu Cesta zmage 33, Zagorje (vsako sredo med 9. in 12. uro) Peter Kauzer ml. zmagal v Bratislavi na SP 2011 Zasavci imamo spet svetovnega prvaka! 28-letni Hrastničan Peter Kauzer ml. je ponovil uspeh izpred dveh let, ko je leta 2009 zmagal v slalomu na divjih vodah v Španiji. V nedeljo, 11. septembra 2011, je premagal v Bratislavi na svetovnem prvenstvu ostale konkurente za eno sekundo in dosegel nov, fantastični uspeh. Tako se je v 62-letni zgodovini kajaka uvrstil med tistih pet slalomistov na svetu, ki so postali dvakrat svetovni prvaki. Peter si je s to zmago zagotovil tudi nastop na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu. „Seveda pa ne bom zato treniral nič manj. Tudi vseh slalomskih tekem, ki se bodo vrstile pred Ol, se bom udeležil,“ je dejal nadvse zadovoljni Peter. Tudi tokrat so bili njegovi zvesti spremljevalci hrastniški navijači, ki so potovali v Bratislavo z avtobusom in se vrnili brez glasu. Z županom Miranom Jeričem vred. Trenutno se Hrastničani pripravljajo za slavnostni sprejem (sreda, M.september), kjer bodo počastili Petra Kauzerja ml., junaka na svetovnem prestolu divjih voda. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: Nina Jelenc zasavc 15. september 2011 Kulturna zasavc Bolj ali manj skriti kotički Zasavja SVIBNO- 2 del V zadnji številko smo pisali o svibenjskem gradu, to pot pa še nekaj podatkov o njihovi cerkvi in naseljih. Farna cerkev Sv. Križa stoji na obzidanem pokopališkem platoju med naseljem in grajskimi razvalinami. Zvonik, ki je v osnovi gotski, je bil nekoč sestavni del obrambnega sistema in stoji ločeno od cerkve. Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, enako širok prezbiterij s prizidano zakristijo na severu ter dvakrat ožja severna ladja. Prezbiterij in zakristija sta obokana s križno rebrastim obokom. Kvadratasta rebra s posnetimi robovi počivajo na geometrijskih konzolah. V obeh ladjah je bil na osnovi primerjav rekonstruiran gotski leseni poslikan strop. Na južni strani so ohranjena prvotna romanska okenca. V prezbiteriju in v ladji so delno ohranjene odkrite gotske freske. Freske na zunanjem delu so bile pri zadnji obnovi uničene. Glavni oltarje baročno delo iz prve polovice 18. stoletja. Stranska oltarja sta iz preteklega stoletja, delo celjskega podobarja Ignacija Oblaka. V niši Marijinega oltarja je gotski kip Pieta, nastal med leti 1415-1420, eden najkvalitetnejših svoje vrste pri nas. Cerkev Sv. Križa sodi v tako imenovano »laško skupino« romanskih cerkva. Bila je večkrat predelana in dograjevana, posamezni arhitekturni členi in ostanki fresk pričajo o gotiki in baroku. Med kulturnimi in naravnimi znamenitostmi Svibnega je vsekakor treba omeniti še obzidje pokopališča, procesijske kapelice okoli gradu, spomenik padlim v 1. svetovni vojni, cerkev Sv. Janeza Evangelista, nekdanje župnišče, Ajdov grob, grajska zidanica Ostrovrharjev z vinogradi, tipični slovenski kozolci in stare kmečke hiše, Jatna, Žegnanski studenec, Je-račeva smreka, Naravno okno,... Del Svibnega je Počakovo, raztresena vas na južnem pobočju Legnanskega hriba (710 m) in deloma na pobočjih Jatne (862m), oziroma Magolnika. Vas je sestavljena iz številnih samotnih kmetij, zaselkov, edino vaško jedro je "Zgornje Počakovo", tik pod Legnanskim hribom. V vasi je podružnična cerkev Sv. Janeza Evangelista, smučišče Magolnik in koča KTRC na Magolniku. Podružnična cerkev Sv. Janeza stoji na grebenu nad vasjo Zgornje Počakovo. Sestavljajo jo od zahoda proti vzhodu: zvonik, ladja ter nižji in ožji prezbiterij, ki mu je na severni strani prizidana zakristija. Cerkev ima preprosto arhitekturno členitev, njena notranjščina je obokana. Oprema je iz 80. let 19. stoletja, razen dveh angelov na severni steni (17. stol.) in baročnih orgel. Sedanjo cerkev so pozidali na mestu baročne kapele leta 1881. Drugo naselje je Zagrad, ki se razteza na levi strani rečice Sopote ob vznožju kumskega pogorja. Vas tvorijo samotne kmetije in zaselki, kjer deluje znana ribogojnica, ki je v upravljanju RD Radeče. Besedilo in slike: StaR Zvonik poleg cerkve Kulturna Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je že pripravilo letošnji načrt dela Člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje ustvarjajo in delajo kot družina, kjer se družijo različne generacije, od najmlajših do tistih iz tretjega življenjskega obdobja. Letos pripravljajo sedeminštirideseto gledališko sezono. Priprave nanjo so bile od 20. do 27. avgusta v Verudeli in na Zlatih stenah pri Puli. Dvaindvajset članov, od šestintrideset aktivnih, je preživelo skupaj osem dni s ciljem, da bodo spet pripravili zanimivo sezono. Vse dejavnosti so načrtovali tako, da so izkoristili čas za kopanje z ustvarjalnim druženjem, zvečer pa je morala skupina pripraviti določeno dejavnost. Za boljše razpoloženje so poskrbeli že v soboto po prihodu in vselitvi v apartmaje, ki so jih poimenovali z imeni, ki spominjajo na dogajanja ali značilnosti. Zvečer so pripravili Boula party in žrebanje skrivnega prijatelja, ki so ga v času bivanja razvajali, a mu tega niso izdali. Drug večer so iskali skrivni zaklad, ki je potekal v srednjeveškem stilu. Kakšne napake se dogajajo v gledališču, so vse skupine pokazale v naslednjem večeru. Bili so tako prepričlji- Udeleženci letovanja vi, da so detajli vplivali na izbiro zmagovalca. Četrti dan so krstili novince, enega člana in šest članic, ki so morali pokazati svoje sposobnosti. Kar uro in pol so sedmerico, ki je pri gledališču sodeluje drugo leto, mučili na različne načine, kot npr. s hojo po pesku, pokazati kako si znajo narediti čelade, »puzati« po mokri zemlji... Da imajo člani bujno domišljijo so dokazali naslednji večer v Igrah brez meja in šesti večer, ko so pripravili vsak svoj musical. Sedmi, zadnji, večer so imeli Letovanje ni samo garanje, je tudi uživanje zadnjo večerjo. Pogovarjali so se o vtisih skupnega bivanja in dela. Razkrili so skrivnega prijatelja. Takrat jim je Nanda Guček, njihova dolgoletna mentorica, povedala: Mislim, da zagotovo ni nikjer na svetu take družine, kot je tale naša. Skupek tako različnih osebnosti po značaju, sposobnostih, starosti. Tako veseli ste, domiselni, izvirni, ustvarjalni in ne nazadnje strpni in prijateljski. Ostanite taki! Doživeli smo tako lep teden, da nam bo dolgo ostal v spominu in nam dajal poguma za naprej. Ko bomo prišli domov, spodbudimo tiste, ki so ostali doma, pripovedujmo jim dogodivščine, ki smo jih doživljali, da bodo z nami srečni. Povejte samo dobre stvari, na slabe pa takoj pozabimo. Prepričana sem, da so Štilčki gotovi. Samo delati, zvaditi zvočno, kostumsko in scensko obogatiti, pa jih bomo morali predstaviti trikrat. Predsednik Borut Strnad je pripravil dober scenarij bivanja v Puli. Na njem ni manjkal opomnik česa ne smejo udeleženci pozabiti doma in čemu je namenjen teden na morju. Njihov finančnik Primož Hančič pa je poskrbel, da so si to spet lahko privoščili. Ker vsi niso šli na morje, so ob koncu pretekle sezone pripravili srečanje s piknikom v gasilskem domu Čeče, gostišče Matko pa je sponzoriralo hrano. Že takrat so se pogovarjali o načrtu, da v novi sezoni pripravijo za odrasle dramo Jeklene magnolije in Komedijo, dve otroški predstavi, 10. srečanje gledaliških krožkov osnovnih šol, Štilčke, recitale in sodelujejo na kulturnih prireditvah ob različnih priložnostih. Razmišljajo že tudi o pripravah na petdesetletnico gledališča, ki bo čez tri leta. Besedilo po viru: Irena Vozelj, slike: arhiv MG Svoboda Krst novih članov ^■1. '4 T1 ■ Spegu zasavc Odločiti smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Špegu za Anico Jereb Anica s prijatelji s plesnih vaj: iz leve proti desni: Miro , Anica, Marica in Franci Anica je skupaj z bratom živela v ljubeči rudarski družini na Barbari. Ljubezen jo je pripeljala v obrtniško družino na Njivi. Hčeri je navdušila za kulturo, ki je Aničina velika ljubezen in kjer se je vedno rada udejstvovala. Plesala je pri folklori, prepevala je v pevskem zboru, pisala je in še vedno piše pesmi, ki govorijo o ljudeh iz okolice in njenih domačih, o Trboveljščici, ki teče ob njenem domu, o občutkih, ki jih doživlja ob različnih priložnostih. Dolga leta je skrbela za svoja starša, ko sta potrebovala pomoč. Nikoli ji ni bilo težko pomagati. Tudi danes ji ni vseeno, kako gre ljudem, če je le mogoče, jim priskoči na pomoč. Njena ročna dela, predvsem kvačkani nageljčki, pa krasijo marsikateri dom. Svoje znanje ročnih del prenaša tudi na druge, ki to želijo. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Z bratom sva imela lepo otroštvo. Oče je med gladovno stavko leta 1934 zbolel in njegova bolezen me je spremljala od rojstva naprej. Mama je prevzela vlogi obeh roditeljev in znala je organizirati naše življenje. Mene je zadolžila, naj v njeni odsotnosti pazim na pet let mlajšega brata. To vlogo sem vzela zelo resno, včasih sem bila kar prestroga z njim. Na srečo smo imeli dobro sosedo, teto Oparatovo, ki ni hodila na »šiht«. Njen mož, stric, hči in sinova so hodili delat v rudnik. Po drugi svetovni vojni so jim pripadale »težke« ali jamske karte, zato so lahko kupovali tudi več mesa kot mi in to je bilo za naju z bratom dobro, saj sva imela pri njih vsak petek pojedino. Pri nas doma smo imeli le navadne karte, kar je pomenilo manj hrane. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Ob tem se spomnim na mojega ljubega profesorja Slavka Guliča. Ko je neozdravljivo zbolela naša mami, mi je zdravnik povedal, da bo ohromela. Takrat sem obnemela in se takoj odločila, da se moram izučiti poklica, saj se ne bom mogla šolati. Skrivaj sem potočila veliko solza, že od nekdaj sem bila željna znanja. Profesorju Guliču sem povedala, da se bom izučila za krojačico. Čez dva dni me je poklical k sebi domov, kjer so me, skupaj z ženo in njeno prijazno mamo, prepričevali naj nadaljujem šolanje, saj sem vendar pridna in uspešna , oni pa mi bodo finančno pomagali. Komaj sem zadržala solze, a sem jih vljudno zavrnila. Šele pred nekaj leti sem profesorju povedala kaj je botrovalo moji odločitvi - pomagati sem morala mami, bratu in očetu. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Najprej sem obiskovala osnovno šolo na Vodah. Šolanje sem nadaljevala na nižji gimnaziji, nato sem se izučila za S taščo in hčerko Janjo krojačico. Kasneje sem pomagala možu, obiskovala sem izobraževanja povezana s knjigovodskim vodenjem obrti. Vedno sem bila vedoželjna zato sem spremljala različno strokovno literaturo. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Razočarali so me vedno le tisti ljudje, ki nimajo čuta do sočloveka. Najbolj boli, ko razočarajo prijatelji. Vem, da je življenje šola na vsakem koraku, kjer pridobivamo dobre in slabe izkušnje. Življenje veliko da, a tudi veliko vzame. Presenečajo me vsi tisti, ki znajo prisluhniti in opazijo tudi tisto kar je nevidno očem. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Nad življenjem se ne pritožujem. Imam takšno, kakršno mi je bilo usojeno in nikoli ne sanjam o tistem kaj bi bilo, če bi bilo. Če bi si še enkrat izbirala življenjskega partnerja za moža, bi izbrala istega. Moj Ivo je imel veliko srce in čut za sočloveka. Petindvajset let mi je pomagal negovati mami, sprejel je očeta v naš dom. Mislim, da mu je enakih le še nekaj, in da se taki skoraj ne rojevajo več. Ko sem zbolela na hrbtenici, sem bila nekaj časa nepokretna. Takrat sta mi nesebično pomagala mož in starejša hči. Vem, da bi brez njune pomoči danes ne hodila več. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Rudarski duh in medsebojna povezanost ljudi je nekaj, kar je težko opisati. Med knapovskimi ljudmi se stkejo močne vezi. Imela sem srečo, da sem trdno vez stkala s prijateljico Ano Žavbi, ki je stanovala na Njivi in mi je vedno stala ob strani, mi pomagala, pa tudi mojim vnukom. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Kadar me zjutraj pred službo obišče hčerka in se na hitro pogovoriva, je zame čudovit dan. Zjutraj, ko vstanem, najprej običajno telovadim, saj si s tem vsaj malo lajšam bolečine. Telovadba mi dostikrat pomeni veliko več kot hrana. Ko so bolečine hude, človeku ne tekne hrana. Takrat iščeš različne izhode. Včasih bolečino iz-liješ na papir, vzameš tableto, se trudiš da preusmeriš svoje misli na kaj lepega. Spegu Anica s hčerkama Janjo in Barbaro Z mamo Ko se bolje počutim, grem po opravkih, skuham kosilo, pospravim, opravim še druga gospodinjska dela. Na televiziji si ogledam kakšno zanimivo oddajo, preberem časopis, včasih kakšno knjigo. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Moje sprostitve v mladosti so bile drugačne od današnjih. Takrat sem preživljala nepozabne nedeljske plesne vaje v internatu rudarske in kovinarske šole. Moj bratranec Zvone Vi rt je bil plesni učitelj. Ker je staršem obljubil, da me bo čuval, sem lahko uživala s soplesalci. Stkali smo prijateljstva, ki trajajo vse do danes. Danes mi sprostitev pomeni ročno delo v dnevni sobi. Šivam gobeline, kvačkam nageljne ... Ko srce joče, se predam čustvom in pišem. Kadar mi zdravje dopušča, grem na sprehod, kam na obisk ali me obiščejo prijateljice. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Z družino smo potovali in letovali kadar smo lahko. Ogledali smo si nekaj čudovitih krajev. Z možem sva rada hodila na izlete, si ogledovala znamenitosti. Zdaj si to privoščim le redko. Kje se srečujete s kulturo? Ko sem obiskovala obrtno šolo, sta me ravnatelj Strnad in njegova žena večkrat peljala v gledališče. Razredničarka Marta Plavšak me je učila lepega vedenja in obnašanja pri jedilni mizi. Včasih sem plesala pri folklori, pela pri Slavčkih, sodelovala sem pri ustanovitvi Mladinskega pevskega zbora. Z možem sva obiskovala gledališke predstave, koncerte in opere doma in izven Trbovelj. Zdaj pogosto obiskujem literarne večere, ki jih pripravljajo Literarni prijatelji pri DUT. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Zame so vsa domača opravila lepa, če jih lahko opravljaš. Težje je včasih opraviti sam s seboj. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Samota ubija. Običajno si jo vsakdo zaželi za krajši čas, ko želiš prevetriti svoje misli. Rada sem v družbi, a mi tudi brez nje ni nikdar dolg čas. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Ponosna sem na svoje trboveljske korenine, na naše Zasavje. Nikoli nisem in ne bom zatajila od kod sem doma. Rodila sem se v Glažuti, poročila sem se na Njivo. Njivčani so zelo ponosni ljudje. Njihov moto je bil, da kdor je doma iz Trbovelj, je dvakrat Slovenec, kdor pa je doma iz Njive, je dvakrat Trboveljčan. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? V mladosti sem stkala več trdnih prijateljstev. Z nekaterimi prijateljicami se dobivamo pri meni doma in obujamo spomine. Ko se česa ne spomnimo, se tolažimo s sklerozo, ki nam naj bi že pripadala. Žalostna sem, da nekaterim ni dano, da bi lahko samostojno živeli, da so se naše vrste že precej razredčile. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Bodi dober, bodi tak kot si! Pomagaj pomoči potrebnim, saj če pomagaš drugim, si srečen skupaj z njimi. Anica in Ivo Jereb, v ozadju Minimundus Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Anica J. Tai ji Zasavju _ ■ ■ ■ V ■ ■ Taiji živi - v Čeprav so veščino taiji quan že pred več kot tisoč leti vadili po kitajskih vaseh in samostanih, je dandanes še kako živa. Vse popularnejša postaja tudi v deželah izven Kitajske. V Zasavju je skupina Taiji - Zlati petelin prebila led in pomladansko vadbo zaključila z veselim prikazom veščine na prostem na travniku Europarka in v trboveljskem parku ob občinskem prazniku 1 .junija. Vaditelja Dragi in Marko Bedina sta poletne mesece izkoristila za izpopolnjevanje na Kitajskem, pri svojem učitelju mojstru Fu Nengbinu in se udeležila tudi največjega Taiji tekmovanja na svetu. Za Slovenijo sta v svoji kategoriji (35 do 54 let) v disciplinah chen taiji prva stara forma in chen taiji meč osvojila štiri medalje - eno srebrno in tri bronaste. Člani zasavskega društva so med poletjem pridno vadili na travniku v Euro-parku v Zagorju. Naučili so se namreč t.i. formo 24, ki je standardna bei j i n -gska yang forma. Obsega 24 figur in traja 7 do 10 minut, odvisno od hitrosti gibanja. Počasnejše izvajanje in nižji položaj trupa odražata višjo stopnjo izurjenosti. Le ta se odrazi tudi v izrazitih gibih rok, ki izražajo notranjo silo (či), slednja pa mora priti iz vkoreninjenih nog in vodena z obračanjem pasu in bokov. Začetniki navadno še nimajo zavestnega nadzora nad vsem tem. Potrebno je več let vztrajne vadbe ob vzpodbudnem vodstvu učitelja. A prav vsakdo že kmalu doseže stopnjo samostojnosti, ki mu potem omogoča napredovanje in samostojno vadbo, kjerkoli in kadarkoli. Taiji ob rednem treningu nudi veliko užitka, dobrega počutja, pa tudi notranjega miru. Ne glede na starost, spol ali fizično pripravljenost vsakdo najde v ta-ijiju svoje mesto, svoj ritem in svoje veselje. V vsakem primeru ohranja zdravje v odlični kondiciji, sposobnejšim pa daje vpogled v čudovite spretnosti notranje borilne veščine. Taiji na Kitajskem predstavlja kulturno dediščino, katero podpira celo njihova vlada. Veščina namreč presega običajno rekreacijo. 5 svojo teoretično osnovo je naslonjena na filozofski sistem taoizma in vesoljnih načel yin/yang (neprestano spreminjanje iz ene skrajnosti v drugo). Vsebuje vrline, kakršne poznajo vsi plemeniti moralni kodeksi; spoštovanje učitelja, staršev, prijateljev in dežele, v kateri živimo. Kot borilna veščina razvija metode samoobrambe, skromnosti, tovarištva, dobrohotnosti ipd. Za marsikoga taiji postane kar način življenja. V novem šolskem letu se začne vadba v telovadnici OŠ A. Hohkrauta v Trbovljah 5. oktobra, kamor so vabljeni vsi Zasavci, stari in mladi, spretni in nespretni. Več informacij poiščite na strani www. taiji-zlatipetelin.si. Besedilo in slika: M. Bedina V Hrastniku tudi letos šola plavanja Prizadevanja Tine Moljk, direktorice KRC Hrastnik, in njene ekipe, ki zadnjih nekaj let uvajajo šolo plavanja, so obrodila sadove. Dodobra se je prijela in starši so zadovoljni, da lahko tako blizu nudijo svojim otrokom pomembno znanje plavalnih tehnik. Šola je namenjena otrokom, ki še ne zanjo plavati in tudi tistim, ki sicer znajo, vendar še ne obvladajo različnih tehnik. Vključujejo se motorično nadarjeni otroci, tisti, ki imajo težave s telesno držo ali telesno težo, astmatiki in tudi otroci s posebnimi potrebami. Seveda bolj napredujejo otroci, ki vadijo trikrat tedensko. Ob vpisu pa se lahko odločijo tudi za enkratno ali dvakratno vadbo na teden. „S podrobnostmi bomo seznanili starše na uvodnem sestanku, ki bo v četrtek, 29.9.2011, ob 17. uri na OŠ NHR Hrastnik,“ je povedala Tina Moljk, ki bo sestanek tudi vodila. Prijave in informacije pa dobimo tudi na telefonu: 041/664-424 ali na e-mailu: solaplavanja-krc@ siol.net. Šola plavanja se bo sicer začela 3. okto- bra 2011, v hrastniškem bazenu na Logu. Besedilo in slike: Fanči Moljk Rokomet Sport Priprave RK Gen-I Zagorje na novo sezono in pokal Zagorska dolina 2011 Prvo mesto so osvojile igralke avstrijskega SG Kärnten Feldkirchen, ki so v finalu s 26 : 25 premagale domačo ekipo. Tretje so bile igralke Zameta iz hrvaške Reke, četrto mesto pa je pripadlo rokometašicam RK Mercator Tenzor Ptuj. Za najboljšo igralko je bila izbrana rokometašica Zagorja Neža Mitruševska, za najboljšo vratarko Miša Marinček, ki igra za avstrijski Feldkirchen, prav tako pa iz tega kluba prihaja najboljša strelka turnirja, Katja Čerenjak, ki je skupno dosegla 19 zadetkov. Tekma za prvo mesto med domačinkami in Avstrijkami je bila ves čas napeta, v 60. minutah nobeni od ekip ni uspelo priti do vodstva z več kot dvema zadetkoma. V 10. minuti je rokometašicam Feldkirchna prvič uspelo priti do naskoka dveh zadetkov, ki pa ni trajal dolgo. Domači ekipi, ki ima popolnoma novo prvo postavo v primerjavi s prejšnjo sezono, je namreč že do 19. minute uspelo priti do vodstva z 11:9. Razliko jim je do konca prvega polčasa uspelo ubraniti in tako so na odmor odšle z rezultatom 15:13. Trd boj ekip se je nadaljeval tudi v drugem polčasu. Avstrijska ekipa je v nadaljevanju tekme predvsem po zaslugi slovenskih reprezentantk Miše Marinček v golu in krožne napadalke Katje Čerenjak prišla do izenačenja ter v 45. minuti do vodstva. Zagorjanke so vse do 57. minute zaostajale za en gol, takrat pa so Avstrijke z golom Čerenjakove prvič na tekmi prišle do prednosti dveh zadetkov (25:23). Zagorjankam je nato v teh minutah uspelo nadoknaditi razliko in izenačile so na 25 : 25. Tekmo je s strelom v zadnjih petih sekundah odločila Manna Stsiapanova, ki je v pretekli sezoni igrala prav v Zagorju. Zagorski rokometni klub je ob koncu pretekle sezone zapustilo osem igralk, prišlo je šest novih. »Lahko rečem, da je bil RK Zagorje kot kolektiv vedno odličen - in tak je tudi letos. Igralke so se odlično vklopile, sedaj pa bomo videli, koliko smo napredovali v igri, se spoznali in kako igralke izpolnjujejo moje zahteve. Zagotovo bomo v igri še napredovali, precej verjetno tudi dobili še kakšno novo igralko, saj smo na klopi zelo tanki. Mislim pa, da je igra veliko hitrejša, kot je bila prejšnjo sezono,« je zagorski trener Bojan Voglar komentiral prihod novih igralk in dosedanje delo na pripravah. RK Gen - I Zagorje je v pretekli sezoni osvojil 2. Mesto v državnem prvenstvu in 3. Mesto v pokalu. Voglar je povedal, da letos cilji ostajajo visoki: »Ko smo končali lansko sezono, smo gledali tudi naprej. Takrat je padla odločitev, da bomo tudi v prihajajoči sezoni krojili vrh slovenskega rokometa - to pomeni, da naskakujemo mesto med prvimi tremi v prvenstvu in da bomo poizkusili v pokalu priti do finala, če le ne bomo naleteli prej na Krim.« Sezona 2011/12 se bo za zagorske rokometašice pričela 18. septembra, takrat bodo v domači dvorani gostile rokometašice iz Velenja. Izjava trenerja RK Gen -1 Zagorje Bojana Voglarja po tekmi Lahko rečem, da je bila tekma prava, takšna kot jih pričakujem tudi v prihajajočem prvenstvu. Nad rezultatom nisem razočaran - lahko bi zmagali tudi mi. Plavanje Punce so odigrale dobro, prišli smo do čistih situacij za strel, vendar so imeli tekmeci na golu razpoloženo Marinčkovo, ki je ubranila veliko čistih priložnosti. Mogoče je ta poraz prišel tudi v pravem času, da vidimo, kaj še moramo postoriti do začetka prvenstva. Besedilo in slike: Andreja Gradišar 27. tradicionalni mini plavalni maraton »Koper 2011 Plavalni klub iz Kopra je minulo soboto 10. septembra 2011, organiziral že 27. mini plavalni maraton, ki je potekal od mestnega kopališča v Kopru pa do Žusterne, v dolžini 1,1 km. Maraton je bil namenjen vsem, ki so želeli preizkusit svoje sposobnosti ne glede na starost in spol. V prelepem sončnem vremenu se je letošnjega maratona udeležilo 232 plavalcev med katerimi je najstarejši udeleženec štel 71 let, najmlajši pa je bil letnik 2007, torej star komaj 4 leta in preplaval razdaljo v času 52 minut in 52 sekund. Iz plavalnega kluba Lafarge cement Trbovlje so se mini maratona v lastni režiji udeležili Alen Firšt, Nina in Nejc Kos. Odlično uvrstitev ,z rezultatom 15 minut in 7 sekund je dosegel Nejc Kos, ki se je v absolutni konkurenci uvrstil na sedmo mesto, v svoji kategoriji, letniku 1996/1997 pa zasedel 1. mesto ter za drugo uvrščeno Tjašo Vozel, prav tako zelo uspešno plavalko iz Trbovelj, zaostal le sedem sekund. Uspešno je nastopila tudi Nina Kos letnik 1999, medtem ko je imel Alen Firšt kar nekaj težav na samem štartu, zaradi prerivanja za boljšo štartno pozicijo. Nina se je absolutno uvstila na 81. mesto, v svoji kategoriji pa osvojila 16. mesto, Alen pa je med kadeti zasedel 9. mesto. Mogoče pa bi v klubu morali razmisliti in se v bodoče zopet organizirano, kot klub udeleževati te športne prireditve, tako kot se že v preteklosti, kajti sam mini maraton predstavlja pričetek nove sezone, nenazadnje pa gre tudi za druženje in srečanje plavalcev iz vseh vetrov. Besedilo: Boris Seiko Zasavsko-posavska ekipna tekmovanja invalidov športnikov Tretjega septembra letos so se zbrali invalidi športniki iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč v Zagorju ob Savi in Trbovljah, da bi se pomerili v ribolovu s plovcem, v pikaduberger sistem in v balinanju. Prizorišča so bila ob ribniku Ribiške družine Zagorje, v Bowling centru Zagorje za pikado in na balinišču v Trbovljah. V odlični organizaciji Dl Zagorje ob Savi so imeli zaključek in razglasitev rezultatov v Bowling centru Planet300 v Zagorju. LOVLJENJE RIB S PLOVCEM Ribiči invalidi so, kot že rečeno, tekmovali ob Ribniku Zagorje pod vodstvom Franca Poglajna in sektorskega sodnika Alojza Kostanjevca. Prvo mesto je osvojila ekipa Dl Hrastnik v sestavi Franc Jug, Slobodan Mladenovič, Edvard Pufler in Alojz Selan s 14,46kg rib, drugi so bili Dl Zagorje v sestavi Marjan Klančišar, Maks Marinčič, Zdravko Rebernak in Marko Zaletel z 10,02kg rib, tretje mesto je osvojila ekipa Dl Trbovlje, sestavljali pa so jo Zdravko Pfeifer, MileSušnica, Niko Šmergut in Peter Tončare-vski z 9,3kg rib, četrti so bili člani Dl Radeče, Zvone Izlakar, Franc Klanšek, Emil Majerič in Cveto Mladovans 5,45kg rib in peta je bila ekipa Dl Litija v sestavi Jože Flus, Marjan Flus, Miro Flus in Jani Jerina s 5,41 kg ulovljenih rib. PIKADO BERGER SISTEM, 5 KOL ŽENSKE: 1. mesto - Dl Hrastnik, (Smiljka Bratuša, SlavicaDvornik , Rodošek Majda,Vavtar Dolores) 2. mesto - Dl Litija (AniBožjak, Zdenka Jere, Ivanka Lovše, Alojzija Pirc) 3. Mesto - Dl Trbovlje (PavlaCerovšek, VidaMoškon, Podlogar Pavla, Ivanka Trošt,Elza Vidmar) 4. Mesto - Dl Radeče (Joža Erazem, Joža Kožar,KristinaNajhenc, DarinkaSotlar) 5. Mesto - Dl Zagorje (Baloh Šibila, Bizjak Marija,Bokal Slavka, Gričnik Štefanija, Kreže Marija) MOŠKI: 1. mesto - Dl Hrastnik (Blaž Dvornik, ZvoneMajes.MatejMikolič, AntonPlazar, Izto-kVavtar) 2. mesto - Dl Litija (MuharemHorič,SeadKisič, MilanSlabe, EdvardSrebernjak, FrancVidovič) 3. mesto - Dl Trbovlje (DominikČevka, Ivan Kaligaro,SrečkoObrovnik, BojanStrgar-šek, Jože Podlogar) 4. mesto - Dl Zagorje (AlojzCeglar, Jožo Delač,Džamastagič Muharem.Jože Hribar, Jože Povhe) 5. mesto- Dl Radeče (Jaka Bregar Franc Erazem, Dušan Hlebš, Rajko Majhenc, Stojanovič Mile) Vodja tekmovanja: Muharem Džamastagič (Hari) BALINANJE ŽENSKE: 1. mesto - Dl Hrastnik, (Vika Bajda, MarijaCigelnjak, Godicelj Nada,Marija Holešek, Hermina Orožen) 2. mesto - Dl Litija (Marija Lamberger, Merčon Breda, Merčon Ani,Marija Molka, HelenaNemeček) 3. mesto - Dl Trbovlje (Andreja Barovič, Hauptman Milena,Marija Molan, JožaŠkofca, ŠkofcaSlavi) 4. mesto - Dl Radeče (JožaBregar,ReziOcepek, Ana Sotlar, JožaTucovič) MOŠKI: 1. mesto - Dl hrastnik (Zlatko Bevc, Božidar Brajer, Franc Gričar, Slavi Plazar,Franc Salmič) 2. mesto - Dl Radeče (Jože Blas, Dani Čeh, Lebar Zvone, Maks Starc, RadoTucovič) 3. Mesto - Dl Litija (Brane Brinovec, Groznik Rajko, SlavkoMolka, JožeRepovš, BorisZupančič) 4. mesto - Dl Zagorje (Božo Debak, Andrej Klembas, Milan Kos, NikoNedeljko) Glavni sodnik: BrankoTrhnič MM Ekipa Dl Zagorje s pokalom Balinarji in balinarke (foto Rajko Žagar) I 15. september 2011 Karate Šport Trboveljčani uspešno začeli z jesenskim delom tekmovalne sezone V trboveljskem karate klubu so tudi letos poskrbeli za poletno rekreacijo članov in članic. Plavanje na letnem bazenu, kjer so se navdušili za odbojko na mivki, športne igre, ko so se pomerili v nogometu, košarki, hokeju v dvorani, badmintonu ter raznih štafetnih igrah so dopolnili treninge namenjene izboljšanju motoričnih sposobnosti (moč, gibljivost in koordinacija). Da ne bi pozabili na karate, so izpeljali treninge kat in športnih borb. Trboveljski karateisti se bodo še dolgo prijetno spominjali osmega druženja v Puntiželi, kjer so ponovno preživeli »super« počitnice. Reprezentančni kandidati za nastop na Svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu, ki bo meseca oktobra v Maleziji, so že v začetku julija pričeli z resnimi in napornimi treningi. Julij so preživeli v Trbovljah, avgusta pa so se udeležili dveh enotedenskih reprezentančnih priprav v Murski Soboti in v Ajševici pri Novi Gorici. 27. in 28. avgusta je v Gradu v Italiji potekal tradicionalni, že 26. mednarodni turnir »GRADO OPEN«. Udeležilo se ga je več kot 1100 tekmovalcev iz trinajstih držav, med katerimi so že več let tudi slovenski tekmovalci, ki močno konkurenco iskoriščajo za vpogled na trenutno pripravljenost. Iz Ajševice so v G rado pripotovali trboveljski reprezentančni kandidati Tea LOPAN, Patricija BUKOVINSKI ter Almin SALKIČ pod vodstvom reprezentančnih trenerjev. V športnih borbah je nastopila Tea LOPAN. Po dveh zmagah v uvodnih krogih je morala priznati premoč tekmovalki s Kitajske, ki se je uvrstila v finale in tako omogočila Tei, da se v repesažu pomeri za bronasto medaljo. Tea je priložnost izkoristila in se z dvema zmagama v repesažu povzpela na zmagovalno tretjo stopničko. V katah sta nastopila Patricija BUKOVINSKI in Almin SALKIČ. Patricija, ki je zanesljivo zmagala v prvem krogu, je bila na koncu peta, Almin, ki je prav tako zanesljivo zmagal v prvem krogu ter nato v repesažu, kjer se mu ni uspelo povzpeti na zmagovalni oder. Trboveljčani so v drugem tednu septembra pričeli z rednimi treningi v vseh skupinah. Kot vsa leta do sedaj, Karate klub Trbovlje tudi letos vpisuje v Začetni tečaj nove članice in čla- Priprave kadetske in mladinske reprezentance v Ajševici ne, vsako sredo in petek v mesecu septembra od 17.00 do 19.00 ure v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 6. Za KKT: Jernej SIMERL [ComlWoR»fllon«lt FIJLKAM FRIULI VENEZIA OIULIA settore KARATE URANKAR UGA Za vse ljubitelje Križank i KRIŽANKE -Ai TnTfli kf1j h) n.; (J 03 Križ amKe & ugamKe Razvedrilo z \ Nagradna križanka 17/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 15. 10. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 18/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Knjižne nagrade Izžrebanci nagradne križanke št. 16/2011 1. Ana Kušar, Novi log 13, 1430 Hrastnik 2. Andreja Kuder, Cesta zmage 19, 1410 Zagorje ob Savi 3 .Marija Ambrož , Sallaumines 3a, 1420 Trbovlje x____________________________________v Kuhamo s Stašo Polnjeni jajčevci z mocarelo Sestavine: 4 jajčevci (vsak približno 20 dag), 4 zreli paradižniki, 15 dag mocarele, 7 dag kruha, približno 15 oliv brez koščic, 3 stroki česna, bazilika, origano, olivno olje, sol, poper. Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Paradižnike narežemo in damo na cedilo, da se odcedijo. Jajčevce zložimo na pekač in jih 10 minut pečemo v ogreti pečici. Vzamemo jih ven, počakamo, da se malo ohladijo. Vzdolžno jih prerežemo in izdolbemo polovico sredice. Sredico nasekljamo in zmešamo z nasekljanim česnom, narezanim kruhom, paradižnikom, olivami, 2 žlicama olja in mocarelo. Začinimo z dišavnicami, soljo in poprom. Nadevamo izdolbene polovice in pečemo še 10 minut. Dober tek! Staša Ali se prepoznate? Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 14.10.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBELICA VRAČEVIČ molej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: 03/56-74 157 /r Avto LVC2HD SLAVICA MARN, s.p, Tel.: 03 57 52 106 GSM: 041 508 655 Fax: 03 57 25 107 e-mail: slavica.marn@siol.net www.marn-vransko.si IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe BORSKA NEDELJA IN IZID KNJIGE JAKOB PRAŠNIKAR - SVETNIKOV UČITELJ IN PRIJATELJ V nedeljo 24. julija je v vasici Borje pri Mlinšah potekalo žegnanje in praznovanje godu zavetnika cerkve sv. Jakoba. Letos je to praznovanje sovpadalo tudi z izdajo zbornika o Jakobu Prašnikarju, ki se je leta 1784 rodil prav v tej vasi na domačiji Delovčevih v zaselku Zgornje Vrtače. Zbornik z naslovom "Jakob Prašnikar - svetnikov učitelj in prijatelj" na več kot 100 straneh predstavlja delo in življenje tega velikega duhovnika, ki je poznan predvsem kot dobrotnik in vzgojitelj prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. V zborniku so predstavljeni tudi kraji, kjer je Prašnikar deloval in med njimi ima rojstna župnija Kolovrat posebno mesto. Poleg spominske plošče, ki krasi Kolovraško župnijsko cerkev že od leta 1999 je tako Jakob Prašnikar po 12 letih dobil še spomenik v obliki pisane besede, ki bo ohranil njegovo delo in zasluge, ne samo med rojaki, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Zbornik sta s spremno besedo pospremila tako ljubljanski nadškof dr. Anton Stres kot mariborski nadškof v pokoju dr. Franc Kramberger. Na borsko nedeljo po koncu maše pa je zbornik s poudarkom na orisu Prašnikar - Slomškovega obdobja predstavil dr. Stane Granda, slovenski zgodovinar, ki je v svojem nagovoru slikovito predstavil pomen Jakoba Prašnikarja na delo in življenjsko pot Antona Martina Slomška. Tako dr. Granda kot Aleš Primc, glavni organizator zbornika sta v svojih nagovorih poudarila naj bomo ponosni na svojega rojaka. Čeprav je bila julijska nedelja deževna je v Borje privabila številne romarje od blizu in daleč. Izdaja zbornika je tako sovpadala z 250 letnico rojstva Prašnikarjeve mame Jere Ocepek in hkrati s 650 letnico prve omembe vasi Borje. Besedilo in slika: Katarina Hočevar Majski salon 2011 V petek zvečer je bila odprta razstava članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Delavskem domu in Zasavskem muzeju Trbovlje. Na njej razstavlja več kot stotrideset akademskih umetnic in umetnikov. Razstava je presek dejavnosti znotraj slovenske akademske likovne scene. Na ogled so dela v različnih tehnikah in stilih, od klasičnih do sodobnih. Razstavo si bo mogoče ogledati na obeh lokacijah do 9. oktobra 2011 med 9. in 20. uro, ob nedeljah od 18. do 20. ure. Besedilo in slika: Irena Vozelj Kolumna Aleksij Porednik 2012 INSTANT ILUZIJA ŠPORTA Televizija je povsem spremenila dojemanje športa. Pripeljala ga je v vsako dnevno sobo. Ko ima športni navdušenec čas, vključi »magično oko« in si lahko ogleda športni dogodek. Najbolj priljubljene so igre z žogo, kot so nogomet, košarka, odbojka, rokomet, veliko pozornost pritegnejo dirke formule 1, vrhunski teniški in golf turnirji, atletika, plavanje, gimnastika, v zimskem času seveda hokej, alpsko smučanje, smučarski skoki, teki, biatlon. Odkar imajo športni navdušenci na voljo tudi športne TV kanale v slovenščini, ki so odpravili primat TV Slovenija pri pokrivanju športnih dogodkov, je ponudba še precej boljša. Praktično vsakdo lahko podrobno spremlja dogajanje na športnihpodročjih, ki so mu blizu. Športna TV ponudba je dosegljiva na pritisk gumba. Sistem "mizica, pogrni se" deluje. Ljudje uživajo v športnih bojih, ko se vrhunsko usposobljeni ljudje borijo za sladek med zmage, ki prinaša slavo in denar. Marsikdo tako "noter pade", da dobi občutek, da je del dogajanja, da s svojimi mislimi vpliva na tekmovalce in igralce. Če rezultat ni takšen, kot si ga je zamislil oziroma športnik po njegovem mnenju ni dal vsega od sebe, se jezi nanj in ga pošilja v rodilne organe. Kot da bi bil dolžan igrati po njegovih notah. To je znak zasvojenosti z iluzijo. Človek je bitje, ki ljubi iluzijo. V osnovi mu celo omogoča, da preživi. Če si ne bi znal naslikati lepšega sveta, kot je tisti, v katerem živi iz dneva v dan, bi težko normalno funkcioniral. Koliko obveznosti, ki visijo nad nami, bi brez pomišljanja opustili, če ne bi bili vpeti v mehanizme neformalne družbene prisile. Vzemimo za primer družinske obveznosti. Oče je, denimo, velik športni navdušenec. Izjemno rad bi spremljal finale svetovnega prvenstva v njemu dragem športu, a otrok zboli in ga mora peljati k zdravniku. S težkim srcem se sprijazni z dejstvom, da otrok potrebuje zdravniško pomoč. Kdo bi rekel, da tu ni kaj za pomišljati in da se je sebično upirati pomembnejšim zahtevam realnega življenja (v našem primeru potrebi, da vnet ljubitelj športa poskrbi za prevoz otroka k zdravniku), vendar govorimo zgolj o upiranju v mislih. Obstajajo namreč tudi takšni ljubitelji športa, ki jim je vse ravno, ko je na sporedu "pomembna" tekma. Takrat se jim žvižga za cel svet. Ce bi bil potres, svoje riti ne bi dvignili iz fotelja. Najprej šport, nato vse drugo, je njihovo vodilo. Potopljeni so v iluzijo. To pomeni, da se naslajajo nad stvarmi, ki v bistvu sploh niso življenjsko pomembne. Kdo bi pripomnil, da imajo preveč časa. Ko je človeku 'luštno', si lahko privošči uživanje v športnih dogodkih. Enako velja za tiste, ki se jim "spodmikajo tla pod nogami". Prvi imajo preveč časa, druge pa življenje iz takšnega ali drugačnega razloga premetava kot razburkano morje nemočno barko, zato na črno sliko realnega življenja najlažje pozabijo ob rožnati sliki, ki jim jo pričarajo vrhunski športni boji. Nekateri gledalci zelo uživajo v spremljanju nasilnih borilnih športov, saj na ta način nekoliko pomirijo svojo agresivnost, ki jo sicer usmerjajo v jezo, namesto da bi to mogočno energijo vložili v izražanje ustvarjalnih potencialov, ki bi obrnilo njihovo življenje na bolje. Toda vzgibov, zakaj nekdo rad spremlja šport, ne moremo posploševati. Športni navdušenci so tudi ljudje, ki so na raznih področjih življenja dosegli veliko in zanje preklop TV sprejemnika na športni prenos ne pomeni bega pred realnostjo. Pravi športni navdušenec je namreč tisti, ki šport spremlja ne zaradi zadovoljevanja svojih nepotešenih strasti, ampak zaradi naklonjenosti do vsega vrhunskega v življenju. Najboljši športniki svoj posel obvladajo v tolikšni meri, da ne gre več samo za posel, ampak za umetnost. Šport ponuja izjemen estetski užitek, ne glede na to, ali naši zmagajo ali ne; šport je skladnost, simfonija, poezija. Če bi na šport gledali predvsem z očmi ljubitelja estetike in popolnosti, navijaštvo pa bi ostalo v drugem planu, bi nas šport vedno navduševal, napolnjeval in hkrati pomirjal. Ne bi prihajalo do "infarktnih končnic", tekem za "ljudi z dobrim srcem", ne bi dramili jeze in slabe volje ob porazih športnikov in ekip, za katere bi "življenje dali". Nekaterim navijačem njihov klub ali zvezdnik pomeni več kot vse drugo na svetu. Če že svojega življenja nimajo, ga čutijo vsaj v pripadnosti športnim idolom. Podobni so častilcem malikov, ki zaradi groze pred soočenjem z dejstvi življenja, zlasti smrtjo, nočejo stati trdno na tleh, ampak raje ostajajo v oblakih. ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Domači znova na vrhu v Šentlambertu Glavno prizorišče malega nogometa v Zasavju je bil zadnji avgustovski konec tedna Šentlambert. Od petka 26. do nedelje 28. avgusta sta bila na sporedu 20. članski in 9. veteranski turnir. Med osmimi veteranskimi ekipami je bilo naj bolj- Zmagoviti Gamsi po osvojitvi letošnjega domačega turnirja še Gradbeništvo Tahirovič, ki je bilo v finalni skupini boljše od drugouvrščene Pizzerije Kukuce, medtem ko je 3. mesto osvojil Šentlambert. Pokal za naj strelca si je priigral Zvone Razboršek (Gradbeništvo Tahirovič), med vratarji pa se je najbolj izkazal Albin Povše (Šentlambert). V članski konkurenci 17 ekip je po letu premora slavilo domače moštvo Šentlambert/Gamsi, ki je po zagrizenem finalnem boju, ki ga je odločilo šele streljanje 7-metrovk, ugnalo ŠD Škafari. Tretje mesto si je po boljšem izvajanju 7-metrovk v dvoboju s Trgovino Čop zagotovilo Gradbeništvo Brleč. Naj strelec je bil domači igralec Marko Povše, naziv naj vratarja pa je pripadel Borutu Trdinu (ŠD Škafari). REZULTATI: Člani; polfinale - Šentlambert/Gamsi : Gradbeništvo Brleč 6:0, ŠD Škafari : Trgovina Čop 5:0; finale za 3. mesto - Gradbeništvo Brleč : Trgovina Čop 3:1, finale za 1. mesto - Šentlambert/Gamsi : ŠD Škafari 5:4 (1:1). Vrstni red -1. Šentlambert/Gamsi, 2. ŠD Škafari, 3. Gradbeništvo Brleč, 4. Trgovina Čop. Veterani; finalna skupina - Šentlambert : Gradbeništvo Tahirovič 4:3 (1:1), Pizzerija Kukuca : Šentlambert 1:0; Gradbeništvo Tahirovič : Pizzerija Kukuca 4:1. Vrstni red -1. Gradbeništvo Tahirovič, 2. Pizzerija Kukuca, 3. Šentlambert. Utrinek iz doma starejših Hrastnik Stanovalke in stanovalci Doma radi zahajajo v park, kjer lahko v teh vročih dneh poiščejo nekaj sence. Ob sprehodih so opazili, da je po košnji parka na potkah ostalo nekaj pokošene trave, da je ob robnikih zrasla zel, da so se na posameznih mestih nabrale smeti. Tako so se odločili, da bodo tretji petek v avgustu izvedli čistilno akcijo in počistili park. Začeli so dovolj zgodaj, da so ujeli še jutranjo senco. V park je prišla še skupinica tistih, ki si izpolnijo svoj dan z obveznim jutranjim sprehodom, posedijo na klopci pod trto. Nekateri glasno obžalujejo, da ne morejo več pomagati. Se spominjajo, kako radi so delali na njivi. Razvije se debata o žuljih, tistih krvavih, pa kako je to bolelo, pa kako so jih zdravilL.Razdelitev Čiščenje parka dela poteka sama od sebe: kdo bo krožil s samokolnico, kdo bo prinesel lopato, kdo bo grabil, kdo pometal. Eni so skrbni in natančni - to mora biti tako in to tako, še to je treba populiti... Pa debata o sirkovih metlah - katere so boljše, s katero se da lažje pometati: s čisto novo, ali ono, že malo obrabljeno. Še slikamo se za spomin. Seveda že med delom mislimo na likof. Spet spomini: kako je bil to včasih, ko so bili mladi, poseben čar, ko so garali, ko so hiteli z delom, ker so vedeli, da potem bo... In tako je bil to še en dan, v katerega smo vnesli vsebino in se imeli skupaj lepo. Dom starejših Hrastnik Praznovanje rojstnih dni v juliju Dogodki/Mali oglasi Zaposlimo BRTjf * M - natakarja in - kuharja C MALI O G LAS I J za delo v restavraciji in piceriji. ■ '> - -* — i i' ^ 'i Za informacije pokličite na tel: 041 322 889 in 03 56 48 841. AGM NEMEC d.o.o. Sedraž 3 3270 Laško \ Funšterc, kulinarična prireditev, tekmovanje v najbolj inovativni pripravi funšterca z dodatki 23.9.2011 od 15.00 dalje m® Tržnica v Hrastniku več informacij na www.n^-hftistnik.si društvo ROŠ JHRASTNIK X Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, pp 79, I4I0 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Fiat punto, letnik 1995, z manjšo okvaro. Cena 200 e. 041 460 694. Prodam bele koze, lesena kolesa od vozov, bukova drva. 03 56 76 310 Trg svobode 25 1420 Trbovlje 030/628 4©^ NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo); Kofetkanje a zasavc Kofetkanje s preteklostjo Gospod Martin gre v Loko po žeblje Bilo je zgodnje pomladno ponedeljkovo jutro. Na ljubljanskemu gradu je v zvončnici grajske kapele odzvonilo konec jutranje maše. Visoka gospoda, sploh pa sam gospod deželni glavar, se tedenskih maš ni udeleževala. Jim je nedeljsko bogoslužje povsem zadoščalo. Da so se ta dan pokazali v vsem odličju, čez teden pa je zanje molil grajski kaplan. Zato je iz kapele prihajalo le mestno in grajsko uredništvo; med njimi gospod Martin. Zanj že vemo, da ga je za vodenje in nadzor obsežnih gradbenih del na Gamberku izbral tedanji najemnik gradu, grof Jakob Lamberg. Ta čas deželni glavar Kranjske. Gospod Martin se je odpravil proti grajskim stajam po jezdnega konja, kajti namenil se je, odjahati v Škofjo Loko. Da se na lastne oči prepriča, če je žeblje kupiti res tako težko, kot mu je poročal sel, katerega je poslal tja, da bi sklenil posel za petdeset tovorov žebljev. Ob hlevu ga je že čakal oborožen spremljevalec, bolj zaradi lepšega, saj so pota tiste čase bila varna in Turkov ni bilo v deželi. Čim sta pojahala skozi grajski obok ven na piano, se je gospod Martin zatopil v misli, polnih skrbi. Za vse je bil sam, na vse je moral misliti, če je hotel, da bo Gamberk dozidan v petih letih, kot so gospodu grofu napovedovali gradbeni načrtovalci. Tako je težave z dobavami potrebnega gradbenega blaga najraje reševal sam. Da bo ta na mestu, ko bo treba. In prav z žeblji so se kazale težave. Eno največjih središč, kjer so kovali žeblje vse vrst, za vsake potrebe, so bili tedaj Železniki v dolini rečice Sore. Bila je ravno prav vodnata, da je dajala moč kovaškim ‘norcem*, kot so jim tedaj pravili. Neke vrste kladivom, ki so neutrudno, preko vzmeti, klepali razbeljeno železo in v spretnih kovaških rokah to železo raztegovali in oblikovali v žico. Žene teh kovačev, pa tudi nekoliko odrasli njih otroci pa so to žico, že ohlajeno, vtikali v prirejene železne okvire in iz nje oblikovali žeblje. Tako izgotovljene žeblje so dajali v lesene sode in jih tovorili v Škofjo Loko. Tam so jih skladiščili, dokler ponje ni prišel kupec. Ker so bile te kovnice na področju Freisinške nadškofije, se tudi posvetna oblast, ki jo je predstavljal deželni glavar, ni smela posebej vtikati v to trgovino. Tako so se mu, je gospodu Martinu poročal njegov sel, le nasmihali, ko je prišel z naročilom tolikšnih tovorov žebljev. Ki jih bo plačal vicedom ljubljanski iz mestne blagajne. Nasmihali, saj so imeli naročil, dosti bolje plačanih od beneških trgovcev, za vse leto. Zato je moral v Škofjo Loko sam gospod Martin. Da poskuša z avtoriteto grofa Lamberga, če ne z lepim, pa na drug, bolj učinkovit način doseči želeno blago. S pritožbo na cesarski dvor. Da vas, zveste bralce, pisec utruja s temi, za vas povsem nepomembnimi žeblji, se mu zdi vredno zato, ker so pri tako obsežni gradnji predstavljali edino oviro za dokončanje gradnje v predvidenemu roku. Zakaj, se vprašamo? Ker v vseh tedanjih laških deželah niso premogli železove rude, gradnja celih mest pa se je v tistih renesančnih časih močno razmahnila. Je pa brez škofjeloških žebljev ne bi bilo. Tato so beneški trgovci prihajali ponje v Škofjo Loko kar po bližnjici, preko polhograjskega pogorja. Da so se izognili Ljubljane. Plačevali so jih pa s čvrstimi dukati. So že vedeli zakaj. Se jim je desetero povrnilo. No, gospod Martin je v Škofji Loki očitno uspel, saj kronika nič ne piše, da bi se dela zaradi žebljev ustavila. Že koj naslednji dan, na torek je bilo in godoval je Sveti Jurij, zavetnik mesta Ljubljane, se je pa gospod Martin, tudi po jutranji maši, odpravil na Gamberk. Da se prepriča, kako priprave napredujejo. Okoli poldneva je bilo, ko je skozi gozd nad Pušavo prijezdil na piano. Iz misli ga je zdramil hrup, ki je prihajal od pristave. Spodbodel je konja in je imel kaj videti. Na planoti se je trlo govedi in čudnih voz in še bolj čudnih ljudi. Bradatih, brkatih in glasnih, da je bilo kaj. Torej so le prispeli, si je oddahnil sam pri sebi. Hrovaški voza taji. Pa kakšni voli. So bili za moža visoki, z rogovi, kakršnih še ni videl. Za dobre tri lakte na vsaki strani. Oskrbnik, ki ga je zagledal, je prijezdil do njega ves iz sebe in mu začel pripovedovati, da so pač kar prišli. Brez vsake najave. In, da so se kar malo gospodovalno vedli. Da je zato nekaj hlapcem dal navodilo, naj neopazno pripravijo tiste tri laške ar- kebuze. Za vsak slučaj. V upanju, da je smodnik v sodčku še dovolj suh. Saj ne, da bi v koga namerili. Že pok bo najbrž dovolj. Vodja teh kosmatih, v čudna oblačila napravljenih ljudi je, je po opravi gospoda Martina presodil, da bo on najbrž ta, ki jih je v te hribovite kraje dal privesti. Postavil se je pred njega, še preden je gospod Martin razjahal. V neki čudni govorici, ki pa se je dala tu pa tam razumeti, mu je predal pergamentno pisanje, varno zapečateno in v tulcu iz trpežnega usnja. Ob tem se mu je spoštljivo priklonil in zaprosil za navodila. Tako gospod Martin, kot oskrbnik sta opazila, da je imel za pasom zataknjeni dve pištoli, kat tedaj v naših krajih ni bila navada. Tudi ne, da bi jih lahko nosil kar kdorsibodi, pa čeprav je bil tujec. Prav čudno se jima je zdelo. Ko pa že ves čas omenjamo oskrbnika, je pa treba nekoliko pojasniti, kakšne spremembe nazivov so nastale v nekaj stoletjih od našega viteškega gospoda Konrada Galla pa do sem. Plemstvo skozi čas ni imelo pri gospodarjenju srečne roke. Spomnimo se, da je davnega leta 1351 tedanji Gal Gam-berški zaradi dolgov moral prodati Gamberk, pa še ni poplačal vseh dolgov. Da je bil ljubljanskemu Židu Izaku še dve leti dolžan znatno vsoto, ki jo je poravnal s posestvi, ki so bila last njegove žene. Da je sproščena trgovina prinesla, predvsem z zahoda, mamljive izdelke, dragocena oblačila, dišave, orožje. Da je moral plemič za kolikor uporaben oklep plačati v vrednosti petdesetih glav govedi. Da so se zato zadolževali. Pa je skozi čas nastala tudi najemniška vojska, ki jo je bilo treba plačevati. Tako je marsikateri plemič gospodarsko obubožal, grad pa je prešel v last deželnega kneza. Ta pa je tak grad, s posestvi in podložniki vred, dajal drugemu, njemu zvestemu, plemiču v zakup. Tak plemič je dobil naziv kastelan, po naše gradiščan. In valpet se je preobrazil v oskrbnika, flegarja. Piše:Marjan Klančnik Oglas/Jubilej ženin.- Vidmar Vitjem datum rjstva.- 14. 09- 1932 naslov: Partizanska cesta 21, Dolpri Hrastniku ptiča: Vidmar Miran nevest#.- Vidmar Antonija datum rojstva: 22. II 1940 naslov.- Partizanska cesta 21, Dolpri Hrastniku ptiča: Vidmar Jevšnik Marija kraj in datum prve poroke: Hrastnik, 20- OS. kraj in datum zlate poroke: Hrastnik, 22 OS. uradna oseba pred katero Je bila skleijena zakonska Zveza: podZupan: SonibJ Knežak matičar: Katka poči Iskrene čestitike/ r£T Maja Mlakar se rada vrača na Škotsko ■ Maja Mlakar aktivno deluje kot likovna pedagoginja v dolenjski regiji, je menil torica grafičnih likovnih delavnic v Ljubljani, vsako leto pa je tudi mentorica ■ otroškega Likovnega Extempora v Kostanjevici na Krki. V petek, 9. septembra 2011, so odprli njeno osmo samostojno likovno razstavo v hrastniški galeriji DD. Imela pa je že šest skupinskih razstav. Njeni likovni izdelki v akrilu z lepimi barvnimi odtenki odsevajo pokrajino severnih dežel in to nam povedo že naslovi: Ob Atlantiku, Zaliv, Vasica, Rumena polja, Večer ...“Na Škotskem me je očarala pokrajina in kar mi še posebej ostane v duši, doma prenesem na platno,“ je povedala simpatična Dolenjka. Na Škotskem je bila doslej že štirikrat. Posebnost odprtja te razstave je bila tudi v tem, da je kulturni program izvedla kar sama. Igrala je na kitaro, kar počne že trideset let, in na finsko kantelo, ki jo ima šele pol leta. „Kantele izhajajo iz baltskih držav,“je pojasnila. Ogled razstave bo obiskovalcem na voljo vse do 23. septembra vsak dan od 18. do 20. ure. Fotografije in besedilo: Fanči Moljk NAŠ PROIZVODNI PROGRAM ZfthlAs iPdirflT ZMAS-PRINT d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68 1000 LJUBLJANA Telefon: 03 565 3 910 fax: 03 565 3 920 s-print@siol.net zmas@siol.net, www.zmas.si » katalogi » revije » reklamni letaki » zgibanke » plakati » podjetniška glasila » reklamno propagandni izdelki s potiskom » novoletni program » koledarji » namizne podloge in reklamne kocke » neskončni tisk (računalniški obrazci) » URN obrazci » CMR obrazci » personalizacija obrazcev » digitalni tisk » sitotisk » dopisi » bloki » kuverte » vizitke » nalepke » posebne položnice (izdelava, izpis in kuvertiranje) » reklamni napisi » štampiljke » oblikovanje POSEBNA PONUDBA - KOLEDARJI PO NAROČILU ''•'fHtmin Kufrut StptrML —— # ..... ...................... % £ 5 £«5* 5 s 22g j -' ? ? " =s xS = . Sr Ä Ä -ff $Bphr - ,K?‘ i ' , < J iX »• m j Silič si si um m & S'H Sčijijič šiit? jijjijl 12 listni koledar Tisk 4/0 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 12 + 1 list Natron vrečka 200 kom - 4,586€ 300 kom - 3,594€ 500 kom - 2,801€ 1000 kom -1,902€ Tisk 4/4 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 6 + 1 list Natron vrečka 200 kom - 4,468€ 300 kom - 3,330€ 500 kom - 2,423€ 1000 kom - 1,745€ Tisk 4/0 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 6 + 1 list Natron vrečka 200 kom - 2,663€ 300 kom - 2,097C 500 kom - 1,643€ 1000 kom - 1,303€ enolistni koledarji format a3 tisk 4/0 papir 200 gr premazni 100 kom -200 kom -300 kom -500 kom -1000 kom 1,216€ 0,791€ 0,610€ 0,521€ - 0,421€ 6 listni koledar (12 mesecev) enolistni koledarji format a4 tisk 4/0 papir 200 gr premazni 100 kom -200 kom -300 kom -500 kom -1000 kom 1,202€ 0,777€ 0,591€ 0,491 € - 0,391€ 6 listni koledar (6x2 meseca) Namizni koledarji Namizne podloge Poslovni koledarji