Kupujte
SlSiME BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu
so uspesni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
XXVI.—LETO
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
XXVI.
*tCIONIRANJE MESA IN SUROVEGA MASLA 1. APRILA
tock pri fižolu, grahu in suhih češ-pljah bo znižana. - Odmerki sira, ^rezerviranih rib in olja.
BO ZOPET EN FUNT ZA PET TEDNOV
Noc •	11. marca, j To pomeni, da bodo nekatere
odrejeno raci-j osebe lahko kupile več kot dva masla,; funta mesa, ako si bodo na pri-"^oli	rib in jedil-^ mer pritrgale na surovem ma-
l.bo racionirano "dne! slu
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (gETEK), MARCH 12, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 58
'	al* v
-bilo	Pi'ej." Istočasno
. »az/ianjeno, da so od-
živii^l^	cena goto-
Trije brodolome! so se nahajali 83 dni na splavu
Preživljali so se z mesom morskega volka in drugih rib. — Dva sta podlegla mukam in trpljenju.
" Da t	Sraha j 20 do 12 točk pri funtu, in na
Po Je bila znižana.
ak^ Mesa na teden
%]i bosta dovoljena .......
po točkah, kakor su-
Znižanje cen na točkah
OPA urad je odredil znižanje cen po točkah suhim češpljam in cvebam, ki so reducirane od
^3- funta mesa na teden.
»h,
, ng . ^^do v restavraci-
%	dajati za to
pgj "uponov.
'	programa
■^ijo Urad za admini-'bilo	Rečeno pa je
®^Vo r'® prišlo meso, sir, ' i« iprt-t • Prezervirane ri-^ho «•	vse pod eno
■ Za katere bo tre-
,lajati'
rdeče znamke
polovico je znižana cerja točk za suh fižol, grah in lečo. Dalje so bile fige in dateljni črtani s seznama racionfranih živil, razen če se nahajajo v zapečatenih kantah in steklenih posodah.
Funt kave za pet tednov Nadaljna odredba postavlja kavo nazaj na en funt za pet tednov, pričenši z 22. marcem, ko postane polnomočna znamka št. 26 v racijski knjižici št. 1, s katero znamko boste lahko kupili 1 funt kave, Doslej je moral en funt kave zadostovati za šest tednov.
blaznik Adolf Hitler je
živčno in telesno uničen človek
.. 7 - - - - ■ *
^>je	na njegovem gradiču v bavarskih Alpah
^^%ški specialisti, katerih imena so znana ame-
^'^di. — Usodo Nemčije je prevzela v svoje
stgj ^°j^ska kasta, na čije čelu stoji general Mann-
"fiarca —
?	j® prejela da-
Hiti ^ poročilo, da živčnem ^ fizičnem zlomu.
1^1^rchtesgadenu gg v Nemčiji javno VigQi i meseca novem-uradniki v
N o«i, u	je
. "a sy . treh zdravni-
peim gradiču vBerch-
NkoJ bavarskih Alpah.
tkk ^ znana celo ime-
v^^krbi ^^^^'^listov, v ka-
Hitler nahaja.
"» krmi'«
Mi
ierjev zlom po-
^a^'L®^^ri pred mne,
^ Hiti,
loiji ]
^ dej >• ari je roke.
^6inške odpor-
Je, da je
Gi ^ ^ svr, •	prevzela
L V: ®^oje rnU^
H L Pov,
^eljnik
nemške ar-
'%6) ''^for:
je ge-
ij. Poto^	von Mann-
^ ^^tare junkerske nemške vo-
Cte y^telj
»erjev naslednik?
\7 Oblasti

nimajo de-kdo je ® in n! .f^j^vo vodstvo
zadev. Splošna je general
armade zdaj zopet močnejše kot so bile, ko jih je vodil Hitler s svojimi "navdahnjenji".
Nemški boji pred Harkovom so dokaz, da so nemške armade zopet pod poveljstvom generalov, ne pa tega "navdahnjen-ca."
750,000 PAROV KOCK ZA VOJAKE
JERSEY CITY, N. J., 11. niarca. — Polkovnik Henry B. Barry, poveljnik tukajšnje vojaške postaje, je izjavil, da je bilo med ameriško vojaštvo razdeljenih 750,000 parov kock, ki tvorijo priljubljeno igro med vojaštvom.
"K
koli dru-
niaršalu Goer-
k	kai
Zato
je možno,
Hermann (Goer 2a,jg^°<^tvo stranke in
W,.,	ljudstva bo

Padla
(e
C' v	avtoritete
H-	zdaj o Hitler-
'leftjg,	nekatere
Sk^^tioat^	in po-
^ bo «a morala zruši-Hitlerjevo So	Ameriške
iVaj;i^'je mnenja, da ' "a bodo nemške
ZAMENJAVA OTROKA ZA ŽIVILA
Dunajski časopis Wiener Neuste Nachrichten poroča, da je bil neki nemški oče obsojen v šestmesečno ječo, ker je zamenjal enega svojih otrok-troj-čkov za živila, kar je proti predpisom, ki se tičejo kupčevanja in barantanja.
Urad za vojne informacije v Washingtonu je v posesti enega iztisa tega časopisa, v katerem je imel omenjeni oče oglas s sledečo vsebino: "Jaz sem pripravljen zamenjati enega izmed svojih trojčkov za živila."
Policija je izjavila, da je o-glaševalec iz Peine, Nemčija, in da je tudi resnično sklenil tisto kupčijo.
Trije mornarji, ki so bili med posadko nekega torpediranega parnika na Atlantiku, so prebili polnih 83 dni na malem splavu, preden jih je uzrla neka ameriška stražna ladja in jih rešila.
Od omenjenih je eden Ameri-kanec, namreč 21 let stari Basil Dominic Izzi, ki je bil topni-čar na ladji; ostala dva sta Ho-landca.
Njihov parnik, ki je bil ameriški tovorni parnik, je bil tor-pediran dne 2. novembra. Na splavu sta bila poleg obeh Ho-landcev tudi njegov topničar-ski častnik Maddox in George Bazley iz Hambletona, Mo., ki pa sta pozneje podlegla mukam in trpljenju.
Ko je prišel na splav, so imeli na njem nekaj posod mleka in vode, nekaj "crackers" in čokolade. Iz železnih kljuk, s katerimi je bil spet splav, so si naredili nekak trnek in tudi neke vrste sulico, s katerim orožjem so ujeli nekaj rib in štiri čevlje dolgega morskega volka. Kot vado zanj so mu molili bose noge, ki so jim bingljale v vodo. Ko je prišel morski volk bliže, so ga ujeli v zanko, nakar so, se preživljali ž njegovim mesom. Ko so jih uzrli in rešili, so bili siromaki popolnoma onemogli.
Profesor Lavrin zavrača nemško propagando
Profesor priporoča tudi čimprejšnje končanje notranjih jugoslovanskih sporov, kajti Jugoslavija je že vse preveč trpela.
Vile rojenice
Pri poznani družini Mr. in Mrs. Louis Tolar, 19519 Shel-ton Dr., so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka. Mati, katere dekliško ime je bilo Albina Koče-var, in dete se nahajata na domu. Čestitamo!
LONDON, 6. marca (Radio sprejemna služba) — Profesor Lavrin je v slovenski oddaji londonskega radia v podrobnostih razpravljal o poskusih nemške propagande, da zaseje razprtije med velike in male zaveznike.
Nemci se najbolj plašijo prijateljstva med Veliko Britanijo in Rusijo. Vsi poskusi nemške propagande so se izjalovili, kajti proslava 25-letnice Rdeče armade je jasno pokazala, da je angleški narod enodušno zaspor razum obeh narodov. Rdeča armada se ne bori le za Rusijo, temveč zato, da se ustvari boljši svet. Beveridgev predlog je dokaz, da se ta boljši svet bliža Angliji; Stalin je sprejel načela Atlantskega Charterja in izjavil, da boljševizem ni za izvoz. Histerično lajanje Goebbelsove propagande ne bo razbilo zavezniške sloge, kajti svet se boljševistične nevarnosti ne boji več.
Jugoslavija, ki se je v tej vojni tako sijajno izkazala, je največ trpela od propagande nesloge. Težko bo popraviti, kar je podrla sovražnikova roka in ono, kar smo sami zagrešili. Končajmo s tem in poboljšamo se — čim preje, tem bolje.
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevainih znamki
Nmi
fantje-mj^
^	lAr
Na dopust za tri dni je prišel zadnji torek John Kapel, sin Mr. in Mrs. Ivan Kapelj, 109 E. 155 St. Odšel bo danes ali jutri nazaj v Kalifornijo. Kmalu potem, ko je bil sprejet v službo Strica Sama ,je dobil visoko priznanje od svoje kap.etana, ko je napravil ličen obris, predstavljajoč oddelek, pri katerem se nahaja. Obris je bil oddan drugim vojaškim komandantom v pregled in sprejet je bil kot simbol omenjenega oddelka. John je pač veščak v risbi. Mlademu vojaku in njegovim staršem, ki so ponosni na' uspeh, čestitamo!
Korporal Albert J. Mlklavcic, sin Mr. in Mrs. John Miklavcic, 252 Eddy Rd., je bil pred kratkim premeščen iz G^orgije v Alabamo. Njegov naslov je: Cpl. Albert J. MiklaVcic, 803 Rd. Chemical Co., A. p., Third Regt., C.W.S. U.T.C., pamp Si-bert, Ala. K vojakom j je odšel pred štirimi meseci iniv korpo-rala je bil povišan 8. marca.
* i
Iz Camp Bowie, Texas je bil premeščen Sgt. John ionchar, ki je svoječasno živel tri sestri Mrs. Samson, na 621S%t. Glair Ave. Njegov naslov je sedaj: Sgt. John Lonchar, 35304021,' Co. A, 39th Eng. Combat Reg't, APO #306, c/o Postmaster, New York, N. Y.
*
Pfc. M. J. Valentic, s(n družine Mr. in Mrs. Mike Valentic, 961 E. 239 St., se nahaja že dve leti v vojaški službi in zadnjih osem mesecev je že onstran morja. Njegovi starši &o pred kratkim prejeli pismo od njega iz Nove Zelandije, v katerem jima piše, da se je tamkaj seznanil s slovensko družino, ki je doma iz istih krajev v stari domovini kot so njegovi starši, namreč iz Divače pri Trstu na Primorskem. Piše, da ga je ta družina lepo sprejela in dobro pogostila, za kar sta zelo hva-l^na tudi njegova starša. Njegov naslov je: Pfc. M. J. Valentic, Co. B 145th Inf., APO #37; M.8,N. 205$1739, c/o Post.
master, San Francisco, Calif.
*
Poznana Mrs. Tolar, 15625 St. Clair Ave., je prejela vest, da je njen nečak Rudolph Gut-man, iz White Valley, Pa., me^
pogrešanimi v Afriki.
♦
Mr. in Mrs. Joseph Metelko, 15505 Ridpath Ave., imata dva sina pri vojakih, Rudolph se nahaja v Kaliforniji in njegov naslov je: Cpl. Rudy Metelko, Hq., Hq. Det. 6, F. D. Gp., Camp Young, Indio, Calif. Njegov brat Robert je pa v.Illinois, in sicer je njegov naslov: R. J. Metelko, A.S.3.U. Co., 94th Btn., 52nd Reg't 29, U. S. UTS.,
Great Lakes, 111.
*
Petty Officer, drugega razre da, Edward Marn, sin Mr. in Mrs. Marn, 14410 Sylvia Ave., se nahaja V Casablanci, in sicer je bil tam tudi ob času obiska našega predsednika Roosevelta, ki je bil tam na važni konferenci z drugimi »voditelji naših zaveznikov.
*
Mr. in Mrs). Frank Rupnik, White Rd., Gates Mills, Ohio, ki sta preje živela na'Sylvia Ave.,
SOVJETSKE ARMADE SO ZA
John L Lewis
VZELE VAŽNO MESTO VJAZMO
Za 275,000 unijskih članov Pred Harkovom pa je postal položaj kriti-
zahteva Lewis 2-dolarsko	v	-»t =	j •	v. .
bazno povišanje na dan i ceii. - Nemci napadajo s svežimi
in minimalno dnevno mez-j	diviziiami mCStO.
do $8.	I	''
NEW YORK, 11. marca. — John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of America organizacije, je danes silno napadal "favoritizem" v federalnem programu za kontroliranje mezd ter je v dve uri trajajočem govoru zahteval za svojih 275,000 unijskih članov v Appalachian premogovnikih 2-do-larsko bazno povišanje mezde na dan, minimalno dnevno mezdo $8 ter pravico vključenja v unijo 60,000 foremanov in drugih nižjih bossov, ki so pod činom superintendentov.
Zvišanje mezde, če dovoljeno, bo stalo lastnike premogovnikov skoro $300,000,000 več na leto.
Poleg pogajanj z Appalachian operatorji, bo pričel Lewis tudi pogaajnja z južnimi operatorji. Sodi se, da bo stavil najbrže iste zahteve tudi za 175,000 premogarjev, ki so zaposleni v tem okraju.
Sedanja pogodba s premo-garji mehkega premoga poteče dne 31. marca.
Lewis je že ponovno napadel Vojni delavski odbor, katerega dolži, da dovoljuje povišanje mezd delavcem v gradbenih strpkah, ne pa premogarjeni.
NEMŠKE USPEHE PRED HARKOVOM JE PRIPISATI DEJSTVU, KER SO NEMCI PRIPELJALI IZ ZAPADNE EVROPE SVEŽE DIVIZIJE
' Nemci so danes naznanili, in sicer zopet prej kakor Rusi, da so se umaknili iz strateškega mesta Vjazme, ki leži na potu ruskega prodiranja proti Smo-Ijensku.
Kriza pred Harkovom \V veliki bitki za Harkov pa je napočila danes kriza. Sovjetski polnočni komunike, ki na- j glaša "neenako" bojevanje proti številčno mnogo močnejšim nemškim silam, naznanja, da spravlja sovražnik na fronto nadaljne sveže rezerve, s katerimi si prizadeva za vsako ceno prodreti v Harkov.
Moskva sporoča Ameriki Istočasno naglaša moskovski i radio v svoji oddaji v Ameriko, j da so bili Hitlerjevi zadnji u-' j spehi omogočeni samo zato, ^ j "ker obstoja skoraj polovica j nemške armade, ki napada Har-' j kov, iz divizij, ki so jih pripe-j
Ijali Nemci iz zapadne Evrope." To je že sam po sebi nadaljni a-pel za drugo fronto nekje v za-padni Evropi, ki je bila vojaško znatno oslabljena zaradi neprestanega odvažanja nemškega vojaštva.
1,200 Nemcev ubitih Polnočni ruski komunike naznanja, da so maloštevilne ruske čete ubile včeraj v bitki za Harkov 1,200 Nemcev ter uničile 36 njihovih tankov.
Južno od Harkova je bilo včeraj ubitih 400 Nemcev in uničenih 15 nemških tankov.
Reuterjeva brzojavka iz Stockholma naznanja, da so Rusi še vedno gospodarji situacije okoli Harkova in da pripravljajo silen protinapad.
Na centralni fronti pa Rusi nevzdržno napredujejo in njihove čete so že zavzele Viazmo, kakor poročajo Nemci sami.
ADDIO, ITALIJANSKA MORNARICA!
Nemški admiral Wilhelm Marschall je bil imenovan ^a poveljnika vseh pomorskih sil v Sredozemskem morju, kar pomeni, da je bil imenovan za poveljnika italijanske mornarice, kajti Nemci razen podmornic i-tak nimajo domala nobenega brodovja. Zdi se, da so zdaj minile lepe ure laške mornarice, ki se je doslej tiščala v varnih pristaniščih.
Nemčija je poslala svojim vazalom noto, v kateri zahteva vojaško in drugo pomoč
Poročila, ki so dospela v Ankaro, naznanjajo, da bo povlekla Nemčija iz poraženih držav vse moštvo, ki je zmožno nositi orožje, ter ga poslala proti Rusom.
Darovali za Rdeči križ
Potom North American banke so za 23. vardo, v kateri je Mrs. Josephine Zakrajšek za hačelnieo v kampanji za pobiranje prispevkov za Ameriški rdeči križ, darovali sledeči: — Po $25.00: Slovenska banka in A. Grdina in sinoyi po $10; Anton Grdina, $6.00; Rose Hanko $5; Miss Anna Knaus, Miss Mary C. Grdina in Mr in" Mrs. Steger; $2.00 : Frank Snider in Katarina Volchansek; po $1.00: Joseph Ivancic in Agata Zakrajšek.
' ■ ' • -I
Novorojenček
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Sluga, 15410 Calcutta Ave., ter pustile zalo hčerko, prvorojen-ko. Mati. je hčerka poznanega krojača. Mr. Frank Spenko. čestitamo !
Prvorojenka
Tetica štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Francis Yeraj ter jima pustila zalo hčerko, prvorojenko. Oče je sin poznane Mr. in Mrs. Yeraj, 14311 Sylvia Ave. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici in vse je zdravo. Naše čestitke!
ANKARA, 10. marca — (Zakasnelo). — Nacijska vlada je poslala zadnje dni vsem svojim satelitom v južni in vzhodni E-vropi noto, v kateri je zahtevala, da se vse v polni meri pridružijo vojnemu prizadevanju Nemčije. "Če ne ... "
' V teh notah, ki so bile poslane Madžarski, Hrvatski, Slovaški, Rumuniji in Bolgariji, zahteva Nemčija, da jim slednje prispevajo vojaštvo, delavstvo in ekonomsko pomoč.
Noto Bolgariji je napisal Hitler lastnoročno ter jp naslovil na kralja Borisa; kralju je izročil noto nemški poslanik v Sofiji. (Iz Washingtona pnnaja i-stočasno poročilo, da je Hitler živčno bolan in da druge roke vodijo zdaj Nemčijo).
Ostra noto Bolgariji
Nota Bolgariji je bila napisana v ostrem tonu. V nji je rečeno, da če se bo še kaj dolgo časa obotavljala, bo to še obžalovala, kajti Nemčija zahteva od svojih "zaveznikov" sedaj vso pomoč.
Poročila iz Bolgarije naznanjajo, da je dežela v stanju dis-organizacije, in sicer zaradi slabega gospodarskega stanja in še slabše uprave.
Pripravljanje na ofenzivo
Potniki, ki prihajajo iz Nemčije v Turčijo, pripovedujejo, da se Nemčija pripravlja z mrzlično nagličo na spomladansko ofenzivo v Rusiji in da namerava povleči v svojo armado tri do štiri milijone moških iz vseh pridruženih in zasedenih balkanskih držav.
V Franciji vre LONDON, 11. marca. — Poročilo iz Francije naznanja, da so francoski patriotje razstrelili neki nemški vojaški vlak, pri čemer je bilo 250 Nemcev u-bitih, stotine naiialjnih pa ranjenih.
Seja kluba št. 27
Nocoj ob 8. uri se vrši redna mesečna seja soc. kluba št. 27 v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, posebno pa koncert "Zarje", ki se vrši v nedeljo, 28. marca. Članstvo je vabljeno, da se u-deleži seje v polnem številu, ker bo treba sodelovati pri koncertu.
Podprimo borbo Amerike zs demo-Itracijo in svobodo sveta i naicupom vojnih bondov in vojno-varčevalnib znamk!
Najdba golega in zmrzlega trupelca sest let stare deklice
sta po enem leti^ dobila sporočilo, da je njun edini sin Eugene, ki so ga šteli med pogre-šene, ujetnik na Japonskem.
V sredo so našli v nekem o-knu v ozadju Mt. Zion kongre-gacijske cerkve popolnoma golo in zmrzlo trupelce neke šestletne deklice. Omenjena cerkev je na 9014 Cedar Ave.
Deklica, ki se piše Dolores Fitch, je bila pogrešana, dne 4. marca ob 7:55 zvečer; pogrešila jo je Mrs. Mary Myers, 2234 E. 93rd St., pri kateri je deklica stanovala. Dekličina roditelja sta ločena. Njena mati, 24
I let stara Mrs. Alma Fitch, živi na 2494 E. 28th St. je v drugič poročena in ima v drugem zakonu dva otroka. Tudi ta dva njena otroka sta pri drugih ljudeh, iz česar je razvidno, koliko je ta mati vredna. Poleg trupelca je bila zložena vsa njena oblekca. Trupelce ni bilo poškodovano ali oskrunjeno. Ena njenih sošolk je povedala, da je videla deklico pred dnevi v družbi nekega pohabljenega moža.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
12. marca,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
0%ned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
tJy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
for One Year — (Za celo leto) _______________________________________________________________$6.60
Por Half Year — (Za pol leta) ..................................................................... 3,50
For 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________________________ 2.00
By Mali in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki);
Por One Year — (Za celo leto) _____________________
Por Half Year — (Za pol leta) ________________________
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _________________________
__________$7.50
_____4.00
_____2.25
UREDNIKOVA POŠTA
Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Poi One Year — (Za celo leto)_____________;__
Por Half Year — (Za pol leta) .......................................
_..$8.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Clevelan(J, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
RICKENBACKERJEVO POSLANSTVO
Po Ameriki hodi zdaj znani letalec kapetan Eddy Rickenbacker, ki prireja shode in govore, katerih predmet je, udrihanje po organiziranem delavstvu. Med drugim so na primer možakarju sedanje plače in mezde delavstva mnogo previsoke, ostro pa nastopa proti predlogu predsednika Roosevelta, da ne bi zaslužil noben tovarnar več kot $25,000 na leto.
Kaj si misli ameriško delavstvo o Rickenbackerju, je jasno. Philip Murray, predsednik CIO organizacije, je izjavil; "Prosil bom Boga, da mu odpusti, zakaj on ne ve, kaj dela." Frank X. Martel, predsednik Detroitske delavske federacije, pravi: "Zdi se, da je kapetan Rickenbacker pobegnil Japoncem samo zato, da je bil ujet od znane National Association of Manufacturers. Rickenbacker je bil kot izdelovalec avtov prav tako antiunijski kakor General Motors ali Chalmers družba. On je stavil na črno listo delavce, ki so se drznili, pristopiti k uniji. On je zaposloval delavske špijone." Taki in podobni glasovi prihajajo iz vseh AFL in CIO krogov.
Proti njegovim govorom bi morale nastopiti vse delavske organizacije, kajti ti govori so več kot navadne protidelavske izjave; oni so del zasnovanega načrta, da se ustvari sovraštvo med vojaštvom na fronti in delavstvom doma, med farmarji in mestnimi delavci, med delodajalci in delavci,—kar je vse del defetističnega programa.
Oba, Martin Dies in Rickenbacker tulita po vzorcu vseh ostalih apizarjev o "birokraciji." To je njun način napadanja Rooseveltove administracije. Oba sta sovražnika Novega deala in progresivne legislacije.
Pri t,em ne smemo pozabiti, da je Rickenbacker visoko plačan predsednik Eastern Airway korporacije ter republikanec Hoovei'jevega tipa. On je bil eden izmed organizatorjev America First organizacije v Indiani. Njegovo delo je bilo že priznano in javno odobreno po Ku Klux Klanu v Floridi. Klan se je poslužil Ricken-backerjevega govora v ovojem napadu na delavce v citrus industriji v Floridi, ki se organizirajo v strokovne unije.
Rickenbacker pravi, da ni sovražnik delavstva in da je bil po kiivici označen za fašista. Toda vsa njegova dejanja pričajo, da je Rickenbacker poln fašističnih idej in da se poslužuje nekaterih metod, katerih se je posluževal Hitlen, preden je dospel do moči. V svoji gonji napram delavstvu nima Rickenbacker niti besedice graje za delodajalce. Kot reprezentant reakcionarne sekcije delodajalcev, je on podpornik vse antidelavske agitacija in legislacije. Tudi Hitler je vedno zatrjeval, da ni so-viužnik delavstva. Še več: on je celo trdil, da je njegov najboljši prijatelj. Toda mi vsi vemo, kam so pripeljale Hj^gove bes-'(le nemško delavstvo: v fašizem.
Ako pa smo se v dvomih, kaj Rickenbacker predstavlja, si pokličimo v spomin .samo to, da je znani hujbkač in fašistični klovn Gerald L. K. Smith dne 8. februarja na nekem masnem shodu v Detroitu predlagal Rickenbackeija in Lindbergha kot predsedniški team, ki naj j]i skupno "ronala" za predsednika in podpredsednika. Prispodabljanje Rickenbackerja z Lind-berghom je dovolj jasen dokaz vsakemu, kakšnega kova je Rickenbacker.
Rickenbacker je zelo nevaren demagog. On repre-zentira reakcionarne, apizarske in defetistične sile v tej deželi.
Anthony Eden o Slovencih
'Progresivne Slovenke" krožek št. 1
Cleveland, Ohio. — Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk bodo priredile svojo običajno letno plesno veselico v soboto večer, 20. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Prav prijazno se vabi vse članice in njih soproge, da se skupaj snidemo vsaj enkrat na leto pod streho S. D. D. Seveda, vabimo tudi članice sosednjih! krožkov in cenjeno občinstvo, da posetite našo plesno prireditev.
Gotovo, naša veselica je namenjena za Joške in Pepce, ali me smo si pa tako pošepetale na uho, da bomo na to veselico povabile vse, vsak in vsaka je dobrodošla, pa naj bo Jože, Drejče, Pavel, France, ali pa Neža, Franca, Ančka, ali pa če je Zorica Micika, itd. No, ja, kar na koledarju napravite križ okrog 20. marca, da ne boste pozabili, ker vam že v naprej povemo, da bo zelo luštno in da bo vsega na razpolago. Igrala bo fina godba. Pa tudi tiste sladkosti, o kateri eni rečejo, da jim gre v vlago, drugi pa, da jim leze v noge. smo si pripravile. Ena naših članic mi je zadnjič povedala, da kadar ona kaj takšnega vzame, da jo pleče srbi. Pa sem ji rekla, da ni čudno, da ima do kože znucane nohte. O, kako se je znesla nad menoj!
Rekla mi je: "Ti, vrag babji,
Anton Jankovich in Matt Petro-vich.
Odbor ima namen posluževati se raznih načinov pri zbiranju finančnih sredstev. Med odbornike so bile razdeljene posebne nabiralne knjižice in dobili so nalogo, da se obrnejo o-sebno do svojih sosedov, prijateljev in znancev in jih naprosijo za denarno pomoč. Upam, da bodo ti narodni delavci dobili prijateljski sprejem in odprte roke kadar obiščejo svoje rojake v severnem delu Cleve-landa.
Drugi način zbiranje denarne podpore pa je potom direktnih prošenj na naša društva in organizacije. Blagajne naših društev so bile vedno odprte kadarkoli se je šlo za kakšno dobro stvar. Upamo, da se bodo široko odprle posebno sedaj, ko
liki učenjaki vedo, da so to hrabri borci. Ravno tako dajo priznanje mogočni sovjetski Rdeči armadi, le uredniku Pro-svete se ne vidi potreba, da bi to pripoznal.
Vzrok. Sovraštvo in mržnja do vsega, kar je še do danes Rusija naredila. Čudno, da se ta učeni urednik ne poglobi nekoliko bolj v situacijo. Saj mu je pred očmi vse, kar se dogaja, samo če hoče videti. Mogoče mu ni nobene sile, ali pa se domišlja, da se bodo vedno povra-čali tako imenovani dobri stari časi, ter se ^pripravlja na kakšno lepo službo, ki bi mu zagotovila lepo plačo in miren pokoj na stara leta.
Vendar svet se vrti, tako se bodo vrtile tudi novejše dobe, ki gotovo prihajajo. Po tej vojni se bo marsikaj spremenilo, v mnogih slučajih v razočaranje". Mnogo ljudstva bo hotelo imeti svojo svobodo in demokracijo, za katero se sedaj bore
USTANOVA AMERICAN COMMON
ŠKRAT
se gre za tako plemenito stvar: j in ki je bodo gotovo izvojevali, ža pomoč našemu krvavečemu | ne glede na žrtve, katere sedaj • ■ "	- ■ ■ dbprinašajo, ker zavedajo se,
da drugega izhoda ni.
Naj omenim le še to, kar pri-poznajo stari strokovnjaki, da če bi ne bilo hrabre ruske Rdeče armade, katera je zavrnila pohod nacijskim hordam, bi nam že vsem težka predla, med katerimi bi se znašal tudi g. Molek, urednik lista Prosvete.
Viktor Wood.
in umirajočemu narodu v stari domovini.
Tretji način pa je zbiranje finančnih sredstev potom prirejanja plesov in zabav v naših narodnih domovih. Vspričo vojnih razmer, ne smemo pričakovati, da bodo take prireditve posebno uspešne, vendar, poskušati se mora. Ena teh prireditev se bo vršila v soboto, dne 27. marca, ob 7. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Vstopnice so že v razprodaji, po članih odbora in bile so tu-
ti, kaj ne veš, da delam v šapi ^
m doma?]&y mbUŠ, da imam	Itqmrmab
Opereta '"Chonita"
Cleveland, Ohio. — V nedeljo, dne 14. marca priredi Hrvatski pevski zbor "Abraševič" di razposlane na tajnike naših y Slovenskem narodnem domu
deklo, da kuha za nas? Potem pa imatn tudi društvene seje in semkaj v Slovenski delavski dom pridem vsak četrtek večer, da se vadim v balincanju, da bomo spet enkrat pogorele —• mislim, da bomo najprvo na St. Clairju v Slovenskem narodnem domu!" Vidite, tako mi je naštela. Saj je imela prav, da me je, to sama pripoznam. Oh, kam pa sem zašla s tona?
društvom in posameznikom, da ne samo kupijo te vstopnice, ampak'^da se tfe prireditve tudi vdeležijo v velikem številu. Ves
je nasim>na St. Clair Ave. krasno opere-
to "Chonita'
t
Redki so danes zbori, da morejo postavit na oder kaj slič-
čisti dobiček je namenjen v i nega. Utihnili so, zdaj eden,
blagajno slovenske sekcije jugoslovanskega pomožnega odbora.
Matt Petro vich.
na
Cleveland, Ohio. — Cenjeni urednik, dovolite mi nekoliko Jaz sem najprvo mislila, da i P^°Gtora v vašem listu, da se vas povabim na našo veselico, star član S. N. P. J. malo o-
glasim. Predvsem naj omenim, da čitam tudi list Pros veto, vendar se mi čudno vidi kako to, da se v tem listu toliko razlikuje mnenje glede Jugoslavije, v kateri se bije boj za pravico človeštva in osvobojenje na-
tako mi je bilo naročeno zadnji seji od naših članic.
Torej, še enkrat vas prav lepo povabimo vse Progresivne,
pridite vsi rojaki in vaše boljše polovice, da se snidemo na naši plesni veselici v soboto večer,, . v .
20. marca ob 8. uri, v Sloven-,	suženjstva, v katera jo
nkem delavskem domu na Wa- j® uklenil nacizem.
terloo Rd.
Frances Wolf, tajnica.
Gibanje za jugoslovansko pomožno akcijo
Kdo ne bi z veseljem pozdravil, ko smo zvedeli novico, da se je začelo z odporom proti o-kupatorjem pod vodstvom Mi-hajloviča, vendar je bilo to le nam v prevaro, kar dokazuje
zdaj drugi. Kaj je vzrok, sami dobro vemo. — Zaposlenost v tovarnah. Tudi pri zboru "A-braševič" jih ni kot bi odgovarjalo pri opereti "Chonita", toda z dobro voljo in korajžo žrtvuje se jih toliko, čeravno delajo po deset in do dvanajst ur na dan. Opereta je iz ciganskega življenja in prepletena je vse skozi z lepim petjem, kot v solistih, tako tudi v zboru.
Za časa, ko je bil ameriški i narod še mlad in tudi mnogo let! potem je imelo vsako mesto ali vas blizu svojega središča komad občinskega zemljišča, ki je bil prost za rabo vseh. Tako zemljišče se je zvalo "common." Služilo je raznim svrham, ali pred vsem je bilo shajališče, kjer so se prijatelji mogli shajati ali je vsa občina zborovala.
Nekaka modernizacija te ideje se je nedavno uresničila v mestu New York. Common Council for American Unity, ki je le novo ime starega znanca. Foreign Language Information Service, je v udobnih prostorih na 40 East 40th Street odprl shajališče pod imenom "American Common," kajti z njim upa oživeti duh ameriškega "common" stare tradicije. Tam bo zbirališče, kjer se Amerikanci in bodoči Amerikanci lahko shajajo brez ozira na narodnost, vero ali barvo.
Ob otvoritvi tega "American Common" v preteklem januarju se je čutilo mnogo tega tradicionalnega duha ameriške prijaznosti. Ljudje raznih poklicev in različnih izvorov in plemen so bili prisotni.
Mrs. Franklin D. Roosevelt je poslala sledečo brzojavko k prvemu otvoritvenemu sestanku: "Najboljša voščila za uspeh središča American Common. S tem, da ste ustanovili središče, kjer se Amerikanci vsakega zaledja, barve ali vere morejo shajati na skupnih tleh, dali ste izraz resničnemu duhu ameriške demokracije. Ni danes zadosti boriti se proti diskriminaciji. Moramo iti naprej k novim in bolj pozitivnim oblikam prijateljstva in sodelovanja. Jaz sem prepričana, da American Common pospeši pot do tega cilja in bo pomagal razširiti vzajemno razumevanje in edinost prizadevanja med starimi in novimi Amerikanci."
American Common hoče Lili prostor, kjer se ljudje more:o shajati, da se boljše spoznajo, izmenjajo svoje misli, poslušajo informativne govore, razpravljajo o skupnih problemih, uživajo glasbo in druge oblike umetniške tvorbe. Prizadeval se bo povečati spoštovanje napram onim mnogim skupinam, ki so prispele k našemu ameriškemu življenju, pa tudi na-

NA DOMAČI FR°^, pri L<
----------- ^^tu,kii^
stilno ^Li
Clairj^ ;
zadnjo ^
skoraj st«fl radi tistG^j
v e s a-) '".
njii« orP
ce,
ka, črtalo
mežsiflo'^ tako s®" f; tisti, kij ' malo oraj '
da s«® ' dekk
ZJUU"J.
ko ..
Ko^ so v zadnji voj®' streljali s kanoni čez na naše fante,
'prepetu n®
P isoi
Ribničan : pa streljajo sem, da so ljudje tukaj
vil

kaj
9"
ne
V vlogah nastopijo: Chonita Danica Hrvatin — Murdo, njen oče, K. Puž — Daja, vzgojiteljica Chonite, Pavla Jug — Štefan, ljubimec Chonite, G. Jug Baron, G. Miller — Baronica, |	posebnosti, moči in ple-
Emilia Hesky — Konrad, njiju' menitosti Amerike sarfle. V sin, Rudy Pjcich — Sluga Ste- i »^ladu s temi svrhami se bodo ve Shimits — Direktor Henry i	središča "American
Dobkowski.	j Common" osredotočili, vsaj za
I enkrat, na tri poglavitna polja Zbor Abraševič vas uljudno j javnega .zanimanja. Eno je vr-
V
Tiste pesmarice, v notri vsfe slovenske
lahko dobijo pri nieW' zopet kdo rekel, da J® ma, jaz samo povem-
T
Tole gre sedaj Washington, zato ^ j da jie bo dovolila, ^^0 Na tej numari sem ^ j da žiher nekaj	i
kofe, za jajca in po*" cuker, čevlje. Mogo"® rekla, da naša mati va nimajo pravice tom, da naj se selij" vojska.
m
LONDON, 26. septembra. — Anthony Eden je v svojem govoru v Leamingtonu imenoma navedel Slovence:
"... na Češkoslovaškem Nemci ynicujejo kar cele vasi z vsem prebivalstvom in jih tako
uče pokornosti nemškemu go-| spodarju.	j
"V Sloveniji pa uporabljajo i-1 talijanske oblasti slične metode,: dočim 60 v vsej Jugoslaviji za-'! sedbene oblasti maščujejo nad nesrečnim prebivalstvom, ker' jim ni uspelo zadušiti oboroženega odpora jugoslovanskih partizanov ..."
n.1 1 J rvu- i	J„ • A/r-u -i - .	da Jih posetite v lepem; sta programov Our Country,
Cleveland, Ohio. I dejstvo, da m Mihajlavič in me-	j	. , , ^ , . . .
r. •	J -v.	-v	. v sLevilu. Napolnite dvorano do v katerih bodo razni govorniki
Cenjeno uredništvo:	, govi cetniki to, kar trdi še da-i ^ x, , ... ... i	, .. ^ ,
rV ,	. , ,	i	J I T-, ^	zadnjega kotička, kajti vehka' razpravljali o pomembnih toc-
Dandanes se jako malo poro- nes urednik Prosvete, ampaft'u	j-i • i i i	--i
,	. ... I • • J	.	I udeležba bo nudila igralcem! kali ameriške epopeie. Druga
ca o jugoslovansk. pomozn, ak-jresmca je, da so part.zam, ki se,večji pogum za vztrajnost in I vrsta programov bodo razprave C,JI vendar pa ne smemo misli-,bijojo za osvobojenje, dasi rav.;pozablien'bo ves trud.	o "našem svetu po vojni: prob-
ti, da je to plemenito gibanje v no tega uredmk Prosvete ne: Zvečer za ples bo igral Vad-' Icmi, ki se morajo rešiti, da pri-popolnem mrtvilu. Posebno pri pripozna.	i ualov orkester.	i demo do trajnega miru." Tretjo
nas v Collinwoodu je na delu Ali naj bomo vedno maloduš-mala skupina nesebičnih delav- ni do svojega lastnega naroda,!
cev, ki vstrajajo pri. svoji nalo-1 ki danes trpi pod peto krvolo-1 S'-	I kov ? Dobro je; da imamo med j
Že pred več meseci je bil tu- j nami list Enakopravnost, ki nam i Ijaj organiziran lokalni pomož-jpove kaj se resnici dogaja da-j ni odbor št. 35, ki vključuje nes v domovini. Ako bi bilo po
Odbor. Klavno delovanje bo vrsta vzpo • redov, ki razsvetlijo ozadje, I kulturo in prispevke raznih sku-
Iz Jugoslavije } pin, v svrho, da se pospeši rast
--^ ameriške kulture, ki naj bolj
New Dag, 21. februarja 1943. resnično predstavlja vse one Najnovejša partizanska ofen-' elemente, ki tvorijo skupni koraj vsa naša društva in or- želji urednika Prosvete, bi imeli v zapadni Bosni je zdaj u- ameriški narod.
ganizacije v Collinwoodu in Eu-'mi sedaj kaj malo pojma kaj f^aVljena. Partizani so izgubili clidu. Seje tega odbora so do-1vse se. godi. v kraju, kjer nam i iniciativo in so se umaknili v bro obiskane in zanimanja in je tekla zibel.	; svoje gozdove in gorske sotes-
voljo za delo je precej.	Zavedam se, da S. N. P. J. i	nadaljujejo.
Na idejo, ki je porodila American Common, so vplivala dejstva, ki so bila vedno prisotna, ali ki so zadobila poseben
običajev in obzorij izmed glavnih bile Združene	j!
šne kot narod, sposobnost združiti pin v en narod i» spevke v ameriški ^ nja. Ta razvoj P« ^ ni še popolen . • ' mokratičen • narod smo dosegli ta ker se trudimo, da s® či popolnejše.	(glj
lioad Lewis, ^ ^ m on Councila,	.»f
otvorit\'enem odločilne borbe "J -j,.)# zacije proti diski'i^ borba," rekel j G, ■ v'' smislu le negativ".^^^^ borbu pa treba
pomen, odkar je ta dežela v voj-
ki B svojim težko prisluženim' nadaljujejo nemške čete opera-' v/" ^
denarjem plačujejo v Jednoto, cije čiJčenja. Srbsko časopisje,
obenem seveda tudi Prosveto. kontrolirano od Nemcev, raz-	»L u -
Kako to, da ta list sedaj v tem'pravlja o partizanski vojni in »ovratnika kot segreSidio^'loT času nasprotuje boju partiza- trdi. da bi bilo uničenje teh u- ^Tln^sklZIS^d lit
F. Durn, blagajni-1 nov, katere tvori Večmoma de- porniških skupin v zapadni Bos. \,j celote) Izolaciia sknninp nd čarka Mrs. Amalia Terbižan, za- lavstvo? Ali naj se to imenuje ni največjega pomena za ves skupine je škodljiva resnični
Prva seja tega odbora v letu tvorijo v veliki večini delavci, { V drugih bosanskih okrajih 1943 se je vršila dne 26. janu- * '	' "	'
arja. Izvoljen je bil skupen odbor, ki vklučuje sledeče člane:
Predsednik Jos. F. Terbižan,
podpredsednik Andrew Božič,
tajnik Jos.
imenuje
pienikarica Mrs. Mary Durn. :delavski list, kot šidi, da je?
V nadzorni odbor so bili iz-1 Sicer pa o tem že daje svojo i voljeni, Michael Lah, George I fiodbo in mnenje članstvo SNPJ ■ Panchur in Mrs. Koncilja. Dru-1 in delavstvo v splošnem. Celi gi odborniki so, Mary Vidrich, j svet pozna partizane m tudi ve-'
j edinosti, ki je danes bolj do-trebna kot kdaj poprej. Vojna """''I'""'	i povzročila zavedanje, da, ako
kracijo In svobodo sveta z nakupom , '	i •
vojnU) bondov in vojno-^arčcvainih i "ocemo zares ustvanti nov svet,
»namk!	j moramo seči preko naših starih

. tre"".! bolj pozitivna
riti nove oblike	^
enakega sodelo^'^"^^,];]!^
duh edinosti in ^
American Coniro^o
skus."	. I
Drugi go\'ornild - pr
G. Harrison,	i
niški in naturali^^^^j-te^j
sar; Elmer A. -•
urednik revije
posvečene	'p,,
Corsi, Bivši načel'^'^ r
ške postaje na
Major Sigurd J•
ni k norveško-an^^.'"^^' '
pisa "Nordisk Ti«
J. A. Riis; pisateU^
Robert D. Kohn-
Mrs. Hjordis
središča America^
(Common Coim^'' '
F
12. marca, 1943.
ENAKOPRAVNOST
'STRAN
Ivan Cankar:
Obnemelost
Bojišče v Severni Afriki
PUSSELTIA
MAKTAR
KAIROU.AN
PJCHON


5BEITLA

BOUT
PASS^^X

ffrian
AKNASSY
iterranean
^SOUlT
b- Chotr Dierid
MARETH
MEOENIN
STATUTE
MILES
žalostne in dolge so zdaj no-ci, meni in tebi; od večera do polnoči grenke misli, od polnoči do jutra puste blodnje. Zadnjič se mi je tole sanjalo:
Zagozden sem bil med ljudi,
ki so se gnetli na velikem, ograjenem mestu, podobnem ovčji staji; nisem razločil, ali je bilo iiad nami nizko sivo nebo ali je ^ila streha od rosnega jekla;
■vzduh je bil gost in strupen, kakor mlaka.
Brez števila ljudi je bilo, gla-"va ob glavi, lice ob licu, poznal Sem vse. Ne po imenih, le napol po obrazih, toda videl sem jih že nekoč, kjerkoli. Bili so|
otroci, mladeniči in starci, mo-i ski in ženske; gnetli so se in prerivali vsekrižem in vsevprek,
kakor raki v jerbasu. Iz daljnih in bližnjih pokrajin in krajev so se bili zbrali na tem tihem sem-nju brez šotorov, brez kramar-3ev, mešetarjev in kupcev; videl sem kmete izpod Grintovca in ^Pod Nanosa, od Žile, od Savi-^je in od Krke, iz Prekmurja in jz Vipavščine, s Posavja in z l&goslovljene ljubljanske rav-Razločil sem jih po nošnji,
po laseh in čeljustih, in posebno po očeh. Mrzlo in mrko je gle-^javi človek izpod Nanosa,
Zamišljen je bil oni od Žile, ka-da nikjer ni domač, živo je Pomežikoval sejmar od Krke,
^emarno se je smejal Ljubljan-can. Med kmeti in kmeticami,
apci in deklami, trškimi branjevci, vozniki, čevljarji, kova-potepuhi, berači, tatovi in /Ugim ljudstvom, je bila pose-Jana duhovna in posvetna gospoda; rejeni župniki, tenki ka-|
cesarski in deželni pisar-1 davkarji in dacarji, čemerni'
citelji in veliko zakrknjenih bikcev.
ta pisana in črna množi-
Je molčala. Zares še djpsajoče-
V '. pritajenega koraka ni bilo
še diha, ne vzdiha ne iz
J tisočerih teles, ki so se pre-|
^i^ala, gnetla in dušila brez gla-
"tišina je bila tolika, da je
sebe slišala; še glas tro-
^ente angelo ve v dolini Jozafat
bil tako strašen.
Spočetka se mi je zdelo,
iHolpi +	' , .
g,	ta semanja množica le vjje
^ rbljivem^ nemirnem pričako- j je, tako da ni bilo kraja več ne in da ne občuti posebne-j za ljubezen, ne za sovraštvo, ne strahu, tudi ne utrujenosti,; za čednost in ne za greh, kakor yakote in ne žeje. Oči so sre-|da so bili od rojstva ustvarjeni napeto, ustnice so bile ten-! za to edino uro, za dogodek, ki stisnjene, izpod njih so' je blizu.
gg f ^ trde čeljusti, malokdaj I Oči, ki so gledale nemirno, so §e	ozrl na drugega in j se širile čeznaturno, so kazale
h.	^krat je bil pogled nagel in: golo '^zaupljiv
SenegalskI vojak se poslavlja od svoje žene
Na sliki vidimo francoskega vojaka Senegalca, ki odhaja na fronto in ki se na postaji v Dakar ju poslavlja od svoje žene in. svojega sinčka. Kot je videti, je paglavec že dovolj velik, da bi lahko sam hodil, mesto da se pusti nositi od matere "cucibaci."
Priti je moralo, na vsak način, j se ni ganil s svojega mesta, še karkoli, čeprav neznana straho- za ped ne. Bijo je beganje brez
ta smrti in vesoljni konec.
Živeli so vsi edinole v tem i pričakovanju, za nobeno drugo da I stvar in misel ne; polastil se jih popolnoma, čisto pobilo jih
so
korakov, prerekanje brez besed, vpitje brez glasa. K tlom so bili prikovani, drug na drugega priklenjeni, in vendar so hodili za-sopljeni, brez nehanja, kakor oslepeli, obtopeli sužnji, ki v večnem kolobarju kalijo vodo iz gospodovega vodnjaka. Videl sem, kako so črno zatekale oči, kako so se nabirale rdeče pene kraj usten; to je bila groza, ki strmi brez besed, brez misli in duše in ne ve, kam strmi.
Če je v pričakovanju in grozi kakšna misel, je ena sama, da bi že bilo, da bi se zgodilo, pa
I lie Greatest Mother 1 iti
belino, tenke ustnice Treba je bilo, vsa!bledele; to je bil strah, priča so pričala, ^-saka ži-1 kovanja temni sin. Gibanje, raz kožo je koprnela, da se j mikanje in druženje ni poneha- kodi se zgodi karkoli. Če je kak nemudoma, še ta hip zgo-jlo ne za trenutek; veter je zibal šna želja, je le ena: storiti, sto-silnega, nad vse po-' žito na polju, klasje se je pri- piti. Prijeti, hiteti naproti — Oilo	^aj pa da bi tisto'klanjalo in dvigalo v dolgih va- kam? — Kamorkoli. Ne miru!
^ vedel nihče med njimi. 1 lovih. Ali niti eden med vsemi Oči bi rade gledale, bi spoznale,
I same bodo planile iz jam. Roka : bi udarila, zgrabila, pa če zgra-i bi samo smit za golo čeljust. I Saj smrt je le ena in je božja, i pričakovanje pa je tisoč krivič-j nih smrti. Odprite se, vrata, pri-I kaži se, sodba; strašnejša nisi od strahu.
j Daljši in višji so bili valeči j ki jih je gnal vihar preko mrač-jnega polja.
I Kakor za kazen in v zasmeh I se jc tedaj sodba sama zapisala .'na ta lica, spačena od groze; in I strašnejša je bila od strahu, j Zares, to brezštevilno množico je prešinil trepet in šlo je od ' srca do srca; bodi zaklet\ v pričakovanju, v strahu zaklet in /1 večni obnemelosti! Uteči boš j hotel, pa ne boš vedel kam, tudi ; nog ne boš ganil. Zavpil bi rad I v svoji bolečini, pa ti bo grlo ' zadrgnjeno, in če bi zavpil, bi te nihče ne cul, prosil bi rad v I svojem ponižanju, pa ne boš I vedel koga; in če bi prosil, bi j te nihče ne uslišal; umrl bi rad, I lačnemu in žejnemu ti bo smrt I bolj zaželjena od jedi in pijače; ' toda ne boš umrl, temveč umi-i ral boš vsak trenutek in brez

WAR FUND 1943
AMERICAN RED CROSS
konca; živel boš neživ, sam sebi v sramoto in gnus, plamen brez gorkote, beseda brez glasu, telo brez duše. Tiho je bilo zapisano na okamenelih licih, v nastežaj odprtih očeh.
Takrat so planile od vseh strani proti visoki ograji bežne sence — njih duše so bile; plezale so kvišku, lovile se, grabile z dolgimi rokami, padale so, nobena ni prišla do vrha; in telesa so bila ukovana k tlom, živa neživa.
Krik neznane bolesti je pre-sunil tišino, krik iz prsi mojih lastnih, in ničesar ni bilo več.
To se mi je sanjalo zadnjič. Oj, žalostne in dolge so zdaj oči, meni in tebi!
Govor podpredsednika vlade, dr. Miha Kreka
(V slovenski oddaji na londonskem radiu)
LONDON, 7. marca (Radio prejemna služba) — Prinašamo vsebino tega govora, kakor ga je .zabeležila naša radio prejemna služba:
Poljski ministrski predsednik, general Sikorski, je dejal ta teden, da bomo uspeli premagati našega skupnega sovražnika, ako bomo ostali ze-dinjeni. Razdeljeni in nesložni pa vo^ne ne b|i dobili. Hitler to ve in je radi tega skozi deset let vodil propagando sporov in sejal neslogo. Vse Hitlerjeve in Mussolinijeve žrtve so najprej podlegle propagandi, tako da je notranja razdvojenost oslabila fijihovo odporno silo.
Hitlerjeva propaganda trdi, da nacistična Nemčija ščiti za-padno Evropo pred boljševizmom. V prejšnjih časih je Hitler s tem geslom uspeval in še pred vojno razbil solidarnost mednarodne politike. Isto akcijo z^aj še nadaljuje v nadi, da se mu bo še enkrat posrečilo.
Toda vse velesile — Anglija, Rusija in Amerika, imajo le en cilj pred očmi, in ta cilj je uničenje nemškega, italijanskega in japonskega militarizma. Njihov edini cilj je zmaga. Ze-dinjeni narodi odklanjajo vse drugo, najbolj odločno pa Hitlerjeve sirenske pozive.
Tudi mi Jugoslovani, vsi Srbi, vsi Hrvati in vsi Slovenci, moramo vsi skupaj in vsak zase imeti pred seboj le en sam cilj in eno samo voljo; zmago. Naši sovražniki ne bodo nikdar mogli uničiti ideje jugoslovanske skupnosti. Slovencem pa ponavljam, da bo celokupna slovenska zemlja našla svojo svobodo v Jugoslaviji. Za tem ciljem pojdimo združeni in edini — naprej!
VPOKLICI ZA PRISILNO DELO
LONDON, 7. marca (Reuter) — Nemški radio poroča danes, da so bili Jugoslovani, rojeni v letih 1917 do 1921, nedavno vpoklicani na prisilno delo in bodo morali, nastopiti svojo službo že prihodnji torek. Vpoklicani so za štiri mesece. — Drugi letniki Jugoslovanov bodo poklicani na nabor še ta mesec.
"It Takes Both"

It takes both . . . Management and Labor, working in harmony and cooperation to keep the assembly lines going ^ our factories—to produce the necessary implements of war.
It takes both . . . War Bonds and Taxes to pay the cost of these vital tools of war to keep our fighting men supplied. c. S. Treasury Diparlmtnt
Kupujte vojne bonde in vojno varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in v*e, kar ono predstavlja!
Mali oglasi
SCRAPER DELAVCI in STROJNIKI
za. strojno "Assembly" PLAČA NA URO
THE
PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St.
Izurjeni operatorji
na
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL
Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
PRILIKA
za izkušenega Die Casting strojnega operatorja, da bi se naučil strojnega "Assembly." Hidralična in električna dela. PLAČA NA URO
THE
PHOENIX MACHINE'CO.
2711 Church Ave., pri W. 2S -St.
Steel Improvement & Forge Co.
V sredi naselbine na
970 E. 64 St.
Strugalci 4 Warner & Swasey Cutter Grinder Livarski pomočniki Bench Grinders Operatorji žag Delavci pri jeklu
PLAČA NA URO
100% vojna produkcija
Pričeli bomo intervujirati ženske, ki bi bile sposobne za vojno delo, v ponedeljek, 15. marca, 1943.
IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE
za znotranjo in zunanjo brušenje.
THE
PHOENIX MACHINE CO.
2711 Church Ave., pri W. 28 St.
r

Domači mali oglasnik
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA

RE NU AUtO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830

SLOVENSKE PLOŠČE
Ravnokar smo -prejeli polno zalogo plošč, prva izmed njih je nova.
406	Je pa davi slanca pala V zapadu solnce tone
400	Ko pridem skozi log
(Valček)
401	Nova domovina (Valček)
402	Veseli fantje (polka)
403	Pa na križ pri en hiš
404	Pod mojim okencem
(Valček )
407	Euclidska polka
Na izbiro imamo tudi veliko drugih plošč.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St Clair Ave.
JOHN SUSNIK
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
Jelercic lorisits:
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
GASOLIN
MIKE POKLAR
E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Gulf Refining Gas Station
bjvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Official OPA Tire Inspection
Mi imamo avto-racl^; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
ELYRIA AUTO BEFAIB AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Panders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
E. 61st St Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
M063S3t3ma63t3«aKSKX3t3t36$$iK363686SB1l
GOSTILNA Frank Mihcič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
KO ZA2ELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žgvnja, obiščite
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj
lOE
lOBOE
355
RAZNO
SOI
lOE
aoi
POZOR,
hišni gospodarji:
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zgl^site se pri
LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740
if ECKER TAVERN John Sustaršič in Franlc Hribar 1194 E. 71 St.
' Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 ure zjutraj.
KREMZAR FURNITURE
Trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom 6405 ST. GLAIR AVE. ENdicott 2252 — Cleveland, Oblo 3063 PEARL AVE.
LOraiti 71^7 — Lorain, Ohio
MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave. I	ENdicott 9138
I KOZAREC DOBRE PIVE VAS OKREPČI IN 0SVE2I.
■ Pri nas dobite tudi žganje In vino tor dober ' prigrlzeii. Se prliioročaoio za naklonjenost.
For Victory
IT TAKES BOTH
0^ 1. Taxes
War Bonds
PIUS MORE WAR BONDS
RUDY BOŽEGLAV
WINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
YOUR OLD PAPERS
CALL THE
SALVATION ARMY
HENDERSON 5357
TOGHT IN DER FUEHRER'S FACE!"
Oglašajte v Enakopravnosti
%
m
mh

Pj
m
7'
I}« y. Treasurf Dept. WSS 722C,
Courtesy McNaught Syndicate
P1/

STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
12. marca,
_ — ^
P. DECOURCELLE:
MOč
LJUBEZNI
ROMAN — L DEL
—To je tisti mladi častnik, ki sva se z njim seznanila na nesrečnem "Prins-Hendriku." Kaj se ne spominjate?
—Ah, zdaj pa že vem, se že spominjam, — je jecljala Carmen.
Mož je nadaljeval, ne da bi opazil njeno razburjenost:
- Sporočili so mi, da prihaja z zelo važnim vojaškim poslanstvom. Poverjeno mu je bilo proučevanje vojaške obrambe na obali, da bi mogli v primeru vojne kljubovati sovražniku ... Toda to vas pač ne zanima. Večjega pomena za vas bo, da je ta častnik prijeten družabnik, izredno duhovit mož, da se bo krog naših prijateljev razširil. Že pred leti, ko smo se seznanili, mi je bil zelo simpatičen. Vam tudi, a?
—Zares, kolikor se še spominjam.
—žal se mi zdi, da je vdovec, —je nadaljeval Saint-Hyrieix z običajnim konverzacijskim glasom. — Pravim, da se mi tako zdi, kajti iz brzojavke podrobnosti v tem pogledu niso razvidne. Vem samo, da ga spremlja sinček, dočim žena nikjer ni omenjena.
Marcel... to je Marcel!
Robert in Marcel!
Malo je še manjkalo, pa bi se bila Carmen onesvestila. K sreči je njen mož kmalu odšel in ostala je sama.
Zdaj se je lahko končno vsa posvetila svojim mislim in nepopisna radost ji je napolnila srce.
Čutila je pa, da bo treba napeti vse sile, da se ne izda in da premaga silno hrepenenje, ki jo je vleklo k dragemu bitju.
Robert je prišel in od prvega trenutka se jima je zdelo, da se nista nikoli ločila.
Robertova vojaška misija je imela mnogo skupnega z delovanjem Saint-Hyrieixa tako, da se častnikov! poseti niso nikomur zdeli čudni. Poleg tega je bilo v Cayenni zelo malo družabnega življenja in nihče se ni čudil, da je Carmen tako vzljubila častnikovega sinčka. Tudi Marcel je bil v Saint-Hyrieixo-vem domu stalen gost.
Carmen je povedala Robertu, da sta Helena in njen sinček mrtva. Prve dni si te nesreče nista jemala posebno k srcu. Pozneje se je pa spomin na Hele-
no vedno bolj oglašal. Seveda nista niti slutila, kako strašne posledice je imela Helenina požrtvovalnost.
Carmen je zvedela od Roberta, zakaj ji ni mogel poslati njenih pisem, kakor je bil obljubil. Toda zakaj so jima silile solze v oči in zakaj je bilo obema tesno pri srcu,-če sta govorila o Heleni? Zakaj je obhajala Carmen groza, če je pomislila, kako je vplivala na Heleno vest, da ima Ijubavno razmerje z Robertom ?
Zaman si je Robert prizadeval priboriti si zopet njeno srce. Carmen je ostala mati, bila je nežna ljubica, globoko udana svojemu ljubčku, toda bila je tudi zvesta žena, kakor bi jo varovala draga senca pokojne Helene z onega sveta.
XI.
SUHA GILJOTINA
Minilo je pol leta. Nekega dne je moral Robert d'Alboize za več mesecev zapustiti Cayenne in se po nalogu ministrstva napotiti v notranjost kolonije.
Seveda bo ostal mali Marcel pri gospej Saint-Hyrieix ves čas, ko bo oče odsoten.
Robert se je moral napotiti v Kakao na bregovih Comte, v krajino sredi pragozda, kamor še ni bila prodrla civilizacija. Tam je bila že zgrajena kaznilnica, kamor so pošiljali najtežje zločince. Izgnanci so bili'večinoma naseljenci. V kaznilnici je bilo samo neznatno število težkih zločincev.
Vsi so na videz potrpežljivo prenašali svojo usodo pričakujoč, da jim bo kazen znižana ali da jih izpuste.
Tako je poročal ravnatelj kaznilnice kapitanu Robertu d'Alboize. Zdravstvene razmere v kaznilnici so bile zelo žalostne. Poslopje je bilo nekoč že zapuščeno in šele nedavno so bili začeli misliti na popravilo.
Izgnanci so poznali kaznilnico pod imenom suha giljotina. Mrzlico SQ dobivali iz zemlje, ki so po nji hodili, iz zraka, ki so ga vdihavali, iz vode, ki so jo pili. Prinašal jo je veter iz močvirij Kawu, oddaljenih deset milj.
Robertu so pripravili nekoliko lepšo kolibo, ki je imela celo pod. Mladi častnik se je ta-

A MESSAGE FROM LT. GENERAL THOMAS HOLCOMB TO MEN OF THE U. S. MARINE CORPS
>
O

o
HEADQUARTERS U. S. MARINE CORPS
WAmiNonrpf*
Vap Sonda fiot only provide ah eddea opportunity to serve the nation in prosecuting the war, but they provide the best available lae&na of laying aside funds for the future. I urge all !&irine Corps personnel to avail themselves of this opportunity and I am confident that, should post-war economic readjustments bring financial difficulties, the Marines will, as usual, "h»V9 Oho situation well in ignd."
uation well iiyl^d
T. H0IX30MB Lieutenant General, USMC The Commandant, U. S* Marine Corps
PROVIDE FOR FUTURE: American# at home buy War Bond* botbi to help finance the War and to provide themselves with a good, safe investment. LL Gen. Thomas Holcomb, Commandant of the U. S. Marine Corps, thinks enough of them from the investment standpoint alone to issue the above statement to his men stationed all over the world. As tiie General expresses it, "War Bonds , , Rrodde the best available means of laying «*ide funds for ibe future,**
XLCkXEMHOZCtab
Ameriške bolničarke v Severni Afriki




Na sliki vidimo v ozadju skupino ameriških bolničark. Spredaj je novodoben "taksi" v AlMe-ru, na levi pa ameriška bolničarka tipi je žilo nekemu ameriškemu vojaku.
koj lotil dela, delal je z vso vnemo, pri tem pa ni pozabljal na svojo nesrečno ljubezen; Carmen mu je bila najsvetlejši ideal, mati njegovega sina, vredna vsega spoštovanja.
Vse ji je prinašal — svojo slavo, čast, nagrade za svoje nevarno in težko delo — vse je pripadalo nji. Za njo je delal, samo za njo, da bi ji zaigral na ustih ponosen smehljaj, ko zasliši pohvalo o svojem ljubčku, in da bi mogel biti njun sin nekoč ponosen na svojega očeta.
S častniki in uradniki je občeval malo, vendar jim je pa bil dober tovariš in vsi so ga imeli radi. Zveza s Cayenne je bila zelo težavna, skoraj nemogoča. Vendar je pa dobival tu pa tam pisemce od svojega sinčka; Carmen pa ni mogla pisati, ker bi se bilo zdelo njenemu možu še tako nedolžno pismo sumljivo. Toda med vrsticami svojega sinčka je našel skrivne pozdrave in materine spomine.
Nekega jutra, ko se je prebudil, je začutil Robert hud glavobol in trganje po vseh udih. Hotel se je lotiti dela, pa ni šlo. Mraz ga je spreletaval po vsem telesu. Čeprav je bilo zunaj vroče, se je ves tresel od mraza. ,
Prišel je zdravnik in takoj je spoznal, da ima Robert tropič-no mrzlico. Roberta to ni posebno presenetilo, saj je poznal mnogo vojakov in častnikov, ki jih je mučila ta bolezen. To je bil davek, ki ga je moral plačati podnebju.
Vse dopoldne ga je tresla mrzlica. Pomiril se je šele, ko se mu je začelo blesti. V sobi je postajalo vedno temnejše. Kar je zagledal okrog sebe premikajoče se sence, V ozadju je videl Saint-Hyrieixa, starega polkovnega zdravnika in poveljnika kaznilnice,
V naslednjem hipu mu je bilo, ko da je zapihljala od nekod sveža, dehteča sapica in nežna
ST, CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST,
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom
PrijateFs Lekarna
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHAliJEVIC BEOS. 6424 St. Oair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za viole $1*00 va> itant la $5.00 za tri lata.
FANTJE IN MOŽJE!
v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in dnige stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th St.
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE. POKLIČITE:
ENdicott 0718
mehka roka mu je obrisala potno čelo. Potem je začutil na svojih ustnicah mehka otroška usteca. Spoznal je Marcela ... a njemu ob strani je stala Carmen.
Carmen!
Zdelo se mu je, da sliši od daleč zvoke valčka, ki ga je plesal pred leti z njo na plesu v vojnem ministrstvu. Kar je vse utihnilo in Robert je zaspal.
Drugo jutro ga je zbudil vojaški' zdravnik, ki mu je dal še močno dozo kinina in mu povedal, da ga je prišel obiskat Saint-Hyrieix z družino baš, ko je imel najhujši napad mrzlice.
—Torej sd mi ni sanjalo? — je vzkliknil Robert.
—K sreči sem bil jaz tu, da sem jih sprejel. Ponudil sem jim kolibo, ki je poleg vaše še najdostojnejša.
—In...?
—Prispeli so... od dolgega časa, da bi se tu malo razveselili.
Robert se je zahvalil zdravniku in hitro vstal. Carmen tu! ... in Marcel. Srce mu je začelo močneje utripati in roke so se mu tresle med oblačenjem.
—Evo, tu prihajajo vaši prijatelji, — je dejal zdravnik stoječ na pragu. In že je bil Marcel v očetovem naročju.
—Dragi ritmojster, — je spregovoril Saint-Hyrieix, — ker nas niste mogli posetiti v Cayenne, smo se ravnali po Mohamedovem zgledu in prišli h gori.
Robert je znova objel sinčka in v njegovem pogledu je bilo priznanje, da dobro ve, komu mora biti hvaležen za to prijetno presenečenje.
—Najprej moramo temeljito
pregledati tukajšnjo kaznilnico. O tem se bova še pomenila in upam, da si bova medsebojno pomagala.
—Na razpolago sem vam, gospod, — je odgovoril Robert, ne da bi razumel, kaj mu je diplomat povedal.
Ona tu!... tu, pri njem!
Carmen mu je segla v roko. Roka se ji je tresla in bila je vroča. Carmen je govorila malo, vsa njena pozornost je veljala [ Marcelu. Ogledovala je siroma-
A r



Prvi film, nanašajoč se na povojno medsebojno delovanje med Zedinjenimi državami in Kanado, se je pričelo danes kazati v Telenews gledališču. Ime filmu je "The New Canada".
Zanimiv film predvaja načrte, ki se jih je že pripravilo v svr-
ho tesnejše zveze in sodelova nja.
Dodatno se tudi kaže slike a meriških fantov, ki se nahajaj" na raznih bojnih poljih, k ke z ruskega bojišča, kjer R"®' potiskajo Nemce nazaj po ® ■ zi vsej črti.
—Robert! Me imaš rad?
—Ah, da, rad te imam!
—In si srečen?
—Če sem pri Marcelu in pri tebi... da, tedaj sem zelo srečen!
—Reci mi še enkrat, da me imaš rad!
Oba sta bila bleda.
ŽENSKI ODSEK SLOV. DEL. DOMA
na Waterloo Rd.
prijazno vabi na
PLESNO VESELICO
v nedeljo, 14. marca
Igral bo Peconov orkester
Vstopnina 50c Obilo zabave in prvovrstna postrežba za vse!
BON DS
Robert je zašepetal: šno kolibo, tu pa tam se je pa| _Rad te imam!
srečal njen pogled z Roberto-1 njena glava je omahnila
vim in vsa srečna je povešalaj^a ijubčkovo ramo.
Toda istočasno se je prika-Ta čas je vojak pripravi jal j zala zaljubljencema Helenina
senca in spomin na njo je skalil njuno srečo.
Naglo je dvignila glavo in vzkliknila:
—Ne... ne!
In pognala je konja proti domu.
—Dragi ritmojster, — je dejal nekega večera Saint-Hyrieix Robertu, — predlagam vam zanimiv izlet za dva ali tri dni; ogledala bi si ostanke nekoč dobro idočih industrijskih podjetij. Svojo ženo pustim v družbi dam, ker je nočem vzeti v kraje, ki jih še ne poznam dobro.
—Vaše vabilo je zapeljivo,— je odgovoril Robert, — toda izleta se pri najboljši volji ne morem udeležiti. Bojim se novega napada mrzlice ...
—Škoda, — je dejal Saint-Hyrieix.
Ta čas je prišel poveljnik kaznilnice, ki je zahajal vsak večer k častnikom. Bil je pa nekam čudno razburjen.
—Kaj vam pa je, poveljnik? — se je začudil vojaški zdrav-
oci.
obed
Naslednjega dne se je Saint-Hyrieix lotil dela. Tudi Robert je začel zopet delati. Po cele ure je bil zatopljen v svoje risbe in načrte, toda njegove misli so bile pri Carmen. Zdaj mu ni bila nedosegljiv ideal, zdaj ni bila več svetska dama, živeča z možem med visoko gospodo, zdaj je bila sredi divje narave, prosta vezi zakona m družabnih predsodkov. Tu sredi pragozda ju je vleklo z nepremagljivo silo skupaj.
Saint-Hyrieix je bil preveč zaverovan v svoje delo, da bi mogel kaj opažati. Bil je celo vesel, da je žena našla zabavo. In prav rad ji je dovolil udeleževati se s častniki in uradniki lovov, izletov in piknikov.
Tako se je zgodilo, da sta ostala Robert in Carmen v gozdu često sama ali pa sta skupaj jahala na izprehod.
Nekega dne sta jahala počasi skozi pragozd. Kar se je Carmen obrnila k ljubčku, rekoč:
GRADIMO HIŠE
za obrambne delavce in popravljamo stare hiše.
Ako želite, vam tudi preuredimo trgovske postore za stanovanja.
—DELO TOČNO IN ZADOVOLJIVO—
FRANK E. STRUMBLY
Building Contractor HIGHLAND RD., HIGHLAND HTGS. Hlllcrest 225 W 5
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI .
Haffner Insurance Agency 6106 St. CIalr Ave.
ZAVESE
Tu si laljko izberete kakor-^nekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511

Vprašajte za Jennie Hrovat
nik. — Nekam razburjeni st®-
—Da, res sem razburjen žalosten obenem. Saj menda P" znate moja načela glede Po jnojem mnenju so zloc^"^ ^ bolj nesrečni nego hudobni dje, vredni bolj pomilovanja ^ go obsodbe. Ni nepoboljšljiv^ zločincev in trdno sem čan, da dremlje v vsakem kaj dobrega, kar se da zdran®' ti... nekakšna struna. -
—Da, nekakšna struna ali ^ Ije rečeno vrv, ki je najbolje njo lopova obesiti, — j® pomnil zdravnik smeje,
... 1
—No torej, — je nadalje^ ravnatelj, — v kaznilnici ii^ ubogega dečka, zelo intelig®" ^ je, a žal premalo discipliiii'^^
, .	•• X	oRiiteC-
ki mu pravijo tovarisr Obsojen je na dvajset let-
—Kaj je pa zagrešil, da prišel v kaznilnico?	,, j.
—Panoufle — piše se Isi Panoufle, — je bil obsojen ^ radi soudeležbe pri umoru re žene.
Lopov!
No
—O, stal je samo na s-In star je komaj petindv&J^pj^ let. Mar more biti človek v letih že nepoboljšljiv?
—Toda kaj je vas tako razburilo ?
(Dalje prihodnjič)
tra2i-
teli hud"
Q. If War Savings StafflP' should be lost, stole«, ^ destroyed, can they be f placed?
A. No. They shouW M kept in a safe exclianged for Savings Bonds ' earliest opportunity"
Q. When do War Savings Bond' mature?.
A. Ten years from issue date.
Q. Can a Bond be issued ^ names of two persons ® owners?
A, Yes, but only uals may be bo
»«ocU-
aJlO b«
Corporation«,
tions, churches« lodges may not named as coown«**
What steps should bo (4^ when a Bond is lost, s'®' or destroyed?
A. The Treasury DfP^ inent, Division of
and Currency, . - ^ chandise Mart, CW®^W 111., should be noti^ immediately, refere'Jv being made to the ^ ries, year of issue, denomination, and . ^ rial number .01 ' Bond, and the and address of the ^ istered owner.
tions as to proof quired will then be you.
Remember—the lont^ you keep War Bond*! up to 10 years, the mo** valuable they bcconXX
vrss 707K I