Prirodo- in jezikoslovna črtica.
Zapisal Eobič.
Sprehajaje se v Senčurski okolici nabiraje žužkov, polžkov in drugih stvari zagledam prisedši k nekemu stu-denčeku v njegovi mali strugi mnogo zanimivih stvari, med njimi tudi algo in sicer Batrachospermum moniliforme Roth. Sklonivši se začnem ročno pobirati vodnih polžev in poslednjič denem še nekaj alg v steklenico. Neki radovednež opazovaje me iz zatišja, kaj da delam, in kasneje bliže pristopivši me vpraša: „Gospod! čemu vam pa bo „krak"? Kaj pa imenujete „krak" — ga brzo poprašam. „To-le vodno rastlino — mi odgovori — ki jo v steklenici imate in ktera tudi tam-le v vodi od kamena mahlja. Ko kasneje še druge o tej stvari poprašujem, izvem, da v tej okolici povsod imenujejo algo „Batrachosmum" po slovenski „krak". — Kaj velja, si mislim, da v selu Vogljah tiste štiri hiše poleg pota proti Vodicam imenujejo na „Krakovem" zato, ker se v ondašnji kaluži mnogo kraka nahaja, in morebiti ima ljubljansko predmestje „Krakovo" tudi od tod svoje im6*), ker brez dvoma tudi ondi po grabnih in večih mlakah obilo kraka raste.
Pri tej priliki naj še opomnim, naj bi se v spisih za rastline „Orchideen" ne rabila beseda „kukovice", ktera že tico pomenja, marveč „ceptec"; ta izraz, kolikor se spominjam, ni samo na Stirskem, nego tudi v celi tukajšnji okolici dobro znan, kjer tem rastlinam še posebno moč prilastujejo. Ko namreč nek poletenski dan šopek teh mnogovrstnih cvetlic domu nesem, me neka muhasta ženica šaljivo posvari: 5,pazite, gospod, da ne bodo dekleta za vami ceptale." Zakaj neki? vprašam. „Zato — mi odgovori — ker imate ceptec pri sebi. Kaj-li ne veste, če kdo pravi ceptec pri sebi ima, gred6 dekleta za njim; ako ima pa konjskega, gred6 po živali".
313