it i ZAČETEK SMUČARIJE - Prvi sneg, čeprav moker in pičel, je zvabil na smučišča prve smučarje. Presenetljivo kmalu je zapadel, zato je presenetil marsikatero smučarsko središče. Kjer so bili nanj kolikortoliko pripravljeni, so v soboto že pognali kolesja žičnic. Kranjskogorci, od koder je posnetek, so zavrteli vlečnici Kekec in Mojca, ki sta v soboto in nedeljo prevažali okrog 1000 smučarjev. Sicer pa bo uradni začetek kranjskogorske zimske sezone 29. novembra. Za praznične dni so hotelske zmogljivosti že skoraj polne, na voljo pa so še zasebne sobe. (jk) — Foto: F. P. Leto XXXIII. Številka 87 l«*aoritelji: občinska konferenca SZDL 4**wkt, Kranj, Radovljica, Skofja Loka i cLT1*** ~ Izdaja Časopisno podjetje i Kranj — Glavni urednik Igor Slavec 1 " Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCI _J Kranj, torek, 11. 11. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob gredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gorenjci utemeljujejo s potrebami htrebe združenega dela so osnovni motiv za ^polnitev predloga bodoče mreže srednjega ^tnierjenega izobraževanja na Gorenjskem bodoči mreži šol srednjega Upošteva merila družbenega dogo 2*3«jega izobraževanja je v teh ^ sij več razprav, saj se čas za na predlagano novo raz-Pjjtev, ki je bila objavljena ^oktobra, danes izteka. Gorenjci j* prejšnji teden temeljito pre VmU • ^ J --- T------J m se sporazumeli za predlog, j?!1 bodo zagovarjali povsod, kjer P#2«rda hoteli ovreči. ^2#0g Gorenjske se namreč ^lo razlikuje od objavljenega. vora o razmestitvi vzgojnoizobra ževalnih programov, razmerje med proizvodnimi in naravoslovnimi ter družboslovnimi usmeritvami, razvojne prednostne panoge gorenjskega gospodarstva, sedanjo razporeditev šolskih prostorov in učiteljev ter v precejšnji meri tudi dejansko mogoč obseg vpisa novincev v prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja. ezgodnja ima dela težave ^bia odeja je prišla prekmalu, poldrugi mesec tjpzgodaj, kot smo vsi skupaj načrtovali -so bile zaradi tega hude zadrege na Cestno podjetje Kranj letos ne bo imelo vozil in posebnih strojev za zimsko službo, **kk pa je delovati dolgo pričakovana UKV po-'*ova med vozili - Soli ne bo zmanjkalo u v^embreki sne8 nas Je pošteno ^]*til — pa ne le zato, ker je $2**^ tako zgodaj, temveč tudi ker ga je tudi v nižinah domala pol metra; tolikšni W* I* tudi takojšnja od juga ni I v!*08 Sneg pa ni presenetil le • ^** razumljivo«. "X**8 pa je JK) veda ti, da so za P^J*.V Poljanski dolini zvedeli v '•'pisarni Cestnega podjetja še «itro. Plug, ki je zdrsnil s ceste toogel nikamor več, je namreč *fcjako oddajno postajo, preko " je šofer lahko sporočil ne-Letos prvič so namreč vozila ■ podjetja povezana preko tkovalovne zveze z dežurno in pa 7 Helovodskimi in pregledniškimi vozili. Dolga leta so si namreč cestarji prizadevali, da bi dobili dovoljenje in opremili nekatera vozila ter tako omogočili hitrejše izmenjavanje sporočil in tako tudi hitrejše ukrepanje. Telefonske zveze namreč niso vedno omogočale hitro informacijo, tako da so velikokrat naprosili za sodelovanje službo milice. Vendar pa je trenutno relejna postaja le na Krvavcu, kar pa je za tako obširno področje, kot je' gorenjsko, še premalo. Zato sedanje UKV zveze še ne delujejo kot bi morale; ko pa bo postavljena še druga relejna postaja, pa bo po večjem delu Gorenjske možno pošiljati sporočila. Kaže, da bodo nekako v štirinajstih dneh UKV zveze urejene. Sicer pa strojni park Cestnega podjetja za novo sezono ne bo kaj veliko dopolnjen. Ze lani so pričakovali novi snežni rezkar, vendar pa je za letos devizna kvota že porabljena, tako da bo morda novi rezkar kupljen Sele naslednje leto. Tudi glede novih treh vozil, ki bi jih potrebovali v zimski službi, kaže, da letos ne bo nič. Od vseh novih strojev, ki jih je Cestno podjetje Kranj načrtovalo za novo zimsko sezono, bodo lahko kupili le nekaj čelnih plugov. Sol, ki je bila zadnja leta velik problem, letos verjetno ne bo povzročala kaj velikih zadreg. Trenutno ima Cestno podjetje 1300 ton soli za letoSnjo zimo že pripravljenih, dobili pa bodo še okoli 600 ton, delno tudi iz uvoza. Tuzlanske soli je namreč malo, saj se Soda — so bolj preusmerja v predelavo jedilne soli, manj pa odpadne, kot je uporabna za ceste. L. M. V »precejšnji« meri zato, ker se število vpisnih mest spet nekoliko razhaja s številom učencev, ki letos končujejo obvezno šolanje. V »idealnih« razmerah bo razkorak znašal približno 200 učencev, kolikšen bo res, pa je zaradi nove razporeditve vzgojnoizobraževalnih programov trenutno težko predvideti. Kakorkoli že, gorenjski predlog sjoni na trdnih argumentih, na potrebah združenega dela, ki zahteva predvsem kadre s proizvodnimi poklici. V Sloveniji naj bi v prihodnjih petih letih veljalo razmerje 70 odstotkov proizvodnega in naravoslovnega izobraževanja ter 30 odstotkov družboslovnega. Ze v objavljenem predlogu mreže šol Gorenjska prvo prekoračuje, po predlogu, ki ga je v petek izoblikoval koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko, pa je doseglo kar 80 odstotkov. Gorenjci namreč menijo, da bi glede na potrebe lastnega in tudi slovenskega združenega dela morali povečati število oddelkov naravoslovno matematične usmeritve in triletnega programa za elektroenergetike na Jesenicah, program za obutvene tehnologe, za kmetijce in gradbenike v Kranju ter vnesti program za voznike-avtomehanike v Skoji LfJki. Rešitev so našli tudi za pedagoško usmeritev, ki za celo Gorenjsko predvideva le dva oddelka, medtem ko bi vsako leto rabili kar 170 učiteljev, vzgojiteljev in varuhov. Najmanj dva oddelka bi še morali dodati, ali bosta v Kranju ali v Skofji Loki, pa trenutno niti ni pomembno. Razveseljivo je tudi, da so se Kranjčani in Radovljičani končno sporazumeli o delivti programa za trgovinsko dejavnost. Glavni cilj Gorenjske je, da bi izobraževalna , skupnost Slovenije osvojila njene predloge, osnovane na potrebah združenega dela. 2al so te znane samo za bodoče delavce, ki že sedijo v šolah, ne pa tudi za tiste, ki \ se bodo zaposlovali po 1985. letu ali kasneje. Seveda bo razporeditev j vzgojnoizobraževalnih programov mogoče sproti spreminjati in prilagajati potrebam, veliko naporov pa že letos čaka poklicne usmerjevalce, ki bodo morali pri učencih spodbujati zanimanje za proizvodne in naravoslovne usmeritve, predvsem za skrajšane programe, potrebno pa bo pokopati tudi staro miselnost o ženskih in moških poklicih. Pri oblikovanju pripomb na predlog srednješolske mreže žal ni bilo časa za pogovor o Opremi učilnic za predmetno področje osnove tehnike in proizvodnje, ki se posebno pereče pojavlja v zvezi z bodočimi dislociranimi oddelki, premalo pozornosti pa je bila deležna tudi boleča prerazporeditev učiteljev, ki jo bodo novi vzgojnoizobraževalni programi gotovo zahtevali. Teh še ni, zato tudi hiso bili dovolj prisotni v razpravah. Vsekakor pa bodo ta vprašanja ob vrsti drugih zahtevnih nalog, nujnih za preobrazbo srednjega Šolstva, prav kmalu odvrnila misli uporabnikov in izvajalcev od žgoče teme, kakršna je mreža šol. H. Jelovčan Kultura je tudi naša kulturnost O čem se pogovarjamo dandanes, če se v dirki za časom sploh še utegnemo pogovarjati. O vsakdanjih težavah, o avtomobilih, o svoji hiši z vrtom, morda še o športu. Priznajte, da se redkokdaj ali sploh nikoli ne pogovarjate o knjigi, ki je pravkar izšla, o gledališki predstavi, razstavi, koncertu ... Kajti navadili ste se na svoj naslonjač pred televizorjem. Imamo kulturo, pisano kulturno dejavnost. Ponekod je živo vpeta v življenje kraja, delovne organizacije. Toda veliko je krajev, kjer vlada zatišje, kjer se nič ne zgodi, če pa se že, gre neopazno mimo. Naša splošna kulturna raven je Se nizka. Ni posluha za kulturo, slišimo. Še vedno jo pojmujemo kot denar, ki ga je treba odriniti, da gledališča, muzeji, galerije, knjižnice, društva lahko žive. Vselej preti nevarnost, da zaradi pekočih družbenoekonomskih težav najprej odrinemo skrb za kulturno življenje. Mar ga res najlažje pogrešamo? Le s spodbujanjem delavca za proizvodnjo materialnih dobrin ni mogoče razvijati celovite samoupravlja lske osebnosti. To lahko dosežemo le, Če delovnemu človeku tudi omogočimo, da razvije svojo kulturo, da se razvije in uveljavi kot kulturna osebnost. Takšen poudarek je imela nedavna seja republiškega sveta zveze slovenskih sindikatov, ki je bila posvečana nalogam pri razvijanju kulturnega življenja delavcev. Sindikalna akcija razglaša potrebe in pravice vseh delovnih ljudi do kulturnega udejstvovanja. Kako naj bi geslo, ki ni novo, prelili v prakso? Vse osnovne organizacije sindikata bodo podrobno in redno spremljale kulturno dogajanje in potrebo v svojem okolju, napele moči, da bo v samoupravnih aktih organizacij združenega dela prostor tudi za delavčevo pravico do kulturnega življenja, poskrbele, da bodo programi kulturnega razvoja sestavni del novih srednjeročnih načrtov slehernega delovnega kolektiva. Ali bodo kos zdajšnjim, marsikje poenostavljenim stabilizacijskim pojmovanjem, da je najmanj škode, če odrečemo skrb kulturi. Še vedno mi zvene v ušesih besede, izrečene na enem usklajevalnih sestankov, ko je morala kulturna skupnost črtati več postavk programa dela za prihodnjih pet let: govoriti, veliko bomo morali govoriti prihodnjih pet let, kako vsi skupaj potrebujemo kulturo, morda bomo poslej ravnali drugače. Graditi moramo torej našo kulturnost, ne le kulturo. Mar ne bomo bolj zadovoljni, če se ne bomo pogovarjali le o avtomobilih, svoji hiši z vrtom.. _ M.Volčjak A Del nedeljske vaje reševalcev r Kranjski ?°r! T relei;alci Plezajo po vrveh iz lebdečega helikopterja na kraj nesreče. Več o vaji na zadnji strani Glasa - Foto: F. Perdan PO JUGOSLAVIJI Začetek mladinskega dela V rudarskih Banovičih so konec preteklega tedna proslavili 34-letnico izgradnje prve mladinske proge Brčko Banovići in položitve temeljev za rudarsko mestece pod Konjuhom. Tedaj so tudi po novi progi odposlali prve tone »banoviškega črnega zlata«. Ob tej pomembni obletnici so v delovni organizaciji »Rudar-invest« uvedli novo tehnologijo za montažo vseh vrst elektromotorjev, ki jih uporabljajo v rudarstvu in industriji, stekel pa je tudi promet na odseku ceste Banovići — Zavidoi 'ići od Željove do Ribnice. Denar za novo tovarno Predstavniki 26 delovnih organizacij iz vse države, ki se ukvarjajo s predelavo in montažo stekla, so v Pančevu podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo tovarn ravnega stekla po takoimeno-vanem flot sistemu. Z združenimi sredsfci bodo v Pan čevu zgradili nove objekte, najkasneje do leta 1985. Potem bomo pri nas izdelali 31,7 milijona kvadratnih metrov stekla letno, kar bo krilo celotne jugoslovanske potrebe. Jugoslavija danes proizvaja 25 milijonov kvadratnih metrov stekla letno, kakovostno steklo za avtomobilsko industrijo in gradbeništvo pa uvažamo. Zeleni vlak poln Odkar so podaljšali progo dolenjskemu zelenemu vlaku do Črnomlja in Metlike, upoštevali pa so tudi pripombe na prvotni vozni red, se je število potnikov v vlaku podvojilo. Vlak, ki ima 72 sedežev, jey odkar vozi po novem, v poprečju zaseden 75-odstotno, kar železnici zagotavlja rentabilnost. Odkrili spomenik komandantu Stanetu V nedeljo so se v krajevni skupnosti Pimiče, pred rojstno hišo komandanta partizanske vojske Slovenije Franca Rozmana-Stane ta zbrali številni borci in aktivisti ter mladina in delovni ljudje. Udeležili so se slo vesnosti ob okdritju doprsnega kipa komandanta Staneta. Kip so odkrili ob obletnici njegove smrti. Ugodna ocena obveščanja Komisija skupščine SFRJ za informiranje je ocenila, da so sredstva javnega obveščanja svoje delo pri sprem lj cm j u ekonomske stabilizacije dobro opravila, kljub zaprtosti virov informacij. Pojavljalo se je sicer tudi senzacionalistično in kam panjsko pisanje, vendar so člani komisije ob tem menili, da je te slabosti moč prema ga ti, če se bodo novinarji v prihodnje natančneje seznanili z dolgoročnimi strateškimi cilji stabilizacije. Srečanje novinarjev tovarniških glasil V Tuzli je bilo konec preteklega tedna šesto srečanje novinarjev glasil združenega dela Bosne in Hercegovine. Kot je bilo poudarjeno, je bila njegova poglavitna naloga oceniti naloge v seda njem trenutku. Srečanja tuje udeležilo več kot 100 novi narjev, sicer pa je pri glasilih združenega dela zaposlenih 300 novinarjev, ki pišejo za /50 listov z mesečno naklado okoli milijon tn pol izvodov. JESENICE V sredo, 12. novembra, ob 10. uri bo v jeseniški železarni seja izvršnega sveta skupščine občine Jesenice. Na njej bodo osrednjo pozornost posvetili problematiki gospodarjenja in planiranja v železarni. Med drugim bodo obravnavali tudi delovni osnutek družbenega dogovora o skupnosti za cene v jeseniški občini ter pregledali uresničevanje programa dela skupščine in izvršnega sveta. (S> Jutri ob 15. uri se bodo sestali delegati delavskega sveta železarne na Jesenicah. Obravnavali bodo poročilo o poslovanju delovne organizacije v devetih mesecih letošnjega leta in temelje srednjeročnih načrtov železarne za obdobje 1981-1985. Razen tega bodo sklepali tudi o pristopu k samoupravnemu sporazumu o posebni raziskovalni skupnosti in več imenovanjih. (S) Skromno in prisrčno Koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih prireditev v kranjski občini sprejel organizacijsko in vsebinsko usmeritev letošnjih prireditev — Letošnji prispevek na zaposlenega enak lanskemu — Na Gorenjskem vedno več enotnosti na tem področju — Večina kranjskih prireditev v pravljični vasi na Gorenjskem sejmu Kranj — Koordinacijski odbor občinske konference SZDL Kranj za organizacijo novoletnih prireditev dedka Mraza v kranjski občini je konec oktobra sprejel organizacijsko in vsebinsko zasnovo letošnjega praznovanja. Zaradi splošnega varčevanja se je odločil, da bo letošnji prispevek zaposlenega za ta namen enak lanskemu in bo znašal 50 dinarjev. Tako se odločajo tudi v drugih gorenjskih občinah, kar kaže, da zastopa Gorenjska vedno bolj enotna stališča tudi pri novoletnih prireditvah za najmlajše. Teža praznovanja dedka Mraza bo po krajevnih skupnostih. Vanj morajo biti vključeni vsi predšolski otroci, ne glede, ali so v organiziranem varstvu ali ne. Del programa je skromna pogostitev, na vsakem srečanju najmlajših pa mora biti prisoten tudi dedek Mraz, ki bo malčkom razdeljeval sladkarije. Razen tega bo imela vsaka krajevna skupnost možnost sama pripraviti igrice ali lutkovne predstave, povabiti v goste lutkovne in igralske skupine od drugje ali obiskati filmske in lutkovne predstave v Prešernovem gledališču, kinu ali hali Gorenjskega sejma. Vse te prireditve bo plačal koordinacijski odbor s sredstvi, zbranimi po sporazumu. Med novostmi letošnjih novoletnih prireditev je odločitev, da bosta sprevod dedka Mraza in pravljična vas v hali Gorenjskega sejma in ne več na Titovem trgu kot je bilo lani. V sejemskih prostorih bo iažje postaviti pravljično vas, hkrati pa bo lahko zagotovljen neposrednejši stik med dedkom Mrazom in otroki. Na sejmišču bo prav tako postavljen pravljični grad, ki bo skupaj z drugimi objekti primeren tudi za igro otrok. Proizvajalci igrač in izdelkov, priljubljenih med malčki, bodo uredili svoje stcjnice in času primerno oblekli zaposlene na teh stojnicah. Program na Gorenjskem sejmu se bo začel 25. decembra in bo trajal do ,30. decembra, vsak dan pa bo njegov začetek ob 16. uri, zaključek pa ob 19. uri. Vstop na sejmišče bo prost. Program treh ur bo pester. Vrstile se bodo otroške in lutkovne igrice, mladinski in otroški filmi, nastopi dedka Mraza, pravljičarjev, godbenikov in učencev glasbene šole. Dedek daril ne bo razdeljeval. Mlade bo razveseljeval le s sladkarijami. Sejmišče bo času primerno okrašeno, prav tako pa tudi mesto. Prireditve bodo tudi y vrtcih, vendar to ni razlog, da se ti otroci ne bi udeležili Uidi prireditev po krajevnih skupnostih. Sedem krajevnih skupnosti cerkljanskega območja bo prav tako kot lani pripravilo svoje praznovanje. Koordinacijski odbor jim bo namenil ustrezen del sredstev. J. Košnjek Priprave na akcijo NNNP Radovljica — V sredo, 22. oktobra, je bila v Radovljici seja predsednikov krajevnih konferenc Socialistične zveze in predsednikov koordinacijskih odborov za akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Na seji so se dogovorili za načrtno usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov ter za podružbljanje ljudske obrambe, varnosti, družbene samozaščite in narodne zaščite. Pred- Komunisti kos nalogam Bohinjska Bela — Minuli dve leti dela osnovne organizacije ZK v vojašnici na Bohinjski Beli sta minili v vsestranski aktivnosti, s katero so lahko zadovoljni — so ugotovili na nedavnem volilnem zboru. Ti uspehi so obenem tudi obveznost za delo v prihodnje. Komunisti, s sekretarjem Josipom Jaukom, so pripravili tudi temeljit plan dela v naslednjem obdobju. Kot doslej bo tudi v prihodnje glavna, aktivnost osnovne organizacije usmerjena v prispevek k naporom vse družbe za čimbolj dosledno uveljavljanje ekonomske stabilizacije, varčevanje in racionalno porabo. Razveseljivo je. so ugotovili udeleženci volilnega zbora, da zavest starešin in vojakov izredno prispeva k tem naporom, tako, da je tudi v prihodnje mogoče pričakovati velike prihranke, še večje kot doslej. Poudarek bo vsekakor tudi na skrbni izrabi sredstev, opreme in objektov, s katerimi vsi v garnizonu vsak dan prihajajo v stik. Prav na tem področju je mogoče in bo treba v prihodnje doseči najvidnejše rezultate. Skrben odnos do vseh teh sredstev podaljšuje njihovo trajnost, kar izključuje pogosta propravila in nakupe novih. Tako prihranjena sredstva pa je mogoče uporabiti za nekaj novega, bolj koristnega. V svojem dosedanjem delu so komunisti stalno organizirali in razvijali tesno sodelovanje z bližnjimi delovnimi organizacijami — tudi v prihodnje ga bo treba nadaljevati. V osnovno organizacijo so sprejeli tudi več novih članov, prišli pa so tudi mladi vojaki, med katerimi je precej komunistov Kmalu bodo .tudi zaceli / mladinsko politično >so|<{- • f i * i \n" ,■• k Ldi-r jM ) ■ Vlast irnir Mi|ovy vsem so poudarili, da morajo v krajevnih skupnostih uresničevati tiste aktivnosti, za katere bi bila krajevna skupnost v primeru vojne najbolj izpostavljena. V krajevnih skupnostih morajo nenehno dopolnjevati obrambne načrte in kadrovski sestav. Za vajo Nič nas ne sme presenetiti 80—81 naj se vsaka krajevna skupnost odloči za tako predpostavko, po kateri bi bila v primeru vojne ali naravne nesreče najbolj ogrožena. Družbene organizacije, društva in klubi morajo čimprej izdelati načrte aktivnosti in programe usposabljanja, programe pa mora uskladiti krajevna konferenca. Predsedniki krajevnih konferenc Socialistične zveze so se na seji dogovorili za enotno praznovanje novoletne jelke. V vseh krajevnih skupnostih bodo za otroke pripravili kulturne programe, dedek Mraz pa naj bi obdaroval le simbolično, v vrednosti 50 dinarjev. Organizacije združenega dela naj bi prispevale na zaposlenega po 50 dinarjev. Delegati nekaterih krajevnih skupnosti se redno ne udeležujejo skupščin interesnih skupnosti, zato naj bi na Koprivniku, na Srednji Dobravi, na Lancovem, na Bohinjski Beli, v Ribnem, Kropi, Zasipu in drugod, kjer so premalo aktivni, sklicali posvet. Na seji so se domenili tudi o poteku programskih konferenc, ko bodo morali predvsem oceniti delo v preteklem obdobju, sprejeti smernice za nadaljnje delo, po potrebi pa naj bi opravili še nekatere kadrovske spremembe. Ciri, R()Zman S skupne seje zborov jeseniške občinske skupščine Imenovali so funkcionarje Jesenice — Skupno sejo zborov jeseniške občinske skupščine, ki so jo prvotno sklicali 29. oktobra in jo zaradi nesklepčnosti preložili, so delegati imeli v ponedeljek, 3. novembra. Obravnavali so prej načrtovani dnevni red. Potem ko so so7 glasno sprejeli besedilo osnutka dopolnil k ustavi naše republike, so opravili več volitev in imenovanj. Delegati so najprej razrešili dolžnosti člana izvršnega sveta občinske skupščine ter načelnika oddelka za gospodarstvo, plan in finance Leopolda Zonika, ki odhaja na novo delovno dolžnost. Iz istih razlogov so dosedanjega načelnika oddelka za splošne zadeve Teodorja Okrožnika razrešili njegove dolžnosti. Zatem so izvolili tri nove člane izvršnega sveta. Božo Ahec, rojen 1949. leta, po poklicu diplomirani pravnik, ki je bil doslej sekretar izvršnega sveta, bo v bodoče kot član izvršnega sveta zadolžen za področje obče uprave, splošnih zadev in družbenih dejavnosti. Rado Košir, rojen 1946. leta, po poklicu inženir organizacije dela, je bil vodja odseka za plan in analize pri oddelku za gospodarstvo, plan in finance, v izvršnem svetu pa ho odgovoren za področje gospodarstva. Pavel Lotrič, rojen 1930. leta. ki je dokončal prvo stopnjo visoke šole za politične vede in je bil načelnik oddelka za notranje zadeve, bo kot član izvršnega sveta zadolžen za področje notranjih zadev. V skladu z določili statuta občine in odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov so delegati imenovali funkcionarje upravnih organov jeseniške občinske skupščine. Dosedanji vodja odseka za plan in analize Rado Koattr je predsednik komiteja za družbene planiranje in družbenoekonomski razvoj. Dosedanji vodja odseka za finance v oddelku za gospodarstvo, plan in finance Vanjo Plat je namestnik predsednika komiteja za. družbeno planiranje in družbenoekonomski, razvoj. Dosedanji načel nik oddelka za urbanizem, gradben* in geodetske zadeve Anton Kovač je predsednik komiteja za urejante prostora in varsto okolja. Njegov namestnik je Jaka Dakakobier. dosedanji svetovalec za urbanizem 1 oddelku za urbanizem, gradbene n geodetske zadeve. Dosedanji sekretar izvršnega sveta Božo Ahec * sekretar sekretariata za občo uprave in splošne zadeve. Dosedanji načelnik oddelka za notranje zadeve Pavel Lotrič je sekretar sekretariata za notranje zadeve. Ludvik Za-lokar še naprej ostaja načelna oddelka za ljudsko obrambo. Dosedanji načelnik davčne Boto Resman je načelnik družbenih prihedkov. Na skupni seji so delegati spre tudi predlog za razrešitev in izvolitev nekaterih posameznikov v koav sijah občinske skupščine. Prav taka so potrdili predlog za imenovanj* vršilca dolžnosti načelnika in vršika dolžnosti namestnika načelni* uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, g. Saje uprave u prav t Spodbujati delo mladih Komite občinske konference ZKS Radovljica temeljito spregovoril o delu in o problematiki občinske konference ZSMS Radovljica — Boi\ aktivni mladi komunisti Radovljica - Na minuli seji komiteja občinske konference Zveze komunistov Radovljica so člani temeljito spregovorili o delu in vlogi mladinske organizacije v našem sistemu in v občini. Mladi so pripravili poročilo, kjer ugotavljajo predvsem tiste probleme mladih, ki zavirajo uspešnejše delo občinske konference Zveze socialistične mladine in delo mladih posebej v osnovnih organizacijah ZSMS. Mladi so menili, da bi morala mladinska organizacija temeljito in Razdelitev nalog vezistov Radovljica - Člani novo izvoljenega pododbora vezistov Gorenjske se bodo v petek, 14. novembra, ob 16. uri sesUli na Mlaki v Radovljici. Na seji si bodo med drugim razdelili naloge, ki so si jih začrtali v sprejetem programu dela. Udeleženci sestanka se bodo pogovorili o načinu zbiranja gradiva za monografijo o partizanskih zvezah, pri čemer bodo sodelovali zgodovinski krožki po osnovnih šolah. Sestavili bodo koledar udeležbe vezistov na raznih proslavah, srečanjih in spominskih svečanostih. Sklepali bodo o priporočilu aktivom po občinah za pripravo predlogov glede letovanj vezistov v domovih PTT. Poslušali bodo poročilo o delovanju radio klubov v jeseniški in radovljiški občini in se obenem dogovorili o nuđenju pomoči pri nameravani ustanovitvi takih klubov v drugih gorenjskih občinah. Sprejeli bodo tudi program zbiranja finančnih sredstev za delovanje pododbora in imenovali predsedstvo. Ta organ bo v bodoče skrbel za reševanje nujnih vprašanj med sklicem dveh sej. B. Blenkuš skrbno reševati vso problematiko mladih kot je problematika štipendiranja, zaposlovanja, stanovanjska problematika, izraba prostega čanv Mnenje mladinske organizacije ne bi bilo v prihodnje odločilnejše t* podeljevanju štipendij, kajti do aaV se je prej ali slej upošteval le uapai ne pa toliko tudi vključevanje * aktivnost v družbeno in samounra* no življenje. Mladi nasploh P tudi čutijo, da jih ponekod obnr> navajo kot neenakopravno dratt** nopolitično organizacijo in ne npr števajo dovolj njihovih predlogo* * mnenj. Prav gotovo naj bi v prihoda' posvetili več pozornosti usposobi* nju in izobraževanju mladnadat aktivistov ter omejili fluktuacJr* mladega kadra. Ugotavljajo, da * mladi na terenu bolj aktivni prar vsem tam, kjer imajo svoje prosto* — v radovljiški občini je 21 b*; jevnih skupnosti, v katerih deluj* * osnovnih organizacij ZSMS, a P ima le pet svoje prostore. Na seji pa so še posebej poudari delovanje komunistov-mladince* mladinski organizaciji, kjer je nj»w vo mesto. Ocenili so, da v rrtladrn* organizaciji dela trenutno le okoc * odstotkov mladih komunistov, te* se posebno pokaže pri raznih dete* nih akcijah. Menili so, da se mota* sprejemati v članstvo Zveze kontf" nistov le tisti mladi, ki jih predW" mladinska organizacija, le-ta pa af' bi predlagala najboljše. Tako ne * prihajalo več do tega, da se jih sp* jema mimo mnenja mladinsk* organizacij, mladinec pa naj bi sprejet v članstvo ZK le tam. k*7 dela. Aktivnejše delo mladih kon* nistov pa naj bi spodbujale vse dr**" benopolitične organizacije. Se p** bej pa se za boljše delo nua# komunistov in za vključevanj' ' razreševanje vseh problemov a** zavzemati sama mladinska on*-nizacija. t D. Seo* 8 Rezervirano za urednika Nekateri naši naročniki ne pritožujejo, da časopis prejemajo razstrgan, moker, zamazan . . ali pa ga kdaj sploh ne dobijo. Lahko vam zatrdim, da iz naše hiše ne pošiljamo ne strganega, ne zamazanega časopisa, da je skoraj nemogoče, da ne bi adresirali slehernega našega naročnika — torej je razlog M pritožbe drugje. Ali ste že sami kdaj pomislili. ali imate dostop do hiše dovolj primeren, ali imate kraj kamor poštar odlaga pisma in časopise na suhem? pod streho, zavarovanega, da vsa pošta ne more pasti na tla? Nabiralniki, kijih imate nekateri v stanovanj skth blokih so tako majhni, da f^m™°*L*"E {HmJe stlači časopis- htoogapritom pa ves ne gre v nabiralnik, ga je pa še kako lahke m '^T^mriši, olajšajmo pismonošem opravdati nji za nas - prijetno delo: v prvi vrstiprafiav };;;z;s:nT>dim;^azMz Trinese položnico za davek ali pa naročnino za Gh* Volilno programska seja 'zadala nove .3.STRAN O ■*inj — Konferenca mladih v yji in izobraževanju, ki deluje pri *Z8MS Kranj ter organizacijsko £*>ije mlade iz osnovnih in sred-*W je imela preteklo sredo svojo ^•o-programsko sejo, kjer je bilo J—o poročilo za preteklo man-obdobje, sprejet okviren pro-■* M obdobje do XI. kongresa 816 in izvoljeni novi organi. J preteklem obdobju 1978/80 so j* Poči K M VI z vsemi drugimi *^douvniini silami nase družbe ■•njene v premagovanje sedanje-a**njt na področju vzgoje in izo-—fcianja. Prizadevali so si, da bi v vzgojnoizobraževalnih pro-1 uveljavljali in uresničevali to terene in hotenja ter po-svojo vlogo, samoupravni in »ekonomski položaj. V pred-^gpttncui obdobju jih čaka se /*o nalog in vsi mladi, ki delujejo J*n«iji za osnovne in srednje šole * klubu študentov se bodo morali J^uunti za uresničevanje ciljev, ki sprejeli z resolucijo na X. 3JPWB ZSMS. V razpravi so se 5* dotaknili prostovoljnega dela. * ZSMS Kranj je letos sodelovala *j*di zveznih in treh republiških 2*. katerih se je udeležilo 205 ■•m; pomembni so tudi rezultati **evBm lokalnih MDA v kra-5* skupnostih, šolah in OZD. £**u dosežki, ki so jih mladi **ti.ao potrdilo, da mlada gene »li s svojim delom konkretno ^•»•ti k bogatenju materialne-*bjlturnega in socialnega razvoja Sfi razvitih področij. Namen J* ne more biti zgolj ekonomski, ^•k obenem šolanje kadrov, saj cilje se v prostem času brigadirji ukvarjajo z različnimi aktivnostmi. Po 'daljšem času je bilo v letošnjem letu obnovljeno delo Kluba študentov Kranja, ki se je ponovno ustanovil preko iniciativnega odbora, le-ta pa je pripravil vse potrebno do ustanovitve skupščine kluba. Po spoznavnem večeru, ki je bil organiziran v marcu in na katerem je bilo izvoljeno predsedstvo kluba (študenti ljubljanskih fakultet in kranjske VŠOD) ter sprejet program dela so uredili članstvo kluba, zbirali prijave za Titovo štipendijo, evidentirali člane za mladinski skupini La Ciotat in Oldham. Člani so se udeležili MPŠ, pohoda po poteh partizanske Ljubljane, izvedli predavanje o političnem položaju SFRJ v svetu, ustanovili delovno skupino, ki se ukvarja s problematiko Mladinskega servisa pri posredovanju občasnih zaposlitev študentov. Pogovarjali so se o možnostih mladinskega turizma, pripravili in izvedli brucovanje in pohod na Triglav, ki naj bi ostal tradicionalen, trenutno pa se pripravljajo na konferenco. Programska usmeritev kaše, da so se resno lotili aktualnih družbenoekonomskih problemov, ki so specifični za študente kot je štipendijska politika, štipendisti Titovega sklada, počitniške prakse, problematika vključevanja studentov v združeno delo in mladinske delovne brigade, izobraževanje članov, obravnava aktualne tematike v obliki predavanj, poučnih filmov, debatnih večerov. O delu kluba bodo sprotno informirali javnost preko glasila »Naprej« in Prispevne stopnje ostalih občil obveščanja. Povezali se bodo .z ostalimi tovrstnimi klubi na Gorenjskem, sodelovali v VSOD, v okviru kulturne komisije pa želijo ustanoviti recitatorsko in plesno skupino, organizirati »festival«, skupne oglede filmov, gledaliških predstav in prireditev. Najbolj je pereča problematika vključevanja študentov na MDA, le-ta naj bi se štela enakovredna kot počitniška praksa, pa tudi izpitni roki bi se morali podaljšati za mesec dni. To pa bi morala najprej reševati RK ZSMS. Tudi sama počitniška praksa postaja problem, ker praktikanti opravljajo neustrezna dela, nastaja problem usposobljenih mentorjev, to pa se nadaljuje pri vključevanju diplomantov v združeno delo, kjer je problematičen neustrezen program pripravniške dobe, kakor tudi zaposlitve glede na vrsto izobrazbe. Naloge in cilji KMVI v prihodnje temeljijo na uveljavljanju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja učenca, kjer mora temeljna celica postati razredna skupnost kot mesto enakopravnega zadovoljevanja; mladi se morajo po delegatski poti vključiti v samoupravne organe šole, samoupravne interesne skupnosti, in posebne izobraževalne skupnosti pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike. Jasno se mora opredeliti vloga in pomen ZSMS ter uveljaviti oddelčne konference, zbori učencev in študentov kot sestavni del ak-tivnosta mladih. S presnovo učno-vzgojnega procesa v usmerjenem izobraževanju bodo vzpostavili tesnejši stik spodročnimi konferencami mladih delavcev in mladih iz krajevnih skupnosti, kjer bodo povečali vpliv družbenega dogajanja na vzgojo in izobraževanje. Prav tako pa bodo mlade seznanjali z usmerjenim izobraževanjem in se aktivno vključili v izvajanje zakona o usmerjenem izobraževanju. Zavzemati se 'bodo morali za celovito povezovanje vzgoje r Spet o mreži šol Pri predsedstvu občinskega sindikalnega sveta v Radovljici so tehtno spregovorili o mreži šol usmerjenega izobraževanja - Brez lokalizma Radovljica — Ko so na minuli seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Radovljica razpravljali tudi o predlogu razporeditve vzgojnoizobraževalnih programov ali o mreži srednjih šol, o kateri tudi na Gorenjskem že dolgo na široko razpravljamo, so menili, da so odločujoč vpliv na razmestitev programov tudi pri tej mreži imeli izvajalci, ki delujejo v izvršnih in strokovnih organih. Drugače, so dejali, si ni mogoče predstavljati neskladja med ugotovljenimi potrebami posameznih usmeritev in predvidenimi oddelki po predlogih izobraževalne skupnosti. Tako je število oddelkov v nekaterih usmeritvah precenjeno, v drugih pa so ga podcenjevali. V vsem času, ko so razpravljali o mreži šol, so slišali, da je škodljiv predvsem lokalizem. Pri tem pa niso razčistili, kaj je lokalizem: ali je to težnja vsake občine po srednješolski ustanovi ali pa izrazita koncentracija srednjih šol v regijskih centrih ali pa nekaj tretjega. Lokalizem občine naj bi se kazal v tem, če ni zadovoljivih kadrovskih in prostorskih možnosti delovanja šole, lokalizem centrov pa je v tem, da pritegnejo k sebi čimveč vzgojnoizobraževalnih programov, da bi lahko sofinancirali ogromne investicije. Najbolj pa je lokalizem viden v nepripravljenosti pri usklajevanju in razvrščanju šol. Koordinacijska odbora jeseniške in radovljiške občine, ki skrbita za usklajevanje mreže usmerjenega izobraževanja vsaj za dve sosednji občini, menita in vztrajata, da je treba družboslovno usmeritev jeseniške gimnazije zamenjati z naravoslovno, prav tako pa naj bi bila v centru srednjih šol na Jesenicah dva oddelka elektrousmeritve ob ustreznem zmanjšanju kovinske usmeritve na Jesenicah in elektrousmeritve v Kranju. Z ustreznim zmanjševanjem kranjskih oddelkov naj bi v Radovljici imeli še dva oddelka trgovske dejavnosti. Občinski sindikalni svet v Radovljici se je tako zavzel za taksno mrežo osnovnih šol, ki bi bila najbolj smotrna z ozirom na kadrovske in prostorske možnosti ter za minimalno velikost šol in za minimalni obseg vlaganj v prostore. Upoštevati bi morali izkazane kadrovske potrebe združenega dela, predvsem pa se pogovoriti o financiranju. Po samoupravnem sporazumu se v radovljiški občini letos že združujejo sredstva po stopnji 0,58 odstotka od bruto osebnih dohodkov za šolski center, vendar pa naj bi v prihodnje razpravljali o sedanji umestnosti tega sporazuma. D.Sedej presoji ■*■ za celovito povezovanje vzgoje I ,. » i~xUi nhrtni rnrnravliajO O Sredstvih Za in izobraževanja z združenim de- *%ah - Precej omejili naložbe Mreža šol v razpravi V jeseniški in v radovljiški občini vztrajajo, da se upoštevajo predlogi, ki sta jih oblikovali obe občini — Trgovski oddelki v Radovljici ^'•»Ijiea — V občini v tem fcj Ofenzivno razpravljajo o skup-%JJJH, v temeljitem pretresu so aC*P»avni sporazumi o temeljih *agfa samoupravnih interes-j2*osti. t^^ejši programi interesnih l*i materialne proizvodnje *3J5J°> da naj bi bile v vseh CJA petih letih prispevne iz bruto osebnega dohodka \^Pri samoupravni stanovanj K?*0"^ zn&ša prispevna. stop-*4^-f odstotka, pri komunalni VT8*1 Mj bi bila .0,91 odstotka »moupravni interesni skup- Svarstvo pred požarom 0,29 od bruto osebnega dohod-se poprečne stopnje rasti * »avL? nas'e<*nJm P6* 'et giblje-V^*«du z materialnimi okviri in *^ * stopnja vseh interesnih 3,5 odstotka. V**otavljnjo, kako in po kakšni načrtujejo svoja sredstva obdobju dobila iz prispevkov združenega dela milijardo 174 milijonov dinarjev, po novem izračunu pa so jih zmanjšali za 104 milijone. Skupnost socialnega skrbstva načrtuje program v vrednosti 92 milijonov dinarjev, izobraževalna skupnost pa za občinski program brez naložb v naslednjih petih letih 561 milijonov dinarjev. Zaradi povečanja redne dejavnosti so se morali omejiti pri načrtovanih sredstvih za naložbe, za katere pa namenjajo 50 milijonov dinarjev. Z izgradnjo prizidka v osnovni šoli v Radovljici bodo reševali prostorsko stisko v tej šoli, vrednost naložbe pa znaša 44 milijonov 800.000 dinarjev. Ostala sredstva bodo namenili za šolska igrišča, sanacijo šolskih bazenov in za ureditev zemljišča za letovanje šolskih otrok. D. Sedej novnošolcev in srednješolcev s profili poklicev in predhodnim vpisom, da ne bi prišlo do nesorazmerij pri izbiri poklicev, ampak v skladu z realnimi družbenimi razmerami, kadrovskimi, potrebami v OZD in širši družbeni skupnosti. Večjo pozornost bo potrebno posvečati delovanju sedaj na novo ustanovljenemu aktivu mladih mentorjev, razvijanju mladinskih ur, ki bodo morale vsebovati zanamiva področja. Nudili bodo čimveč oblik dejavnosti, s poudarkom na marksističnih krožkih in klubih OZN, kot enega nosicev internacionalistične vzgoje mlade generacije. Vzpostavili bodo tesnejšo povezavo z VŠOD in študenti, ki se izobražujejo izven Kranja, Zavodom za šolstvo in SIS, da bodo bolj enotno delovali na področju vzgoje; pomembne naloge jih čakajo na področju informiranja in izdaje glasil o ZSMS, kjer so v preteklem obdobju dosegli že lepe uspehe. D. PAPLER svoja lVne interesne skupnosti j^.r-H dejavnosti, so lahko za-da ni večjih odstopanj in "^^■acijske želje niso prevelike, opozorili, da je stopnja *°Pne porabe, ki obsega sred-°*nih interesnih skupnosti, _ *sd načrtovano stopnjo rasti V"** in družbenega proizvoda. ■ Nj*f""j* skupne stopnje rasti je I n*^rta sredstev pri zdrav- k5**o*ul turna skupnost bo ifedstva v višini več kot 60 \?*?v dinarjev, pri tem pa se je Vodala številnim novim nalož-V^kolturna skupnost bo za V* program združila 43 mili-.V^dinarjev, od katerih bo največ V*1** varstvu kulturne ded išči-\**»ojo množične kulture in Jt* knjižničarstva. Naložb v °°jekte, razen vzdrževanja Vjj**. pa ne predvidevajo; raz-. i^jfc* skupnost bo razpolagala s ■V*J°oov 700.000 dinarjev; skup-|\a*roškega varstva s 118 milijoni dinarjev. Skupnost otroške-bo letos za naložbe zbrala VJJonov 800.000 dinarjev, v na StJ**1 letu pa bodo z razpolož-* "fedstvi pokrivali že začete - iz prejšnjega obdobja, tako •h in v Boh«ftjski Bistrici, "fedstva pa so namenjena za gradnjo otroškega y Radovljici. Občinska skup j* zaposlovanje bo za občinske z&užila povprečno letno 4 241.000 dinarjev, občinska sku." *tft pa naj bi po u v srednjeročnem Negospodarske investicije v kranjski občini Dve plati odstotka Kranj - Služba družbenega knjigovodstva je posredovala analizo letošnjih negospodarskih investicij v kranjski občini, ki jo je med drugim obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine. Vzrok za analizo ni le nujnost stalnega spremljanja te problematike, ampak tudi nekajkrat ponavljane ocene, da negospodarske investicije v kranjski občini letos v primerjavi z lani pretirano naraščajo, pri gospodarskih investicijah pa je porast komaj opazen. Statistični podatek o rasti negospodarskih investicij v letošnjih prvih osmih mesecih pravi: porast investicij v osnovna in obratna sredstva dosega 61 odstotkov po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. Ko je najprej delovna skupina izvršnega sveta analizirala to problematiko in je o njenih ugotovitvah razpravljal še izvršni svet, se je izkazalo, da ima omenjeni odstotek tudi drugo plat. Med negospodarstvo so vključeni tudi nekateri delovni kolektivi in dejavnosti gospodarskega značaja, interesne skupnosti s področja gospodarstva, republiška skupnost za ceste itd., prav tako pa tudi izplačila za investicije v drugih občinah, ki jih uresničujemo organizacije s sedežem v Kranju, kar je vzrok, da je ta investicija uvrščena med kranjske. Ce tako upoštevamo le čiste negospodarske kranjske investicije, se odstotek porasta bistveno spremeni oziroma zniža. Ne dosega več 61 odstotkov, ampak le 1,5 odstotka, kar je manj od porasta investicij v gospodarstvu. Pomembne so tudi ugotovitve, da kranjska občina med negospodarskimi investicijami največ vlaga v gradnjo novih prostorov za izobraževanje, kulturo in zdravstvo, manj pa v opremo. Prav tako je denar za ta vlaganja, dogovorjen v planih družbenopolitičnih skupnostih, interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter največkrat povezan s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov. Zagotavljanje denarja v glavnem ni problematično. Zato je izvršni svet menil, da je treba upoštevati realnejšo sliko tega področja, ki statistično ugotovitev bistveno spremeni, zaradi česar posebni ukrepi niso potrebni. J. Košnjek 7* Radovljica — Koordinacijski odbor za vzgojo in izobraževanje, ki deluje pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva v Radovljici, je na nedavni seji temeljito razpravljal o mreži šol na Gorenjskem in o usmerjenem izobraževanju. Radovljiški in jeseniški koordinacijski odbor sta že pred časom uskladila svoja stališča in predlagala takšno mrežo in takšne oblike izobraževanja v obeh občinah, ki so najbolj sprejemljive in najbolj potrebne za nadaljnjo kadrovsko strukturo gospodarstva obeh občin. Tudi na minuli seji so člani vztrajali pri tem, naj bi pri jeseniški gimnaziji imeli tudi oddelka naravo-slovno-matematične usmeritve, ostala naj bi zdravstvena šola ter kovinarska usmeritev, v Radovljici pa oddelki za izobraževanje natakarjev in kuharjev ter ekonomska šola s poslovno-finančno usmeritvijo in s programom za izobraževanje prodajalcev z dvema oddelkoma. Tako naj bi se v Kranju trgovska in ekonomska usmeritev zmanjšali za nekaj oddelkov, ki naj bi jih imeli v radovljiški občini. Člani so utemeljili svoj predlog, saj je v obeh občinah 720 mest v srednjih šolah, letne populacije pa je za 750 mest. Menili so, da usklajen predlog obeh občin, ki sta se domenili za nadaljnjo mrežo, ni nobena lokalistična težnja, temveč nujna potrebna, ki jo kažejp podatki in potrebe združenega dela. Prav tako so imeli nekaj drugih predlogov in pripomb, med drugim naj bi se v Kranju zmanjšali oddelki gradbene stroke na štiri oddelke. Temeljito so spregovorili tudi o izobraževanju odraslih, ko naj bi imeli na Jesenicah dva oddelka metalurške usmeritve in oddelek kovinske usmeritve, v Radovljici pa oddelek za izobraževanje za poklic kuharja in poklic natakarja. Ustanovili naj bi tudi delovno skupino za izdelavo programa za prehod na usmerjeno izobraževanje, z delovnimi organizacijami in občinskim sindikalnim svetom pa naj bi organizirali posvet o potrebah združenega dela. V delovnih in temeljnih organizacijah naj bi smotrno in natančno planirali kadre, bolj pa naj bi sodelovali s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in uvedli sistem kadrovskih štipendij povsod tam, kjer ga še nimajo. Vse potrebe obeh občin temeljijo tudi na tem, da so delovni ljudje in občani Radovljice že zbrali precej sredstev — 7 milijonov dinarjev — za izgradnjo centra srednjih šol in da torej za obe občini ne bo prostorskih problemov ob uresničevanju tiste mreže, za katero so se odločili in pri kateri že nekaj časa tudi vztrajajo. D.Sedej Glas šolarjev še šibak Kranj — Konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju (KMVI), ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Kranj, je na nedavni volilno-pro-gramski konferenci ocenila delo v preteklih letih in sprejela program za obdobje do XI. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Dejavnost konference v zadnjih dveh letih je bila usmerjena — skupaj z drugimi družbenimi dejavniki — v preobrazbo šolstva, kjer so mladi s svojimi pobudami in predlogi prispevali k oblikovanju zakona o usmerjenem izobraževanju. Lani je po daljšem molku oživel Klub kranjskih študentov, ki se s svojo dejavnostjo učinkovito vključuje v družbenopolitično, kulturno in športno življenje občine. Poleg tega so se lotili vrste problemov, ki so specifični za študente kot je štipendijska politika, počitniška praksa in možnosti zaposlovanja študentov preko mladinskega servisa. V oči je zbodel na konferenci podatek, da so študentje tudi letos stali ob strani pri oblikovanju brigad za republiške in zvezne delovne akcije. Ena najpomembnejših nalog KMVI v prihodnjih letih bo nadaljnja krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja učenca, dijaka ali študenta. Po delgatski poti morajo svoja hotenja prenesti v samoupravne organe šole in izobraževalne skupnosti, tja, kjer je bil doslej njihov glas šibak. Jasno bo potrebno opredeliti vlogo oddelčnih konferenc in zborov učencev ter doslednje pristopiti k poklicnemu usmerjanju, kjer naj bi »načrtovali« kadre v skladu z družbenimi potrebami. Potem ko se bo zakon o usmerjenem izobraževanju pričel izvajati, bo nastala tudi tesnejša vez med mladimi v izobraževanju, mladimi delavci ter mladinci v krajev- nih skupnostih. D. Papler O L, A S 4. STRAN. Prazne police zahtevajo vlaganja V Tržiču se zaradi pomanjkanja nekaterih izdelkov široke potrošnje zavzemajo za čimprejšnje oblikovanje občinskih blagovnih rezerv - Vlaganje v razvoj živinoreje je pot do mesa Trti* - Tržiški občani so se letos večkrat jezili zaradi slabe z složenosti trgovin z nekaterimi izdelki široke potrošnje kot so na primer sladkor, kava, olje, svinjska in rastlinska mast, pralni praski, sveže meso, premog, drva in plin. Za pomanjkanje ni bila kriva samo potrošniška mrzlica, značilna za nekatera obdobja in vrste blaga. Dejstvo je, da je tržiški Mercator-Preskrba, ki v občini ustvarja približno 41 odstotkov celotnega blagovnega prometa — podobne težave pa so okusile tudi druge trgovinske organizacije — letos dobil precej skromnejše količine teh izdelkov kot lani. Le premoga je bilo več. Eden od pomembnih vzrokov za zaviranje razvoja trgovine, slabšo založenost in kvaliteto so prav gotovo neurejeni dohodkovni odnosi med udeleženci trgovine. Tem so se pridružile še posledice spremenjene uvozno-izvozne politike, vse skupaj pa je povzročilo, da se na policah tržiŠkih prodajaln nabira vse več prahu. Izvršni svet skupščine občine Tržič je v želji, da bi potrošniki pomanjkanje čim manj občutili, že v začetku leta namenil 1,3 milijona dinarjev za ustvaritev zalog. Denar je prevzel Mercator-Preskrba, z njim pa tudi skrb za zadostne količine Življenjsko nujnega blaga. Nekaj CENTRAL KRANJ, gostinsko in trgovsko podjetje HOTELBOR YABJ pošta PREDDVOR 64205 NA PRIREDITVE — vsako soboto ples od 19.30 do 23.30 Zabavali vas bodo ansambli MODRINA ter ansambli: KIVADO, NOČNA IZMENA, COLOR in drugi V soboto, 15. novembra 1980 gostuje ansambel 12. NADSTROPJE vsak petek glasba od 18.30 do 22.30 ONE MAN BAND -melodije, ki jih radi poslušate Vstopnine ni. Vabimo vas tudi v preurejeno Grajsko klet, odprto vsak dan razen ponedeljka od 21. do 2. ure. zalog je res ustvaril, žal pa so v poletnih mesecih, glede preskrbe najbolj kritičnih, hitro pošle. Novih ni oblikoval. Za povečanje zalog v trgovini na drobno bo zato res potrebno napeti vse sile, meni tržiški izvršni svet, ki se zavzema tudi za oblikovanje občinskih tržnih rezerv. O njih govori že dolgo, vendar se stvari zelo počasi premikajo. Najhuje je, ker v občini ni niti diskontne trgovine niti primernih skladišč, v katerih bi lahko hranili in obnavljali večje količine izdelkov široke potrošnje. Izvršni svet zato vidi rešitev v prekinitvi dogovora z Mercatorjem in povezavi s kakšno drugo organizacijo ki bi zaloge lahko zagotovila, razen tega pa se naslanja tudi na možnost za gradnjo skladišč na območju trgovskega centra Deteljica v Bistrici. Glede preskrbe s kurivi bi Gorenjci morali iskati skupne rešitve. So-vlaganje v rudnike je, kot kaže, edina pot, da si v prihodnjih letih zagotovijo dovoij premoga, dogovor pa bi bil potreben tudi z gorenjskimi gozdarji, saj ob obilici gozdov pomanjkanje drv res ni sprejemljivo. Tržičani so letos dobili le polovico lanskoletnih količin plina. Zakaj in kako naprej, bo pokazal pogovor z zastopniki ljubljanske Plinarne. V Tržiču upajo, da se bo s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o pospeševanju kmetijstva in z ustanovitvijo intervencijskega sklada za kmetijstvo tudi na področju preskrbe z mesom premaknilo na bolje. Pričakujejo, da se bosta v prizadevanja za razvoj živinoreje primemo vključila KZK iz Kranja in Meso-izdelki iz Škofje Loke, razen tega pa razmišljajo tudi o oblikah pomoči kmetom za privezovanje telet, s čimer bi povečali težo živine za zakol in zagotovili boljšo preskrbo z mesom. H. Jelovčan Težaven položaj gorenjskega opekarstva Opekarske peči ugašajo Zaradi dotrajane opreme, visokih proizvodnih stroškov in težkih delovnih pogojev bo opekarna v Češnjevku še letos ustavila proizvodnjo in se preusmerila v drugo dejavnost — Modernizacija opekarne v Stražišču, izvršena s pomočjo sovla-ganja in združevanja sredstev, je rešitev, da opeke in opečnih izdelkov ne bomo drago uvažali od drugod — Sedanje proizvodne zmogljivosti Opekarn iz Kranja izkoriščene do skrajne meje, povpraševanje po opeki pa je vedno večje KRANJ — Pred desetimi, pet najatisai leti je imela Gorenjska upoštevanja vreden dele* v slovenski opekarski industriji. Poteši se je njen delet z ukinjanjem opekarn v Bobovku in Dvorski vasi zmanjševal, sedaj pa sta obstoj in razvoj gorenjskega opekarstva pod resnim vprašajem. Le dve opekarni, v Stražišču in v CeSnjevsu, imamo. Zdnafeni sta v temeljno orgaaizacijo združenega dela Opekarne Kranj v okvira Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, čeprav je Gorenjska ogromen potrošnik opečnih izdelkov. Sedanja letna proizvodnja obeh opekarn 1Š milijonov opečnih enot do base dno skopni in manj-ko dopolnjujemo z dragim uvozom iz dragih opekarn. To je skrajna meja sedanjih proizvod- nih zmogljivosti, ob iztrošeni opremi in nezavidljivem gospodarskem položaju, ki tišči osebne dohodke zaposlenih v o pekarstvu na rep lestvice, enako pa se dogaja tudi z dohodkom, ostankom dohodka in akumulacijo. Samo mazut, ki ga opekarji ne potrošijo tako malo, se je podražil za 74 odstotkov, opečni izdelki pa le za 10 odstotkov. Stroški energije predstavljsjo v proizvodnih stroških te 45 do 50-odstotni dele*. Posledica tega je izpad dohodka ali motnje v poslovanju. O denarju za modernizacijo, še manj pa o gradnji nove opekarne, ki velja po sedanjih cenah od SO do 40 starih milijard, v taksnem položaju opekarstva še razmišljati ni mogoče brez pomoči družbe. Unrkarna t Češnjevku b<> samu #V WU* igalu opekn. P.tttem jn> h- nuh>gv ne več zmngUi Vvrenjci b»mn tuh> *™ehh Še »pekam, v SiratMut h />„ nravtah, t*r,a mnderntsaaj" - F. Perdan t Opekarna v Stražišču se na račun nedavne modernizacije še upira tem težavam, čeprav je njena sedanja proizvodnost na skrajni meji. 12 milijonov opečnih enot je njen letošnji plan, doseženih pa bo 18 milijonov enot. Vendar večja proizvodnja dohodka bistveno ne povečuje, ker je nesorazmerje med cenami goriva in drugimi stroški ter cenami opeke očitno. Opeka iz drugih republik je veliko dražja, čeprav so njihove opekarne modernejše in težav, enakih našim, ne poznajo. Opekarna v Češnjevku pa se poslavlja! Letos bo zadnjič izdelala dobrih 9 milijonov opečnih enot, kar je precej več kot zmorejo v pogojih, v kakršnih se je znašla. Nobena delna modernizacija Češnjevku več ne pomaga, novogradnja pa je prevelik zalogaj. Zato bodo peči v Češnjevku gorele še letos, potem pa se bo v opekarno preselil obrat Creinine kmetijske mehanizacije. Varnost zaposlenih je zagotovljena, saj se bodo prekvalificirali in opravljali nove delovne naloge. Z ustavitvijo Češnje vka bo gorenjska opekarska industrija še bolj osiromašena, prav tako pa tudi proizvodnja v Stražišču v sedanjih pogojih ne bo mogla več dolgo ostati. Lahko se Knovi primer češnjevka, če ne mo ukrepali. Na osnovi analiz, da je opekarska industrija, seveda sodobno opremljena, rentabilna ob 30 milijonih opečnih enot, so opekarji pripravili predlog rekonstrukcije Straži šča. Z 12 starimi milijardami bi lahko temeljito preuredili Stražišče, izkoriščali zaloge gline, ki jo cenijo na najmanj 30 let, in zagotovili letno proizvodnjo od 35 do 40 milijonov opečnih enot, kar je več od sedanjih zmogljivosti obeh opekarn. Rešitev se ponuja v dvoiamenski intenzivni surovi proizvodnji. V še enkrat večjih sušilnih zmogljivostih, tunelski peči in avtomatiziranem transportu. Število zaposlenih bi ostalo enako, kar tudi povečuje upravičenost vlaganja v večjo in cenejšo proizvodnjo. Zanesljivi ho podatki, da se povpraševanje po opečnih izdelkih ne bo zmanjšalo Viri zagotovitve VI starih milijard so lastna sredstva delovne organizacije, posojila i o so vlaganja zainteresiranih. O ponujeni rešitvi zato ne M kazalo predolgo razmišljati, i. (Košujek Pred zahtevnim letom 1981 Reševalo nas bo normalno delo Ob ugotovitvah kranjske občinske konference Zveze komunistov, da letošnji devetmesečni rezultati gorenjskega' gospodarstva ne zagotavljajo brezskrbnega prihodnjega leta, daje zagotovitev normalne proizvodnje naša glav na naloga in da se bodo tudi prihodnje leto nadaljevale težave pri urejevanju našega poslovanja s tujino KRANJ — Ko je sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko Zdra vko Krvina v četrtek v sklepni besedi na zasedanju občinske konference Zveze komunistov Kranj, ki je imela izrazito gospodarski ton, zaključeval razpravo, je izpostavil naslednje misli: devetmesečno gorenjsko gospodarjenje je zadovoljivo, izgube so minimalne in bodo do konca leta ie manjše, vendar so v združenem delu zaloge surovin in reprodukcijskega materiala večinoma pošle, prav tako pa se praznijo skladišča gotovih izdelkov. Začetek prihodnjega leta, prvega v novem srednjeročnem obdobju, ne bo rožnat. Iz letošnjega v naslednje leto prinašamo pozitivne rezultate, z njimi pa tnal težave, ki smo jih skuhali tudi sami, pa samoupravne sporazume, ki so vse kaj drugega kot to, nove, večinoma vitje cene. razen tega pa upamo, da bomo delili dohodek in sredstva u katera ne vemo, če jih bomo ustvarili. Tega pred ljudmi se smemo skrivati, ampak jih mora Zveze komunistov z vsem drugimi odgovornimi z njimi skupaj reševati na osnovi ustave zakona o združenem delu in drugih dokumentov, stališč is smernic. Predvsem moramo ljudem zagotoviti normalno de* brez bojazni, ali bodo zaloge surovin pošle, in energijo, prt« tako pa osnovne življenjske potrebščine. Moramo izvažat!?p« ne zaradi političnih stališč, ampak zaradi zagotavljanji dohodka in deviz, ki jih rabimo za zagotavljanje normalne prt* izvodnje in preskrbe. Poraba se bo morala prilagajati teau-Ponovno jo je treba oceniti, jo postaviti na realna tla ia ' soodvisnost od dohodka. Jasno in prepričljivo so o položaju gospodarstva in . odvisnosti od zunanjetrgovinske menjave spregovorili* četrtkove konference ZKS, direktorji večjih kranjskih delov kolektivov. Tone Gros, direktor Planike, je našteval težko razumi ji t primere dnevnega spreminjanja pogojev izvoza in uvoza primere, ki jim ni kos niti delovni kolektiv, ki veliko izvaža, dosegi pri tem skrajne meje in mora zaradi spremenjenih režimov« enem letu nad 60-krat prilagajati proizvodnjo. Težko je » pojasniti tujemu kupcu, še težje pa delavcu, ki je objektiva? težave voljan razumeti, najrazličnejših »muh« administracije t* ne. Združeno delo, izvozno usmerjeno, mora dobiti glavic besedo. Težko dobljeno tujo devizo bo brez administrativi" posega znalo prav obrniti, prav tako bi tudi družba iztržila Direktor Save Janez Bohorič je omenil enake težave, ki se st njujejo, kolikor bolj se kolektiv usmerja k izvozu. Sava se je ta primer dogovorila za rešitve devizne problematike, pa dnevsV spreminjanje zunanjetrgovinske politike onemogoča uresničevanje, svoje pa prispeva še zaprtost za republiške in pokraj i i ' meje. Prevelik je še vedno vpliv organizacij, ki ca konjunkture doma zanemarjajo izvoz in v najrazličnejših ganih, ki odločajo o tem, prevladujejo. To so problemi, ki zmanjšujejo učinkovitost ukrepov boljše gospodarjenje. Pojavljajo se, ker je večkrat delegi glas združenega dela utišan, ker vsi še nismo spoznali p^m^ smisla stabilizacijskih prizadevanj in ker se marsikje zavedamo, kakšne dodatne težave nam to še lahko povzroči. 5. Košnje* V*. Ukrep družbenega varstva Komunalno podjetje Tržič naj bi dobilo tri ce časa za odpravo vseh nepravilnosti v vanju in samoupravljanju — Šele nato, potrebno, začasni ukrep družbenega varstva je direktor prekoračil svoja stila. Razen tega je inšpekcij be družbenega knjigovodsr ključnem računu Komi podjetja za leto 1979 našit , nezakonitosti in nepravilnima družbeni skupnosti sicer nit* * nesle večje škode. Motnje v poslovanju in upravljanju torej so. čeprav manjše kot lani ali v začetku njega leta, ko je bil položa; I munalnem podjetju ntjboi; ten. Podjetje je šele spomlad: novega direktorja in nov (k svet, ki v kratkem času msu odpraviti vseh pomanjkljivo*'-, nezakonitosti, nakopičenih v #1 letih, niti nista zanje kriva. Ukrep družbenega varst^j mnenju družbenega pravt zato trenutno ni najbolj saj glavnim krivcem ne bi živega, po drugi strani pa -kaže veliko volje", ds z nova ziranostjo, urejenimi sany nimi akti in zakonitim posta zgladi tudi notranje ,xinose. vajo na kvalitete dela. Družbeni pravobraiflsc upravljani« ; .v -.>.... naj du občine Tržič deltvcem Komi ga podjctjia putti tri loesfce l odprav vV> nei - Inosti :;; * .vbno. en > s mibenega vnr 'tiiotn itštval - ■ tudi irvrŠB* * •mtfcega sve* red prert* sindikatov ferenc /voze komunistov. B Bo srečanje imelo odmev ■ Tohko lepši je bil zato spomin na lansko srečanje v Škofji Loki, ki je ne le kot prireditev dobro uspelo temveč je krepko spodbudilo tudi literarno dejavnost pri škofjeloški -zvezi kulturnih organizacij i$a Javorniku potekalo letošnje gorenjsko sre-6w/e pesnikov in pisateljev začetnikov - Prazna korana in slabo pripravljena okrogla miza - Up spomin na lansko srečanje, kije škofjeloški -^^„^^ ®ezi kulturnih Organizacij Hrepno SpoaOUaUO katerem kraju pripraviti srečanje foor~-~~ Ker je to pokrajinska prireditev, jo vsako leto prevzame ena izmed občinskih zvez kulturnih organizacij, stroške pa si razdelijo. Zanimanje ni povsod enako, ponekod prireditev jemljejo kot breme, ki ga je pač treba prevzeti. Ali se celo odrekajo sodelovanju kot na primer kamniška zveze kulturnih organizacij, ki škofjeloški še za lansko prireditev ni poravnala stroškov. Mar se ne bi kazalo dogovoriti, da se srečanja poslej odvijajo v krajih, v katerih je zanimanja za literarne večere dovolj. Če pa že želimo s srečanjem spodbuditi obisk tovrstnih prireditev in oživiti delo odborov za literarno dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij, se je pač treba na prireditev temeljito pripraviti. M. Volčjak ferarao dejavnost hrornik — V petek, 7. novem-je DPD Svoboda Javornik-Ko-"** Bela pripravilo v delavskem **■ na Javorniku letošnje go-*Jko srečanje pesnikov in pi-"fOev začetnikov. Prirediteljstvo ija, ki tako kot druga po Slo-, najde nadaljevanje v vsako-*to literarni koloniji v Gradišču v ■•jenskih goricah, je tokrat pri-*•* jeseniški zvezi kulturnih or-•jicij. Izvedbo je poverila, lahko *J*o povsem prepustila, javor-•JjBsu kulturnemu društvu. predstavimo najprej avtor-* hladi literati smo običajno zapi-moremo, saj je bila med yk| m študenti celo upokojenka. £**>dav Grohar z Bleda, Silva 5Jk iz Škofje Loke, Miranda **di iz Kamnika in Mira Ozmee Seganj so napisali pesmi, Bojana •■tr iz Križ, Mateja Grilje iz in Zlata Volarič iz Kranja besedila, Franci Tušar z dramski tekst. Pisan je bil literarni večer. Inter-ifi so ga domači igralci in Pesmi so spletli s prozo in ob predstavili domiselen Tušar-fckst, igro Amaterji, ki govori, * nastaja predstava na amater-^-odru *9«, ki so jo sestavljali Miha 5 Valentin Cundrič in Marko , je dela osmih avtorjev - izmed desetih, ki so poslali prispevke. Istočano je ocenila, ' »Strašna leta« Zlate Volarič na republiško srečanje. - leta so petdeseta leta žen-•oočenje in doživetje staranja, ■ vedno zna ujeti »mlada« ču-Tekst je najmočnejši v slikanju **i: občutkov, ki se sprva tekoče, v nadaljevanju pa morda preveč nasilno preli je j o v dogodek. Prijetno srečanje z literarnimi prvenci pa je kvarila prazna dvorana, ki je celo brez vstopnine ni bilo moč napolniti. Res je literarni večer komornega značaja, zato ga vselej kaže postaviti v manjši prostor, Toda vtis, da je javorniški večer kot kulturni dogodek izzvenel v prazno, bi kljub temu ostal. Med poslušalci je bila le peščica domačinov, skorajda le toliko kot avtorjev ter njihovih sorodnikov in prijateljev. Slabo je bila pripravljena tudi okrogla miza pred prireditvijo. Povabljenci so ostali sami. Avtorji so pričakovali pogovor s člani žirije o svojih delih. Toda žal, jih ni bilo. Tudi predstavnikov jeseniške zveze kulturnih organizacij ne. Franci Tušar pač sam ni zmogel vsega: speljati in voditi prireditev, predstaviti svoje besedilo in voditi še okroglo mizo. Kaže, da se jeseniška zveza kulturnih organizacij ni zavedla, da je namen srečanja dvojen. Ne zgolj javni nastop, predstavitev novih literarnih del, pač pa tudi prijateljsko srečanje, pogovor o navezavi stikov, organizaciji, katere kolesje mora poganjati zveza kulturnih organizacij. Pogovor za okroglo mizo se je zato sukal med avtorji in predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki so podrobneje predstavili revijo Mentor. Namen letošnjega srečanja je bil torei klavrno uresničen in Že danes . . . __X___ J~--1----- t lahko imelo rečemo, da odmeva ne bo 3 'oto šport Tržič '80 %iki foto klub se z razstavo črnobele fotogra- prvegaTaCzreda ter s projekcijo barvnih diapozitivov na temo doL^nn.,29- *iovxembra< p* bo fc> že drugič predstavlja kot organizator ^^^ZJ^M'S ~ja avtorjev jugoslovanskih foto klubov — rade in diplome za kolekcije ter posamezna Bogat kulturni utrip Ribno — Krajanom Ribnega se ta mesec obeta pestra kulturna dejavnost. Preteklo soboto je v zadružnem domu gostoval harmonikarski orkester glasbene šole iz Radovljice. Koncert je sodil v abonma letošnje sezone, ki ga je pripravilo domače kulturno društvo. V soboto, 15. novembra, ob 19,30 bo v Ribnem gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo Grča. Uprizoritev prav tako sodi v letošnji abonma, istočasno v okvir kulturne akcije radovljiške občine. V petek, 28. novembra, ob 19,30 bo v Ribnem krajevna proslava ob Dnevu republike. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole Ribno in recitatorji DPD Svoboda Rudi JedretičT V pionirsko organizacijo pa bodo sprejeli učence 5.STRAN G LAS Odprta vprašanja likovnega ustvarjanja Zagrebška izkušnja Ko smo zadnjič pisali o sočasni problematiki materialne osnove likovnega dela smo omenili tudi kulturne skupnosti, ki v Sloveniji vsaj na področju likovnega ustvarjanja še niso presegle e ta ti etičnega načina financiranja. Svobodna menjava dela med organizacijami združenega dela, ki pri kulturnih sknpnostib zbirajo denar za kulturo, in likovnimi umetniki še ni stekla. Finaciranje likovne produkcije je omejeno zgolj na odkup - preko odkupnih komisij - kakega že ustvarjenega likovnega dela. Zgled za drugačno vlogo kulturne skupnosti daje zagrebška izkušnja, nekateri jo imenujejo tudi zagrebški model. Kakšen je torej? Kulturna skupnost razpiše natečaj,'posamezni likovni umetniki ali skupine pa predložijo projekte za še ne ustvarjeno delo. O izbiri projekta odloča posebna komisija, v katero morajo biti delegirani čim bolj nepristranski in strokovni ljudje. Za izbran projekt sklene kulturna skupnost s predlagateljem pogodb, ki mora vsebovati tudi sankcije. Iz sredstev, ki se pri kulturni skupnosti ne teka j o za likovno umetnost, dobi likovno ustvarjalec nadomestilo za ustvarjeno delo (za stvaritev in lahko tudi njeno predstavitev javnosti) in nadomestilo za materialne stroške ustvarjanja (stroški za življenje umetnika v času, ko delo ustvsrja, stroški za atelje, za material, orodje in podobno). Seveda pa je mogoče predložiti tudi projekt za likovno prireditev z že ustvarjenimi deli kot je na primer retrospektivna razstava. Ko je projekt izveden, povrne likovni ustvarjalec kulturni skupnosti v obliki likovne stvaritve polovico vsote, ki jo je prejel za uresničevanje projekta. Likovno delo kulturna skupnost najprej ponudi likovnim muzejem, krajevnim javnim zbirkam, knjižnicam, šolam, socialnim in zdravstvenim ustanovam brezplačno ali v prodajo po ugodnih cenah. Taka pot je primerna, da ključna dela sodobne likovne umetnosti ne gredo v tujino. Javnim likovnim zbirkam, pri katerih ni likovnih strokovnjakov (kot na primer knjižnice, bolnice) pa naj kulturna skupnost zagotovi pomoč pri izboru najboljših likovnih del. Preostala dela pa kulturna skupnost proda organizacijam združenega dela in občanom po ugodnih cenah. Na Hrvatskem jih prodajajo preko umetniške zadruge Likam, pri nas bi bilo to mogoče preko galerije Društva slovenskih likovnih umetnikov. Del vsote, ki jo je likovni umetnik dobil za izvedbo programa se tako vrne kulturni skupnosti, ki ta sredstva lahko spet uporabi. Ta denar se seveda mora namensko uporabljati, ne sme ležati na bančnem računu, o njem morajo odločati likovni ustvarjalci in ne administracija v kulturnih skupnostih. Pri kulturnih skupnostih pa morajo še naprej ostati odkupni fondi za muzejske zbirke: za likovna dela preteklih časov in za tista, ki niso več v lasti ustvarjalcev, a bi jih muzeji potrebovali. Prav tako je moč preko kulturne skupnosti še naprej usklajati programe likovnih razstavišč. Zagrebški model nam torej kaže pot za drugačno vlogo kulturne skupnosti predvsem na področju zdajšnje likovne ustvarjalnosti, razpleta problem, ki tudi med likovnimi umetniki povzroča največ nezadovoljstva. . , M. Volčjak ^fcfce - V paviljonu NOB v Trži- SgJ* v petek s projekcijo barvnih tivov odprli razstavo Foto Prtič '80, ki sta jo pripravila . /oto klub ter zavod za kul-ttobraževanie, da bi v občini tovrstno dejavnost in do-tai**nienček v mozaiku samo-umetniškega snovanja jugo-?*kih fotografov. * na letošnji razpis priredi- ** Je bil izjemen, saj so dobili več ' t pre< ^* tržiike sT1 »a temo športa. Kaže, da je več fotografij in diapozi-i>bt pred dvema letoma, ko je Bojanu Rode t u iz Ptuja m tretj, C'tržnkem paviljonu prva raz- Milovanu Misiču iz Beograda Di Med 256 fotografijami in 264 diapozitivi, ki na razstavi predstavljajo avtorje iz enaintridesethVju-goslovanskih foto klubov, je žirija izbrala najboljše kolekcije in posamezna dela ter jih nagradila. Prvo nagrado za kolekcijo fotografij je dodelila Marjanu Dobovšku iz Ljubljane, drugo Milanu Malovrhu iz Tržiča in tretjo Željku Hlebcu iz Zagreba, medtem ko je prvo nagrado za posamezno delo priznala Zeljku Sepiču iz Osijeka, drugo Rodetu iz Ptuja in tretjo trtiškera paviljonu prva bl^na temo športa. Kaže, < ^*tev osvojila vse, ki jih zani %*>rt in gibanje, gledana skozi fotoaparata. »vi — odprta bo do 24. no-- vsak dan med 16. in 18. uro \*r Poseben značaj tudi selekcij-V/^op in z njim povezano kvali-merjenje dosežkov na tem Jaj*)" Tričlanska žirija zastopaj? u*ka in fotografije (Franc j^*10. Miško Kranjec, Janez Puk-hJt 1 mn°žice del izbrala tista, za * meni, da so najboljše ogle-JjPortnih dogodkov, najsi so f11' tipično reportažno ali z **vo umetniško ustvarjalnost - plome so zaslužile fotografije Dimitrija Glebova iz Zagreba, Slavka Pavlovima iz Beograda, Draga Bo-leta iz Ljubljane in Marjana Stojka iz Maribora. Prvo nagrado za kolekcijo diapozitivov je žirija prisodila domačinu Milanu Malovrhu, drugo Marijanu Ručigaju iz Kranja, tretjo Blagoju Marinskemu z Rijeke, prvo nagrado za posamezne izdelke Petru Staretu iz Maribora, drugo Dragu Boletu in tretjo Dušanu Miški iz Nove Gorice. Z diplomami pa se ponašajo: Marjan Kučan rz Zagreba, Zoran Ilič iz foto kluba Bosna, Gordan PomoriSac iz Beograda, Janko Krmelj iz Tržiča in Janez Planine iz Krškega. . —_ H. J. ansambel Karavanke. Rado Mužan Ustanovljeno likovno društvo Kranj — Na pobudo Likovnega centra in nekaterih likovnikov je bil 22. oktobra sklican ustanovni zbor Likovnega društva Kranj. Udeležilo se ga je dvajset članov. Osnova programa dela je organiziran nastop in spremljanje umetniškega ustvarjanja v kranjski občini. S predlogom statuta je navzoče seznanil dr. Cene Avguštin, ki je poudaril odprtost društva, njegov družbeni pomen, demokratičnost in povezanost članov društva, ki vključuje likovnike, ar-hiteke, fotografe, režiserje; likovne kritike itd. Na ustanovnem zboru so soglasno sprejeli statut in izvobii vodstvo društva. Pobuda nedvomno zasluži družbeno priznanje in podporo. Naloga članov je, da sedaj s svojim delom potrdijo upravičenost ustanovitve društva. Jože Volarič Mikaven koncert Uspešnih trideset let — Kulturno umetniško društvo Oton Župančič iz Sore letos praznuje 30-letnico dela. Na bogati tradiciji so skromno začeli leta 1949; najprej je oživela dramska dejavnost, tri leta kasneje so ustanovili ženski in moški pevski zbor. Zbora sta se kasneje združila v mešani pevski zbor, ki ga že vrsto let vodi zborovodja Miha Gaber. Z zgraditvijo novega krajevnega doma se je dejavnost društva še bolj razmahnila. Zadnja leta marljivo in uspešno delata pionirska in mladinska folklorna skupina. Omeniti velja tudi skupino recitatorjev. dramska sekcija pa ni polno zaživela, saj oder za predstave še ni usposobljen. — fr JE*8«* fotografij in diapozitivov na temo športa bo v tržiškem paviljonu sL* to 24 nui*mhr<1, rmk dan me<176lH urn ~Foto: F Tržič - V petek, 24. oktobra, je Glasbena mladina Tržič s sodelovanjem tržiške glasbene šole, ki je dala na razpolago prostor in klavir, priredila koncert priznanih mladih umetnikov: violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Ščekove iz Ljubljane. V prvem delu koncerta sta izvajala dela Mozarta in Brahmsa in takoj na začetku izpričala, da z lahkoto obvladata tehnične in interpre-tacijske elemente. Natančno in tenkočutno podajanje zahtevnih sonat je na mah osvojilo poslušalce, ki so umetnika nagradili s spontanim aplavzom. V drugem delu koncerta sta občinstvu predstavila mladega, obetajočega skladatelja Uroša Rojka s Štirimi novelami in podala dela vselej zaželenega Dvoraka. Poslušalcem sta zapustila nepozaben vtis, saj sta z interpretacijo zrelega učinka in podo-življanja izvabila iz glasbil z vso globino prelepe zvoke. Dobro uro je trajal koncertni večer, vendar je zaradi zavzetega in požrtvovalnega podajanja kar prehitro minil. V zahvalo lepemu umetniškemu užitku želimo koncertantoma nadaljnje uspehe pri njunem umetniškem poslanstvu. Z. 0. J FILM PLOČEVINASTI -BOBEN Pločevinasti boben je brez dvoma eden izmed' vrhuncev Zahodn onem ške k i nema tografije kot tudi filmske industrije nasploh. Film je bil deležen številnih priznanj, bil je kandidat za Oskarja in v ostri konkurenci tudi izbran za najboljši tuji film leta 1979. Mnenja publike in kri tikov so nedeljena, odločno govore o njegovi kvaliteti. Tudi nedeljska filmska premiera pri nas — že druga v tako kratkem času — je pokazala, da ta film ne bomo zlepa pozabili. Čeprav še javno največ omenjajo predvsem številni ekscesni prizori, ki naj bi bili glavni vzrok za popularnost filma, lahko odločno zanikamo take pomisleke, kajti ti prizori so tako globoko človeški, da jim gre odreči vsakršno senco poceni reklamnega trika. So sami po sebi razumljivi del celote, ki je v svojem bistvu samo posplošitev vsake posamezne groteske v učinkovito parodijo o nacizmu. Svojevrstna obsodba nacizma je to. Režiser Schlendorf nas preko besed Giinterja Grdsa opozarja, da je vse, o čemer pripoveduje »Humanita'U — da smo vsi s svojimi nasprotujočimi hotenji le del velike človeške groteske, ki se ob zanikanju temeljnih človeških vrednot, lahko sprevrže v tako kruto parodijo, kot je njegova. A kljub vsej nekompromisnosti, je vse v tem filmu prežeto s svojevrstno romantiko. Saj je med nami toliko ljubezni, pravi Schlendorf, le izbezati jo je treba iz mračnih kotičkov na dan. S pomočjo izredne igralske ekipe in tehnično dovršeno na čisto samosvoj način reže v najbolj občutljiv del naše duše in trosi vanj to edino sprejemljivo alternativo Lilijana Saver GLAS 6.STRAN TOREK, 11 NOVtMBM 1W F Bogata izbira vseh vrst flanel za dopolnitev zimske garderobe. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-168. TEKSTILINDUS KRANJ Mladi in prosti čas Razpeti med kinom, gostilno in stadionom Dolgočasje se stopnjuje ob slabem vremenu in ob koncu tedna — Apetiti po mladinskem klubu v Kranju, ki naj bi postal zbirališče mladih in prostor za raznovrstne interesne dejavnosti Prosti čas. Jezimo se, če ga enostavno nimamo, če nas služba in popoldansko honorarno pehanje za denarjem okupirata in potisneta v okove časa. Še bolj smo nergavi, če je prostega časa na pretek in ne vemo, kam z njim. »Kam bi se dal. kaj počel« — vprašanje in problem v prvi vrsti mladih in upokojencev. Predvsem. prvi često ne spoznajo vseh možnosti, ki jim jih nudi današnja družba pri organizaciji in smotrnem izkoriščanju prostega časa, zato se s tem ubadajo tudi Zveza socialistične mladine in vse sredine, kjer mladi živijo, delajo in se učijo. Kozj Dvajsetega oktobra so v Čačku pokopali gorenjskega rojaka Franca Koajeka, ki se je rodil leta 1M1 v Besnici. Na zadnjo pot so ga po spre-mili njegovi najbližji in številni prijatelji in Čačka in okolice, ko jik pokojni Franc ni imel malo. Bil je cenjen in spoštovan. Do zadnjega je bil eden najaktivnejših članov čačanskega upokojenskega draštva in številnim vzor zaradi svoje delavnosti, čeprav je dosegel častitljivo starost. Tebe in tvojega dela, Franc, ni mogoče pozabiti, so v besedah slovesa izrekli člani upokojenskega društva iz Čačka in s tem izrazili misli tudi številnih drugih someščanov. Besničan Franc Kosjek je leta svojega dela posvetil železnici, še od mladik let dalje pa je bil predan narodnjak in nasprotnik vseh, ki so skušali našo domovino spraviti na kolena, pod tujo oblast Ko je konca 1 »delničarsko šoto v Ljubljani, je našel prvo slušno v Ormožu, nato pa je Ml premeščen v Zreče. Okupacija ga je našla na dolžnosti šefa te železniške postaje. Nemci so dobro veslali za napredne misli in dejanja Franca Kosjeka. Več kot mesec je preživel v zaporu kot talec, nato pa je bil skupaj z drugimi naprednimi Slovenci izgnan v Srbijo. Le-ta ga je tako kot vse druge rojake, oropane domovine, svobode in časti, sprejela odprtega srca, mu ponudim službo na železniški postaji Džunis pri Stalaču in bivanje uri družini Glišič. Po vojni se je vrnil v Maribor, čez tri leta pa se je po službeni dolžnosti spet vrnil v Srbijo. Tokrat je bil poklican na takratno gen. di-rekeijo naših železnic v Beogradu, kjer je ostal do upokojitve, leta ltfJ P* «f J« z družino preselil y Cač.k. Čeprav je bil daleč od dosaa, so njegove misli skoraj vedno blodile po domačih logik, gorak, pri ljudeh in običajih Z iskreno zavzetostjo je takrat sodeloval z naši«, časopisom Med drugimi prispevki so bili najbolj za-nlarivi mladostni spomini na Besnico in okolico v katerih ie bilo čutiti ijabeeo in globoko naveza nost ns svoj domači kraj. Ko so pred nedavnim mladi novinarji Centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Kranj po dolgem in počez »prečesali« mesto in njegovo bližnjo okolico ter spraševali mlade o tem, kaj delajo v prostem času in s čim bi se želeli ukvarjati, so naleteli na vrsto zanimivih odgovorov. Iz njih je mogoča brez poglobljene analize zaključiti, da se mladi v Kranju dolgočasijo in da potrebujejo svoj prostor. Prisluhnimo mnenjem mladincev in mladink: Suzana: »V prostem času hodim s sošolkami na stadion, berem knjige, gledam televizijo in pletem. Menim, da je že skrajni čas, da bi v Kranju ustanovili mladinski klub. V njem naj bi se mladi srečevali, se pogovarjali, prirejali plese, glasbene večere, organizirali krožke . ..« Boris: »Rad se vozim z motorjem, hodim v kino in zahajam v gostilne. Mladinski dom bi zelo potrebovali, saj se sedaj mladi nimamo kje srečevati.« Jože: »Za zabavo mi zadostujejo stripi, kino in gostilne. V Kranju ni poskrbljeno za mlade, čeprav so možnosti . . .« Alenka: »Rada hodim v hribe. V samem Kranju pa pogrešam več takih klubov kot je KLG (Klub ljubiteljev glasbe), več boljših filmov in sploh kraj, kjer bi se mladi zbirali in spoznavali med seboj« Marko: »Mladina v prostem času najraje zahaja v gostilne, saj drugih možnosti skorajda nima. V Kranju si želim prostor, kjer bi lahko razvili različne dejavnosti.« Mare: »Mladi proste ure slabo izkoriščajo. Namesto da bi jih s športom, jih s pitjem in kajenjem. To je gnili način preživljanja prostega časa. Klub v Kranju je potreben.« Lahko je ugotoviti, da so mladi v Kranju razpeti med kinom, in številnimi gostilnami, kavarnami, restavracijami in buffeti (zanje je značilno kronično pomanjkanje prostora), poleti še med športnim parkom Stanka Mlakarja in Prešernovim gajem ... Praznino občutijo zlasti ob koncu tedna, ko je prostega časa več. ter ob pustih deževnih dneh, ko so mladi omejeni le na pokrite prostore. Niso vsi ljubitelji dobre knjige, navdušeni planinci in taborniki, ne vsi glasbeniki in radioamaterji, športniki in ljubitelji fotografije ter abonenti gledališča m filmskega gledališča. Mnogi niso privrženci nobene izmed teh interes nih dejavnosti, zato jim prosti čas preseda do glave in še čez. Mladinska organizacija ni vedno in povsod rešitev ter magnet, ki naj bi te mlade pritegnil v svoje delo in jih navdušil za programe njihovih komisij, predvsem tam ne, kjer mladi niso organizirani oz. deluje le peščica posameznikov. Priznajmo, zanemarjali smo in zanemarjamo klubsko dejavnost. Možnosti za njeno organiziranje so različne, saj se mladinske organizacije še vedno otepajo s tako eksistencialnimi problemi kot sta prostor in denar. Ce vemo, da večina od njih nima niti svojega prostora, potem drugače ne more biti. Veljalo bi razmišljati o ustanovitvi osrednjega mladinskega kluba v občini, o ureditvi prostora, ki bi postal zbirališče mladih in bi služil različnim namenom — za zabav*), družabno in kulturno življenje. Apetiti po njem so veliki in preveliki, saj mladi tega bremena ne zmorejo sami. Ne zahtevajo svoje zgradbe, želijo le večji prostor, funkcionalen in primeren za klubsko dejavnost. Zanj so se bojevale že generacije mladincev pred petimi in desetimi leti, toda vedno je izpadel iz programa za srednjeročno obdobje. Bo tudi tokrat tako? Popoldansko potepa/ije »od šanka do šanka«, ki si podaja roko z alkoholizmom, vandalskim obnašanjem in kriminalom, ni tako redek pojav med mladimi, toda tudi ne merilo, s katerim bi ocenjevali dosežke in dosedanje napore pri organizaciji in družbeno koristnem izkoriščanju prostega časa. Določeni premiki so bili storjeni, nadaljnji koraki bodo še težji.. . Pripravil: C. Zaplotnik Do več denarja le z boljšo ponudbo Ljubljanska banka — Združena banka namera? va izboljšati svoje usluge — Če hočemo pridobiti več deviz, moramo za naše delavce v tujini pripraviti več delovnih mest, stanovanja, omogočiti jim nakup zazidalnih parcel za gradnjo kil obrtnih delavnic — Tudi v bankah delovni ea$ prilagojen potrebam občanov Ljubljana — Na tiskovni konferenci, ki jo je pretekli teden sklicala Ljubljanska banka — Združena banka, so njeni predstavniki želeli seznaniti javnost z nekaterimi povsem novimi ukrepi banke, da bi se izboljšalo poslovanje s sredstvi občanov in predstaviti teze srednjeročnega plana zbiranja in gospodarjenja s sredstvi občanov v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Zavedajo se, da so zaradi preobilice dela njihove usluge dostikrat slabe, da so bančni delavci na okencih včasih do varčevalcev nevljudni, da prihaja tudi do napak. Za vse to bodo v bodoče bolj poskrbeli, pravijo. Dosledneje bodo izvajali sistem osebne odgovornosti za delavce, ki opravljajo posle s sredstvi občanov, uvedli bodo nove oblike moralnega nagrajevanja in intenzivno izobraževali te bančne delavce. Zbirali bodo pritožbe varčevalcev in delali celo ankete med varčevalci o kvaliteti njihovih storitev. Zavedajo se tudi, da smo v naši družbi premalo naredili za to, da bi devize, ki jih pridobivajo zunaj naši zdomci, pritegnili v domače banke. Premalo jim nudimo, oziroma, ne nudimo jim tistega, kar oni za svoj denar zahtevajo: zazidljive parcele Račun poviša predvsem davek Temeljna organizacija Mehanične delavnice Alpetoura na Bledu predlaga nove cene storitvam — 25,5 odstotka davka na material in 10 odstotkov na storitev Bled — Cene storitvam so letos hitro naraščale, cene vsem storitvam, tudi avtomehaničnim. Četudi smo se nekako že sprijaznili s poskočnimi cenami, pa smo vendarle znova in znova razočarani tedaj, ko prejmemo račun za opravljene avto mehanične storitve. Bi že nekako šlo, ko bi bile storitve tudi zares dobro in kvalitetno opravljene, tako pa smo vsi besni in jezni tedaj, ko nas avtomobil znova pusti na cedilu, se pravi, na cesti. Reklamacije so upravičene, jeza tudi in le težko nas je prepričati, da nismo plačali preveč za nesolidno delo. Prav o cenah storitev, ki jih ponujajo naše avtomehanične delavnice, o njihovih problemih in njihovem mnenju smo se pogovarjali z vodjem delovne enote v Temeljni organizaciji Mehanične delavnice Alpetoura na Bledu. Stanislav Bucek je kot vodja delovne enote že letos oktobra pripravil predlog za nov cenik avto-mehaničnih storitev in ga predložil občinskemu komiteju za družbeno planiranje. Cene so namreč v pristojnosti posameznih občinskih skupščin, zato se dogaja, da so cene storitvam med posameznimi občinami lahko različne. Predlog je utemeljil s tem, da so se med drugim cene rezervnih delov dvignile povprečno za 18 odstotkov, mast za mazut za 96 odstotkov, motorno olje za 18 odstotkov in tako dalje. Kot pooblaščeni servis za vozila Zastave imajo na Gorenjskem še edini stare cene, pri katerih pa ne morejo več vzdržati prav zato, ker se je material tako podražil. In kako na servisu zaračunavajo svoje storitve? Od česa je odvisna cena? Vse storitve obračunavajo po normativih, po tovarniško odobrenih režijskih urah. Delovna organizacija Zastava priznava reklamacije popravil po kategorijah. Za primer: ura specialista velja 123 dinarjev; visokokvalificiranega in kvalificiranega delavca prve kategorije 116 dinarjev; kvalificiranega delavca druge kategorije 110 dinarjev in polkvalificiranega in nekvalificiranega delavca 86 dinarjev. Če boste naročili normalni pregled popravila motorja, morate vedeti, da je veljavna norma 12 delovnih ur; menjavo verige bodo opravili v štirih delovnih urah; za menjavo ležaja prednjih koles je normativ 0,8 delovne ure in prav toliko za menjavo ležaja zadnjega kolesa. Zavore prednjih koles bodo spravili v red v 1,2 delovni uri in nekaj več časa bodo potrebovali za zavore zadnjih koles. Razen tega se k ceni prišteva še davek na material, ki znaša 25,5 odstotka ter davek na storitev, ki je v višini 10 odstotkov. Številka tako ob dokončnem izračunu hudo naraste prav zaradi davka, ki se prišteva tako k materialu kot k storitvam. Cena za uro dela v mehanični delavnici je v z vsemi davki vred nekako 140 dinarjev, odobrili pa naj bi jim povišanje na 160 dinarjev. Tako naj bi v prihodnje za uravnoteženje kolesa na vozilu brez materiala plačali 64 dinarjev; za optično merjenje prednje in zadnje preme in nastavitev 220 dinarjev; za testiranje motorja in za nastavitev 256 dinarjev in za testiranje posameznih operacij 56 dinarjev. Vsaka storitev, ki jo opravijo, ne more veljati manj kot 50 dinarjev, intervencijo na terenu pa zaračunavajo po 150 dinarjev. Kvadratni meter ličanja karoserije je zdaj že 580 dinarjev. Nam se seveda zdijo Ceni hudo visoke, na servisu pa zagotavljaj,, (|„ cenejši ne morejo biti. Razen tega imajo hude in precejšnje težave z dobavo materiala, ki je za povrh vsega večkrat tudi nekvaliteten. Da niti seveda ne omenjamo njihovih delovnih pogojev, ki so na Bledu zares slabi in bi jih bilo treba v prihodnje nujno izboljšati. Reklamacij imajo zelo malo, dela pa dovolj. Izkušnje, ki jih ima večina voznikov z blejskim avtoservisom, so torej dobre, čeprav marsikateremu zapre sapo ob računu. Vendar imajo cene jasno določene, tako, da ne more prihajati do napak ali obračunskih spodrsljajev. In kar jim je šteti v posebno dobro: »čakalna« doba je znosna, če se naročite in ne bodo vam obrnili hrbta, če gre za nenadno in nepričakovano napako. In pri tem ni treba imeti nobenih zvez in poznanstev. življenjski stroški rastejo in z njimi tudi cene avtomehaničnih storitev. Se je treba pač sprijazniti s tem, da bo poslej tudi na servisu treba seči globlje v žep . . . I). Sede j za gradnjo stanovanj in obrtnih delavnic, nova rm opremljena delovna mesta, vanja in podobno. Ljubljanska ka ima svoje poslovne enote mestih devetih evropskih drža* med našimi ljudmi uživa v« zaupanje. Prav tako tudi devet jugoslovanskih bank, ki delujejo zunaj, vendar ugotavljajo, al tretjina priliva deviz prihaja Ljubljansko banko. Zaupanje je, kljub temu, da je zunaj n.. propaganda tujih bank, ki na mogoče načine skušajo prit denar naših delavcev. To jim us največkrat z višjo obrestno mersi nujno bodo tem morale slediti naše banke. Vsekakor pa m< poskrbeti za ponudbo doma; Čiti našim delavcem v tujini kar žele, za kar so se sploh nar delati zunaj. S svojim poslovanjem do zda) Ljubljanska banka zadovoljna, so se sredstva delovnih ljudi občanov v preteklem srednjeročnem obdobju povečala za 73,5 miL_ dinarjev. Glede na leto 1970 pome* ta porast za 490 odstotkov, kar ie * 16 odstotkov več, kot so načrten«* za to obdobje. V prihodnje načrt* jejo manjšo stopnjo rasti sreds** občanov in predvidevajo da se b** povečala za 114 milijard dinar** S sistemom brezgotovinskega po*" vanja bo skušala še nadalje čini * sredstev zadrževati v bankah * ] vplivati na njihovo postopno P*" rabo. Tudi nekaj novosti uvz« * tem poslovanju: ček Ljubi, banke, ki bo služil vsem občanom. le tistim, ki imajo tu tekoče rač** poenski ček in podobno. Skušan ^ tudi povišati obrestne mere za *»■ goročno vezavo sredstev, da bode * negirale inflacijo. V naslednjem srednjeročnem * dobju bodo banke 34 odstod** sredstev občanov namenjale za s* trošniške kredite, za pospeševat* stanovanjske gradnje, za poz*** vanje gospodarske in druge dej*** nosti delovnih ljudi, 66 odstoaV sredstev pa bodo namenjale dr** benemu sektorju, predvsem za kref tiranje delovnih organizacij, ki bo* širile zmogljivosti zaradi zanosi J vanja delavcev iz tujine. Se za enkrat nameravajo razširi mrežo poslovalnic Ljubljanske »stke, posebno v kraje, kjer jih zdaj * pomagali pa si bodo tudi s posebni* avtomati za gotovino. Razmišlja,** pa tudi o racionalnem delovne* času, da bi bilo njihovo poslova** resnično prirejeno potrebam ob* nov in delovnih ljudi. D. DoJer* Programe uskladiti Radovljica - Ko so na minuli SSJi člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica razpravljali o predlagani mreži šol usmerjenega izobraževanja, so menili, tako kot že prti koordinacijska odbora pri občinskih konferencah SZDL v Radovljici in na Jesenicah, da je treba mrežo srednjih šol bolj uskladiti in izobraževanje kadrov načrtovati tako, kot zahtevajo potrebe združenega dela. Predloga mreže srednjih šol niso sprejeli, priporočili so, naj se na Gorenjskem temeljito pogovorijo o posameznih oddelkih izobraževanja in uskladijo I kranjskimi predlog Člani izvršnega sveta so imeli tudi več pripomb k samoupravnim spo razumom inteivsnih skupnosti S pO (lroč)a gospodarstva hi negospodar- stva. Menili so, da je treba si upravne sporazume temeljito S* gledati, predvsem pa morajo ^ med seboj usklajeni. Zato so šsssv vali posamezne delovne skupine. * bi pregledale samoupravne sporsat-me in šele potem naj bi jih obra«** vali delegati vseh treh iken* skupščine občine. Se posebej je •** cej problematike v zdravstvu, sa; šl dovljiška zdravstvena skupna* predvideva do konca letošnjega fctf za skoraj 7 milijonov dinarjev izgu be, kljub temu, da so se prispeva stopnje za zdravstvo že dvakr*: povišale. Člani izvršnega sveta al menili, da bi o problematiki v radovljiškem zdravstvu morah tsaje ljito spregovoriti na ravni.Gorenjska in v okviru gorenjskega zdravsn* reševati težave. D. S. I Dinar ček za dinar čkom hranilnik zdrsi .« 'viiinii. x« SW ./-U, —jo je bilo ta dan na novi ošišali na Planini pri Kranju. Pa ■»tudi ne bi bilo, saj se je usta-Nda nova pionirska hranilnica. JJMndeseta po vrsti na Gorenjih Pionirji so tudi temu pri-m**> okrasili prostor. Vsa jedilnica ■ v znamenju pikapolonice, varčevanja Ljubljanske uradno je bilo. Z delovnim P^dstvom, otvoritvijo zbora var-^**v. Najprej so pionirje po-predstavniki Ljubljanske in spregovorili o pomenu var-»J« v ie najbolj zgodnjih letih 4^*1**ja- Sicer pri nas vsak novo-^■'<1 ie dobi hranilno knjižico in »j deset dinarjev na njej, darilo innake banke, potem pa malčki hranilnike hodijo z mamicami na banko. Ce pa s temi upravljaš sam, je pa vse jHdjljtnska banka je poskrbela za * prostor so morali preskrbeti 1000 dinarjev je dala za vlogo, mize, stole, seštevalni duinjico s kartotekami in ves u material. In zdaj bodo biti pridni. Vsak dinarček v hranilnik, potem na in pametno preudariti, za "porabljen. Pisali so že o tem, '•i*, kako in za kaj bodo varče-thn taka spisa so tudi prebrali vsem zborom. Debeljakova pa je zdeklamirala tisto pesmico kako »dinarček za v hranilnik zdrsi...« j,- Wska folklora je nastopila ... /•k funkcije so si porazdelili. V Pastirske hranilnice so bili so-izvoljeni Mateja in Uroš Polona Hribar, Andreja Tanja Sretanovska, Nataša in Aljaž Podlogar. Tudi sa-ttoo pionirsko kontrolo so iz-Msrjeta Lavrič, Vilma Hor-Robert Nograšek in Mitja •o v njej. t-■--—- bomo tudi mi /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske O pomenu varčevanja je pionirjem in cicibanom na novi osnovni šoli na Planini pri Kranju spregovorila Cirila Resman, predstavnica Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske /------- JU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Vsi bodo varčevalci, pravijo. To pa pomeni naenkrat kar 630 novih Kranju. Toliko je varčevalcev v namreč otrok na šoli. 28. novembra, ko bodo cicibane sprejemali v pionirsko organizacijo, bodo novim pionirjem podarili tudi pikapolonice in vsakemu hranilno knjižico z minimalno začetno vlogo. Obljubljajo, da bodo dobro delali. Saj imajo tudi dobro in prizadevno mentorico. Tovarišica Jožica Debeljak, ki je prejšnja leta uspešno vodila pionirsko hranilnico na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, je njihova mentorica. Tudi pravila poslovanja^ so sprejeli. Z obrestmi" bodo sami gospodarili. Za izlete in kakšne druge skupne potrebe jih bodo porabili. Pa o tem se bodo že dogovorili. Zdaj bodo najprej pridno hranilnike polnili, da se bo pri vsaki vknjižbi dobro poznalo v hranilni knjižici. Kakšen dinarček bo že šel manj za sladkarije in žvečilne, zato bo pa čez čas pri hiši novo kolo, smuči*zbirka knjig ali pa kaj drugega, kar so danes še skrite želje .. . OS Vsi smo za to, da imamo svojo pionirsko hranilnico: TOKOS TRŽIČ D. o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Po statutu delovne organizacije in sklepu DS — razpisna komisija razpisuje dela jn naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa DO TOKOS TRŽIČ p. o. je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naaled-■j« pogoje: v*oka strokovna izobrazba tehnične (strojne) in organizacijske ali ekonomske smeri, ž-leta delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili * odgovornostmi, •h' x **ja strokovna izobrazba tehnične (strojne), organizacijske ali ekonomske smeri, ?*t delovnih izkušenj na delih in nalogah .s posebnimi pooblastili •odgovornostmi ^ z»ieheno pasivno obvladanje vsaj enega tujega jezika. v je moralno politično neoporečen, x •» rma ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samo-uPra vi janja. Ispravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za Jjjfrve * dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandi-JjfjPseljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici s pripisom Za 22r"° komisijo na naslov TOKOS Tržič p. o., Cankarjeva 9, ^■■•Trlle. > bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu DS. Lesna industrija Skofia Loka , TOZD Proizvodnja Jelovica oken in vrat vabi k sodelovanju VEČ DELAVCEV IN DELAVK ZADELO V PROIZVODNIH OBRATIH TOZD Pogoj: — starost nad 15 let, — urejeno stanovanjsko vprašanje, — zaželjeno je, da imajo moški kandidati odslužen vojaški rok Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo ter možnost izpopolnjevanja in izobraževanja za poklice lesne stroke. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov Jelovica Lesna industrija Skofja Loka, Kadrovska služba. Lahko pa se oglasijo tudi osebno. Rok za ponudbe je 15 dni od dneva objave. CESTNO PODJETJE Jezerska 20 Kranj oglaša na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela 1. VODENJE KNJIGOVODSTVA 2 VZDRŽEVANJE CESTE NA ODSEKU MARTULJEK -KRANJSKA GORA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — ekonomska fakulteta I. stopnje, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, pod 2.: — interno kvalificiran delavec — cestar, — starejši od 18 let Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo. ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. Združenu lesna, industriju Tržič razpisna komisij« na predlog DS delovne organizacije raz-pisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: fODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA ijjff z Zakonom določenih mora kandidat izpolnjevati še na-Pogoje: C" « ima višjo šolsko izobrazbo pravne smeri m 5 let delovnih ^kalenj, x <*» ima srednje šolsko izobrazbo splošne smeri in 10 let delovnih 'zkušenj, v skladu s 57. členom Družbenega dogovora o uresničevanju ka drovske politike v občini Tržič mora izpolnjevati družbenopoli-t*čna in etična merila, pri svojem delu mora biti samostojen, ust-^ **rjak*n in uspešen. S*eidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Sdjejo 4o Si 11. ltM na naslov Združena lesna industrija * oznako za razpisno komisijo, ^kjkki razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po njegovem [ GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA Kranj Likozarjeva 1 a objavlja prosta dela in naloge GRADBENEGA TEHNIKA Pogoji: — strokovni izpit, — dobro obvladanje administrativnih, normativnih in obračunskih del, — zaželjena je dvoletna praksa Kandidati naj pošljejo prijave v roku. 8 dni po objavi oglasa na naslov: Gorenjska obrtna zadruga Kranj, Likozarjeva 1 a. ] [ I NOVO NI VEDNO NAJBOLJŠE ?rXl!!LVaŠe do,rai»no-o""«inieno pohištvo strokovnemu popravilu DOSvT»rViob,i3na T0ZD TAPETNIŠTVO RA 7K »7V Gorenjska cesta 41 telefon (0641 /5 212 centrala 74 471 O L,AS 8.STRAN 3 RADAR KONEC DVEH VEUKANOV Med tem ko premec 152 .»ietrov dolge ladje ie drsi po leseni drsnici... V Sarsjevu so počili streli, ki so pretresli svet. Franc Ferdinand in njegova tena Sofija Hohenberg sta plačala vido vdan sk o izzivanje z življenjem. Iz Sarajeva so prepeljali trupli z železnico v Metković, od koder ju je jahta Da Ima t (v bivši jugoslovanski mornarici je bila to admiralska ladja Vila, v naši mornarici pa najprej Orjen in nato Istranka) pripeljala v Ploče — danes Kardeljevo — ob ustju Neretve. Tam je čakala bojna ladja Viribus unitis in sprejela krsti na krov. Odpeljala ju je v Trst, od koder sta z železnico nadaljevali pot na Dunaj. Bilo je 30. junija 1914. Avstrijska diplomacija je ob polni podpori kajzer-jeve Nemčije izrabila sarajevski atentat in napovedala Srbiji vojno. Izbruhnila je dober mesec pozneje. Italija je bila sprva zaveznica Avstrije in Nemčije, pozneje pa se je v Londonu sporazumela z zavezniki in napovedala 23. maja 1915 svojima dotedanjima zaveznikoma vojno. V noči med 24. in 25. majem je bojna ladja Viribus unitis s topovskim ognjem napadla prometne točke v Anconi na italijanski vzhodni obali. To je tudi vse, kar je Viribus storila od svojega rojstva pa do potopitve. Se za eno akcijo je bila namenjena Viribus unitis. S sodelovanjem vsega avstrijskega ladjevja naj bi uničili podmomiške ovire v Otrantski ožini. Toda ko je bil 10. junija 1918 pri Zadru potopljen dreadnought Szent Istvan, je bila akcija odpovedana in Viribus se je vrnil v Pulj, ne da bi izstrelil en sam strel. OTEANT8KA ZAPORA Pustimo za nekaj časa Viribus unitis v varni poljski luki in si oglejmo usodo druge velike avstro-ogrske vojne ladje Szent Istvana. Potem ko je bil leta 1911 splavljen Viribus unitis, je avstroogrska mornarica izdelala še tri enake ladje. Naslednje leto so splavili ladji Tegetthoff in Prinz Eugen, dve leti kasneje pa še Szent Istvan. Toda ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, so nastale težave pri dobavi ladijske opreme in trajalo je še celi dve leti, preden so Szent Istvana vključih v vojno ladjevje. Prvo noč po italijanski vojni napovedi obema bivšima za\eznikoma, torej v noči med 24. in 25. majem, so vse za vožnjo sposobne ladje avstroogrske mornarice izplule iz svojih oporišč in obstreljevafe vzhodno italijansko obalo. Potem so se umaknile v varni in dobro zaščiteni luki Pulj in Boka Kotorska ter v glavnem preživele vojno na sidriščih. Le eno večjo akcijo so nameravali izpeljati poleti leta 1918, a so jo drago plačali: potopljena je bila bojna ladja Szent Istvan. Hoteli so namreč odstraniti protipod-morniške ovire, ki so jih zavezniki postavili v Otrantski ožini. Podmornice so se v prvi svetovni vojni uveljavile kot zelo uspešno napadalno orožje. Skrite pod površino morja so se lahko neopazno približale sovražnim ladjam in izstreljevale vanje svoje smrtonosne torpede. Primitivne prisluškovalne naprave — hidrofoni -s katerimi ladje le niso bile več tako izpostavljene podmornicam, so se pojavile šele proti koncu prve svetovne vojne. Avstrijske in nemške podmornice, tehnično že kar precej izpopolnjene, so dosegle precejšnje uspehe. V treh mesecih leta 1915 so potopile tri oklepne kri-žarke: francosko Leon Gambetta (12.550 ton) in dve italijanski: Amalfi (10.400 ton) ter Giuseppe Garibaldi (7.350 ton). Te izgube so narekovale zaveznikom največjo previdnost pri vseh akcijah, in sicer ne le v Jadranskem morju, marveč tudi v Sredozemskem, kamor so začele avstrijske podmornice vedno drzneje vdirati. En sam način je bil, kako preprečiti podmornicam prehod iz Jadranskega v Sredozemsko morje: zajeziti Jadransko morje tam, kjer je najožje — pri Otrantu. O tem, kako naj bi to ožino zaprli, si zavezniki niso bili enotni. Medtem ko so bili Italijani, Francozi in Britanci za to, da bi namestili jeklene mreže — pri tem je imela vsaka stran svojo inačico — so Američani, ki so stopili v vojno na zavezniški strani 6. aprila 1917, predlagali, naj bi v ožino položili 40.000 podmorskih min, vendar niso še rešili vprašanja, kakonaj zasidrajo mine v tako globoko morje (najgloblja točka 1100 metrov). Evropskim zaveznikom se je mudilo, zato so morali ukrepati takoj. Zajezitev morja je bila zelo zahtevno delo, prvič ker je Otrantska ožina dokaj široka (zajezili naj bi 66 km morja med rtom Otranto in otokom Fano na grški strani), po drugi strani pa zelo globoka. Proti koncu leta 1915 in v naslednjem letu so začeli z zelo preprostim sistemom. Nekoliko večje ribiške ladje so vlekle za seboj navadne ribiške mreže za lov na tune, ki so bile sprva dolge 1000, kasneje pa 2000 metrov. Na te mreže so pripenjali kontaktne mine, toda pravega uspeha ni bilo. Mreže so se potapljale vedno globlje in potrebovali so vse več ladij, da so postavljale nove mreže in jih držale v primerni globini. Poleg tega so bile potrebne še lahke enote vojne mornarice, da so nenehno patruljirale ob tej baraži. Toda podmornice so se še vedno lahko izmuznile pod mrežami v Sredozemsko morje in potapljale iz meseca v mesec več zavezniških ladij. Kljub temu pomorska zapora v Otrantski ožini Avstro-ogrski mornarici ni bila všeč'. Zato so lažje pomorske enote - križarke in rušilci nekolikokrat napadle to baražo z večjim ali manjšim uspehom. TRDNEJŠI JEZ ČEZ MORJE Spomladi leta 1917 so se Italijani in Francozi sporazumeli, da bodo zaprli Otrantsko ožino z nepremičnimi, zasidranimi mrežami. Britanci, ki bi morali dobavljati potrebno opremo, so se temu nekoliko upirali in preteklo je leto dni, preden so začeli uresničevati novo zamisel. ... je krma Viribus unitis že vzvalovila morje pred vriskajočo množico. (SE NADALJUJE) Dopoldansko nakupovanje Lep jesenski dan se je prebujal, ko sem na ženino povelje skočil postelje in odropotal na prva opravila. Se preden sem ljubezni* povprašal po uri - hopla — že sem namesto žgolečega »dobro jutrot ponižno sprejel prvi ukaz: »Hitro se obleci in haj d na nakupovanr Tule imaš listek!« Sem že bolj trde glave, zato mi žena vsakič na pavr »nakraca« artikle, ki bi jih še tisti dan rada videla v predalihbci njene kot najine kuhinje. Toda tokrat je, kar ni bilo v njeni navadi, k dodala, naj se brez ene stvari z listka ne vračam domov. Pa da m: pohitim, ker bi se potem odpravila k njeni prijateljici, s katero sta snidenje menili že poldrugo leto. Papir sem sprejel kot »deset zapovedi«. Ze prvi dan po poroča noči sem namreč hlače prepustil njej. Pa naj jih nosi! Tudi sicer on znajmo, mlad sem še in v tem neenakopravnem zakonskem jm (dobro, da moja žena ni naročena na Glas) še zelo uboginc takšnem strogem jutranjem poveljevanju moje ambiciozne žen* m preostalo drugega, kot da »zaverglam« svojo izmučeno kračo in % odpravim na lov po samopostrežnicah, vele in supermarketih tr zakotnih »pulU trgovinicah. Dvakrat, trikrat »kreh« in »krah«. Ko sem se pred imenitno. postrežno trgovino kobacal iz avtomobila, me je preko radijskih\ nagovoril Sifrer »današnji čas nam nudi vsega na pretek, v časm\~ ko tečeta nam mleko in pa med...« Vzpodbudno za moja opravila, te pri zaklepanju starega fičaka so oči obvisele na izložbah. Mk, m nobene vrste. Kakšen raj! Samo naložim v »cekar« in prošnja (ber. ukaz!) moje žene bo uslišana. Iz zadnjega žepa privlečem listek. Na njem je napisanih natamtk deset stvari, kijih bolj potrebuje moja šibka polovica kot najino mouv-dinjstvo: 5 kg praška, 3/4 kg teletine, žeblje, barvni fibn, plin, 150*£ no žarnico, 4 litre olja, 3 kose mila za ročno pranje, 2 metra rjave mil loge in 3 zavitke popra. Začel sem pri glavi. — Pod točko 1 — prašek Tavam sem in tja, pogledujem levo in desno, zrem po poticani** tleh. Ponavadi je bil naložen ob vhodu, danes so semkaj postavili *» sirkovih metel. Povprašam vajenko, a ona mi hladnokrvno, hn* vsakega sočustvovanja s stranko, tako kot je to storila že stokrat* tisočkrat, odgovarja: »Nimamo. Ob devetih morda. Toda le po kit gram.« J a kaj bom s »kilo«, si mislim, toliko ga potrebuje samo mat »delovna«. Svojeglavo sem se spustil z njo v besedni dvoboj na tem* »preskrba z življenjsko nujnimi dobrinami«, mnenja so se krnski a nazadnje sem pobral »cekar« in po načelu — pametnejši odneha -odvihral iz velemarketa. Trgovina številka dva. Načičkana dama stoji moško pred trikn* zavito vrsto in deli kilogram za kilogramom. Bolje »kilo* kot nič * rečem in se postavim na rep. Ženin ukaz »pa da se mi ne vrneš brez e* stvari« mi je vse bolj razjedel mozeg. Uro in pol sem se kobacal met upokojenkami in gospodinjami. Nazadnje je vrsta prišla tudi mam odštel sem petdeset dinarjev in se ljubeznivo »oh, kako ste bila dobri zahvalil za eno večjih uslug v zadnjih dveh, treh tednih. Ura jo je mahala proti poldeseti in v resnici se mije že mudih * veleželeznini me že na vratih obrnejo, ne, žebljev nimajo- v trtaam s fotomaterialom mi namesto barvnega filma ponudijo črnobet&K* idejo, naj se ponj odpravim k Malleju; v marketu s tekstUomm*P prošnjo za rjavo podlogo odbijejo in me odslovijo z napotilom na/s> gledam v veleblagovnici »Metrsko blago«, če tudi tam nimah m povprašam pri »Diolenu«, morebiti imajo pri »Komijue ali c wcwii zirani trgovini »Podloga«, pa da imajo take stvari celo v Trbiž * Celovcu zvem ob odhodu. V plinarni zopet vrsta. Med čakajočimi se šušlja da so k omejene, da za zadnje jeklenk najbrže ne bo. Morda so te eew< »rekla - kazala« le psihološko orožje prekupčevalcev. Tudi *am *** pripravljen »pomazali«, kajti brez plina bo najino gospodinjstio *u+> ob suhi, bolj ali manj »plastični« hrani. Z Janezom, Čakal ' * t* l mano. sva se po začetnem »otipavanju« dobro ujela. Bentil je v^ivffl (in mojem) imenu čez takšno preskrbo, čez dolge vrste, čez uradJ&l pred vrstami, čez špekulante in prekupčevalce... -Ko sva z ssd*i večjim upanjem zrla v vrata, kjer so izdajali pun, se je na nrihnoim* debelušen možiček in dobrohotno podrobil: »Vi pa pridite jutrv*^ \ predno mu je uspelo dokončati misel, se je Janezu vsul iz ust sk spakedrank slovanskega in neslovanskega izvora. Ujela sva se v mislih, zakaj se ne bi še v dejanjih. Složno, posebnega sporazumevanja in dogovarjanja, naju je pot zane** 1 bližnji buffet. Podkrepljena z »vejco« bova lažje prenesla žensko nv jarjenost ob skoraj praznem »cekarju« in popolnoma praznem ss» mobilskem prtljažniku. Pa sva enega za plin, drugega za teletino. tn+ jega za olje, četrtega za »žajfo«. petega za podlogo, šestega za žarne sedmega za barvni film, osmega za ... In ga še ni zmanjkalo^»T** pa dobro založeni«, sva ugotovila in si ob 17 različnih vrstah visk* 14 vrstah konjaka, 9 »sortah« vinjaka, 7 raznovrstnih prime7*'' vodke . . zaklela, ja. v take trgovine bova pa še zahajala. Tone Peternel-Igor Spomini na leto 1941 in poljansko vstajo Vzrokov, da je znaten del občanov nasedel demagoški nemški nacionalsocialistični pro-»agandi, je več. Najpomembnejši so prav otovo tile. Slabo razvito gospodarstvo bivše Jugoslavije, ki ni nudilo možnosti zaposlitve vsej razpoložljivi delovni sili, še posebno, ker e v tem območju bilo veliko malih kmetov in kočarjev s številnimi družinskimi člani Težak gospodarski položaj kmetov. Predvsem »a velika nerazgledanost in politična za--stalost znatnega dela občanov, ker so po->rej vladajoče stranke dušile vsako napred-10 politično vzgojno delo med ljudmi in držale ljudstvo v nevednosti. To nerazgledanost in politično zaostalost vsaj v majhnem karakterizira tale dogodek, ki se je zgodil dne 4. maja 1941 v Poljanah. Tega dne je bil v Poljanah, kot po navadi živinski in kramarski sejem, na katerega je vedno prišlo zelo veliko ljudi. Tako se jih je precej zbralo tudi tedaj. V tistem času je bil v Poljanah poleg žandarjev tudi oddelek Sturmabteilung (SA). Med člani oddelka SA so bili tudi Korošci, ki so znali slovensko. Ti ho vneto krožili med ljudmi in se spuščali v pogovore. Med drugimi sta se spustila z njimi v pogovor tudi dva moža *arja, ki sta jim začela pripovedovati, da ■»ta že bila na Koroškem, in sicer leta 1920, ko rta sodelovala v nekaterih borbah. Pripadnika -5A sta pozorno prisluhnila in ju začela praševati, v katerem času in kje sta bila, v uteri enoti itd. Jaz sem se vmešal in oenjena možakarja - koroška borca -vedel s pretvezo stran in jima pojasnil, naj eh stvareh tem ljudem nikar nič ne pnpo-dujeta, ker sicer lahko prideta v težave. >ejal sem jima, naj U> povesta tudi drugim koroškim borcem in svetoval, naj čimprej gresta domov, kar sta potem tudi storila. Ker je torej v prvem obdobju okupacije precejšen del prebivalstva nasedel nemški propagandi, ki je žela uspehe tudi s tem, ker so Nemci mnogim ljudem dali delo pri pospravljanju ruševin in gradnjah porušenih objektov, je bila v splošnem tisti čas politična situacija v dolini, še posebno na območju tedanje občine Javorje, dokaj neugodna. Poudariti pa moram, da vendar nacionalsocia-listična propaganda večine prebivalstva ni uspela preslepiti in pridobiti zase. K temu je gotovo v precejšnji meri prispevalo dejstvo, da smo antifašisti in vsi tisti, ki nas je združevala misel odpora proti okupatorju, že konec maja začeli širiti med ljudmi vest, da je v Ljubljani ustanovljena nova politična organizacija Osvobodilna fronta, ki je prevzela vodstvo naroda in si nadela nalogo, da ga popelje in vodi v borbi proti okupatorjem. Seveda tedaj še nismo vedeli nič natančnega o sestavi in delu te organizacije. To novico sem najprej zvedel od brata Janeza, nekaj dni kasneje pa Se od Franca Grošlja iz Javorjev — pri njegovi mami sem bil v službi — ki sta jo prinesla iz Ljubljane. Ta novica je bila velika moralna opora za vse ljudi z visoko narodno zavestjo. Na tej podlagi smo Ai ril i in utrjevali vrste antifašistov in nasprotnikov Nemcev. V zvezi z vsem tem in v upanju, da je nemška okupacija le začasna in da bo kmalu prišel čas, ko bomo rabili orožje, smo začeli že v maju in juniju sami od sebe poizvedovati za orožjem, municijo in drugo vojaško opremo in vse to zbirati. Tako sem Že v tem času, torej še preden sem dobil povezavo /. organizacijo OF v Poljanah, uspel dobiti dve puški in precej municije. To delovanje je olajševala tudi spreminjajoča se politična situacija na terenu. Težko politično situacijo, ki sem jo prikazal prej, so začeli popravljati in spreminjati tudi nekateri neruski ukrepi. Prcejšen preplah in veliko zaskrbljenost ljudi na splošno je namreč povzročilo že samo delovanje nemških rasno-političnih komisij, ki SO začele popisovati in pregledovati ljudi in jih razvrščati v kategorije glede na ugotovljeno čistost rase, kar smo ljudem pojasnjevali kot priprave za selitev. Ta tolmačenja so mnogi zavračali kot neutemeljeno protinemško propagando, večji del pa je to možnost dopuščal. Zato so ljudje z negotovostjo in strahoim pričakovali jutrišnji dan. Mnogi so tedaj pozorno prisluhnili nasvetom, naj se selitvi uprejo ali se ji izognejo z begom v ilegalo, v gozdove. To se je zlasti pokazalo v začetku julija, ko so Nemci naložili na avtobuse in odpeljali iz doline prve ljudi in prve družine. Tedaj SO v mnogih družinah pripravili nahrbtnike in vreći / najpotrebnejšim za življenje in se odločili, da pobegnejo v gozdove, če bodo prišli Nemci selit V ta namen so marsikje zakopali in na druge načine poskrali razna živila an drog material, da ga ne bi dobili Nemci in da bi lahko to kasneje sami uporabili. Čeprav je ta prva selitev zadela v glavnem le inteligenco m premožnejše ljudi, saj je bilo med njimi le nekaj kmetov, saj je vendarle po tistem politična situacija na terenu hitro temeljito spremenila. Ljudje so tedaj govorili: »Torej je le res, so le imeli prav tisti, ki so nam pravili, da bodo Nemci tudi selili in kaj vse bodo z nami še počenjali«. Ti nemški ukrepi M streznili tudi Atevilne ljudi, ki so se prej navduševali za Nemce. Nervozo in negotovost pa so ustvarili celo pri najbolj vnetih zagovornikih hitlerizma in povzročili, da so začeli dvomiti v resničnost nemške prppa-gande in da so potihnili tudi mnogi taki ORGANIZIRANE PRIPRAVF ZA VSTAJO Ti ukrepi, predvsem pa oi^niziran»PJ tično delo med ljudmi ob pripravi**] oboroženega odpora, ki se je že v juniju J*^ odvijati v Poljanski dolini, so bistvene ^ menili stanje in povsem preusmerili na*^i razvoj ter odnos prebivalstva do okupJ** Odločilno vlogo je pri tem odigrala p**^ organizacija in odbor 0F v Poljanah. T* ^3 nizacije je postavil in vodil Maks KnsdHy uja iz rioiovijr. ujc avujf aeio opnmp direktivah in ob pomoči partijsko pou^ delavcev, ki so tedaj delovali na Gor*aid»-To so bili Lojze Kebe-Štefan. Tcwnos* Pavle, Mira Tomšič in Stane Žagar, vs ■ bili člani tedanjega pokrajinskega paro**-" vodstva na Gorenjskem. Nadalje je **J Francem Vodopivcem, sekretarjem ok«*^ kotiteja Kranj, in Tonetom Narod*! članom tega komiteja. Tovariš Krmelj je bil Je prec m levičarsko orientiran in je imel zvezo i *^ terimi levičarskimi politiki iz Ljubljan*-^ delovali v okviru Kmečko-delavskega in Društev kmečkih fantov in~dekiet" je sodeloval v prirejanju sestankov »i nah, na katere sta prihajala med drugi« Ivan Kreft in dr. Lado Vavp©ti<> Nt»t* teh sestankov sem se udeležil skupno > jima bratoma Francetom in Janezom ta* Spominjam se, da so na te sestanke pr* tudi Jože Bizjak in Anton Cadei iz £ vasi, Lojze Kržisnik iz Podobena. Kržišnik iz Delnic, Pavle in Peter Pete; VSnharjev in še več drugih. Vsi navede- -takoj v začetku leta 1941 tudi opredehfl** in odločno podpirali partizansko giban.* sestanki so bili običajno v posebni I gostilne na Vidmu v Poljanah. Nadalje v Krmelj že pred vojno imel zvez« tud' i Tonetom Nartnikom, ki je bil tedaj stavk* delavec-v Kranju in organrziran-čian ms* (SENJiDALJiVJi TMEK, 11 NOVEMBRA 1980 15.STRAN GLAS HIABRI SPREVODNIKI Ni, da bi vedno le kritiziral in *e pnduial! Ponavadi so na tapeti jeze in negodovanja prav »prevodniki, taksni ali drugačni, predvsem pa tisti, ki so priili v kakršenkoli konflikt s potniki. S sprevodniki se srečujemo največkrat pozimi, ko moramo • *a avtobus tudi po sili razmer; »karaj redno pa ob neparnih ali parnih torkih in četrtkih. Tedaj *o razmere po naših avtobusih obupne, da niti ne upoštevamo toftA dni, ko zapade sneg in je ] posebej zjutraj na cestah nered. Tedaj pa se vsaj za hipec pošalite v vlogo in na položaj ali i "a delovno mesto sprevodnikov ; *Q medkrajevnih linijah. Na eni « umed daljših krajevnih linij mi ^e bilo dano opazovati delo spre- vodnika. In prisežem, da ni bolj nehvaležnega posla in verjamem in dopuščam, da se sprevodni kom v takih situacijah jezijo lasje. Prvič nikoli ne veš, kje bi v te medkrajevne avtobuse vstopal: pri sprednjih ali zadnjih vratih. Narod, ki čaka, ves premražen, se zaleti v vrata kakor pač nanese. Na prvi postaji bodo oblegali prva vrata, na drugi postaji zadnja vrata. Tisti, ki so »za dol«, so zmedeni, kajti prerivajo se med tistimi, ki hočejo na vsak način in za vsako ceno gor. Sprevodnik je ponavadi zagozden nekje v sredini, med potniki, ki si stopajo na noge, roke in na glavo. Včasih komaj dihaš: spredaj in zadaj te tiščijo, kaj šele, da bi se lahko premaknil. Roko imaš tam, kjer se je pač zagozdila, nogo pa spet tam, kamor So ti jo porinili. In v tej gneči, ko ne moreš ne sem in ne tja. dela sprevodnik. Ne vem in za vedno mi bo skrivnost, kako mu sploh uspeva, da se prerine, med toliko potniki, ampak vedno se prerine in zelo vestno opravlja svoj posel. Ni tako redko, ko on sam premore veliko potrpežljivosti in dobre volje, ki jo tako hudo in občutno zmanjkuje potnikom. Mislim, da bi se vendarle dal ves ta cirkus vsaj deloma omiliti. Pa zdaj nimam v mislih tiste slavne in propale zadeve, ko so na avtobus jemali le toliko potnikov, kolikor je bilo sedežev, saj obenem niso zagotovili tudi dovolj avtobusov. Menim, da bi prav kultura nas samih po določenem redu omilila stisko, čeprav se zavedam, da je gneča gneča in da bo trideset stoječih potnikov prav tako težko dihalo, pa naj bo še takšen red. Prav bi bilo, ko bi se na avtobusnih postajah postavili v vrsto — pa nikar se ne smejte! Res je malce smešno, predvsem pa nenavadno, ko na angleških tleh na vsakem koraku vidiš ljudi, ki disciplinirano in v vrsti čakajo na avtobus. Ampak nereda sploh ni in tudi prevozi so izdatno kul-turnejši in bolj človeški kot pri nas. Le disciplinirana vrsta bi rešila problem, kajti težko je pričakovati, da bi tudi kultur-nejši med nami kulturno stali ob strani, ko se vsi drugi prerivajo in odrivajo na avtobusnih postajališčih — tvegali^ bi pač, da bodo še naslednjo uro zmrzovali ob cesti in čakali na naslednji avtobus . . . 3f* ZBOR VADITELJEV UČITELJEV TRENERJEV SMUČANJA SZS KRANJ VABI *W zbora in oWane. kateri spremljaj« «o zbora NA OBČNI ZBOR V SREDO It NOVEMBRA 1S80 >obl8. uri v sejni sobi St. 14 SMUK - SMUK * Kruj VAŠA PISMA SPOMIN NA REZKO Pri čitanju GLASA sem med drugimi članki nenadoma naletel na lep prispevek izpod peresa D. Dolenc »Mi pa nismo se uklonili ...e.-p tovarišici Rozi Mede-Rezki. Saj to je vendar Rezka, tista Rezka, ki je nekako oktobra ali novembra 1942 prišla v škofjeloško četo, kjer sem bil jaz četni kurir. Z njo je prišel tudi njen mož Peter. Takoj smo postali prijatelji in tovariši. Ker nista imela šotora, sem jima jaz odstopil svojega.rekoč: »Mene tako vse noči ni v šotoru, ker hodim stalno na zveze.« In tako je ostalo, če sem pa le kakšno noč ostal v četi, smo se pa stisnili skupaj. J 1 1 i je te dni zapadel, je sicer skril tole planinsko sramoto, toda **3 bo še odlezel... Gre za nekdanji otroški zviralnik, ki je bil *°**oljen na zelenici za Domom upokojencev na Planini, kjer pa so zastavili tisto sporno gradnjo in je moral seveda zviralnik z fywce. Le na drugo stran poti so zmetali posamezne brunčke, ki so *ew sestavljali priljubljeno otroško igralnico. Nihče se ni našel da bi "Postavil na novo in zdaj les jemlje konec v moči in blatu. Morda bo ^dočakalpomlad, če se ne bo prej našel nekdo, ki si bo z njim hotel ***** svojo energetsko krizo ... — Foto: D. Dolenc Rezka nam je šivala, prala in kuhala. Toda jaz nisem bil dolgo z njima skupaj, ker sem bil še tisti mesec ujet. Nekega dne je prišel v našo četo, ki je imela takrat taborišče blizu kmeta Jamnika nad Zmincem pri Škofji Loki, kurir Franc Bradeško-Janušek iz Poljanske čete. Takrat je med drugim tudi dejal, da bo čez par dni spet prišel in ostal v Loški četi. Ker pa je bila v kratkem najavljena hajka, sva se z Januškom dogovorila, da ga bom na določenem mestu pričakoval v četrtek ob sedmih zjutraj. Četa se je res par dni nato umaknila. V četrtek sem še šel na tisti kraj, da pričakam kurirja Januška. Toda ni ga bilo in jaz sem šel nazaj v četo. Naslednje jutro smo pa izvedeli, da je bil ujet nek partizan. Ker nismo bili gotovi, da je bil ujet ravno kurir Janušek, sem predlagal komandirju čete, da bi mi dovolil iti v soboto zvečer še na Ga-brško goro do kmeta Kumra, ker sva bila z Januškom dogovorjena, da če ga ne bo v četrtek tu, se pa dobiva na Gabrški gori. Komandir mi je dovolil iti. V soboto proti večeru sem se pripravil za pot, nahrbtnik pa nesel v skrivališče. Potem sem se šel poslovit od Rezke in Petra. Toda Rezka je začela jokati in me na vso moč pregovarjati, naj nikar ne hodim, ker ima slutnjo, da bom še jaz ujet. Ni se dala potolažiti. Jaz sem se smejal rekoč: »Nič se ne boj, že celo leto hodim na veze, padal sem iz zasede v zasedo, pa sem se še vedno izvlekel. Če me bodo pa res Nemci ujeli, ti pa zapustim svoj šotor za spomin na tovarištvo.« Potem sem odšel in čez dve uri so me nenadoma obkolili Nemci in raztrganci, me vlekli h K umru na Gabrški gori, me pretepli in priklenili na skupno verigo k Francu Bradešku-Janušku in Tinetu Rih-taršiču, partizanu Poljanske čete... To je moj najljubši spomin na to-vasico Rezko. g gostovanjem Janko Bernik Klobovsova ulica 4 Škofja Loka Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (65. zapis) V prejšnjem zapisu sem se navduševal nad akcijo, ki so jo pred leti izvedli po nasvetih domačega arhitekta: da so gostinske lokale, obrtne delavnice in trgovine označili z ustreznimi izveski. Na Titovem trgu vzbujajo pozornost izveski: Tourist ofice, Kulturni center, Galerija, Elita, Tobak, Taxi, Šumi, Restavracija Planika, Zmaga in res umetniško oblikovan mestni grb na poslopju občinske skupščine; v Maistrovi ulici so mi »padli v oči« naslednji izveski: Podjetje Meso, Pohištvo Kočna, Tina bar, Hotel Malograjski dvor. Gostišče pri Ce-rerju, Nogavičar in Dana; v Mici Borisa Kidriča sem videl lepe izveske nad trgovino s čevlji Planika, nad lekarno, kruh — pecivo, Slovenija Sport, Sadje - zelenjava. Darila in spominki. Ciciban, Utok-Butik, Triglav, Friz. salon Mali. Tapetništvo, Slaščičarna Vesna. Krojačnica — Šivalnica, Desert-Kočna, Ona-On. Gostilna Grčar. Bar Mitnica, U tok, Fotograf idr. Franc Ks. Pire (1785-1873) oče umne sadjereje OČE UMNE SADJEREJE Frančišek Pire, rojen leta 1785 v Kamniku, po pravici slovi kot oče umne sadjereje na področju nekdanje Kranjske. Bil je izrazit gospodarsko-organizatoričen talent, ki je v naše kmetijstvo uvedel dotlej malo upoštevano panogo — sadjarstvo in z njim povezano dre-vesničarstvo. Sam je zapisal: »Lepo, zdravo sadje nas razveseli, nam k živežu pomaga, nas v hudi letini lakote obvarje.« Mož je mnogo potoval, tudi po tujini. Povsod si je ogledoval sadjarstvo in vinogradništvo. Učil se je, da bi pozneje sam poučeval druge. Kmetijska družba v Ljubljani mu je leta 1834 natisnila knjigo »Kranjski vertuar ali Podučenje v kratkim veliko sadnim dreves zarediti, jih s cepljenjem požlahtniti in lepe verte k velikimu pridu zasaditi«. — Pozneje je izšla še druga poučna Pirčeva knjiga »Podučenje, kako se morejo te škodljive gosence končati.« Nekaj let je Frančišek Pire župni-koval v Podbrezjah. Po tradiciji je imel tli veliko sadno drevesnico, iz katere je vsako leto oddal do 8000 drevesc — pevcarjev. Znano je še, da je vzgojil čez 130.000 divjakov za cepljenje, ki jih je prodajal zelo poceni ali pa dajal kar zastonj. Tudi novo župnišče v Podbrezjah je sezidal Frančišek Pire — nad portalom sta še danes vklesani inicialki njegovega imena F. P. in letnica 1832. V letu 1835 - star že 50 let! - se je pod vplivom prijatelja Friderika Barage odločil za misijonarski poklic. Odšel je v severno Ameriko med tamkajšnje Indijance. Star že 88 let se je utrujen in bolan vrnil v domovino. Umrl je 20. junija 1880 v Ljubljani, v 95. letu starosti. Zvezna država Minnesota (ZDA) je po našem rojaku imenovala mesto — Pierz! POČASTITEV NAŠEGA ROJAKA No. o tem pa res morem kaj več povedati! Mesto Pierz je.dobilo ime po našem Kamri ičanu leta 1886. Prej se je kraj imenoval Rich Prarie. Leta 1952, tj ob stoletnici Pirčevega prihoda so postavili v Pierzu veliko in moderno gimnazijsko poslopje, ki so ga poimenovali »Father Pierz Memorial High School« (očeta Pirca spominska gimnazija). Poslopje je trietažno in ima prizidano športno dvorano v izmeri kar 56 m x 35 m! Šola sprejme lahko do 450 dijakov. Še to: v mestu izhaja dnevnik »The Pierz Journal«, imajo pa tudi Kamniško cesto (Kamnik Street). Počastitev našega kamniškega rojaka pa kar še ni konec! Po zapisih Ivana Zike povzemam: »Največji Pirčev spomenik je v St.Cloudu. Stoji ob robu parka pred mestno bolnišnico, nedaleč od desnega brega reke Mississippi. Na vzhodnem kamnitem podstavku je vpodobljen misijonar Frančišek Pire, ki pokroviteljsko drži roke nad Indijancem in belim naseljencem, ker so na spominski plošči omenjeni tudi trije Pirčevi pomočniki — Slovenci, ki jih je Pire leta 1864 pripeljal s seboj iz domovine, je to pravzaprav spomenik Slovencem in zahvale njihovemu uspešnemu delu v teh krajih.« Še tretji spomenik ima Pire v teh daljnih krajih. Postavljen je na levem bregu reke Mississippi, v kraju z imenom Belle Prairie, torej na mestu, kjer je Pire postavil pred 100 leti prvo cerkev za kanadske Francoze. Tudi opis tega spomenika povzemam po Ivanu Ziki: »Na visokem kamnitem spomeniku je zgoraj v levem kotu grb Kranjske, v desnem pa grb Minnesote. Na levem nižjem podstavku so Pirčevi kronološki podatki, na desnem pa ugotovitev, da je ta spomenik v letu 1952, ob Pirčevi stoletnici prihoda v Ameriko, postavila škofija, ki združuje na svojem območju 86728 vernikov in oskrbuje 58 šol, 7 bolnišnic in eno sirotišnico. — V sredini pod grboma je Pirčeva podoba in kratek opis njegovega delovanja v teh krajih.« Razboriti bralec teh zapisov me bo bržčas pobaral, le čemu toliko besed o Pirčevi stari slavi? Zato, ker mislim, da bi bilo prav, če bi se kaka naša kmetijsko-sadjarska šola poimenovala po našem prvem umnem sadjarju, gorečnem narodnem gospodarju in učitelju kmečkega ljudstva. Mar bi bilo to kaj narobe? Tako pa našega Pirca časti le tujina ... Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski aa ja človek lahko savedel, kaj se dogaja, so vf* ša odhajali v naglici ko strela. Oče Bernard pa je V.*»«fS toga omedlel... Vašcani so se šele zdaj zbirali. prileteli s polja, ko so slišali veliko vreščanje in v*- Dragi so pritekli iz hiš, eni so strmeli, drugi so mo-V**j»sdea pa ai vedel, kam bi se dal. In preden so se V***t da bi bilo dobro grajske obvestiti o tem grozo vi 'dogodku, m bili cigsni te za deveto dolino. M. Nazadnje vendar trije stečejo na Kozjak in vpijejo, da so cigani ubili dva kmet«, da je oče Bernard omedlel in da so gospođica Jurija odpeljali s seboj. Peter se je delal osuplega. Nič ni za povedal, hlapec Oibe pa je brž zdramil hlapce, da bi jo udrli za cigani. Zdaj šele Peter za pove, naj še njega počakajo, da se priprsvi. Da se mu pri tem opravilu ni kaj posebno mudilo, to ai lshko vsak misli. Ožbe je odkrito godrnjal nad njim in najraje bi bil sam odjahal. Nemara bi bilo boljše. 57. Sonce je ie zahajalo, ko je z gradu jahalo krdelo hlapcev v orožju, njim na čelu pa grbavi Peter, po sledi ciganov. Kmetje, ki so gledali za njimi, so takoj vedeli, da so ie pred gozdom zavili v napačno smer ... »Na levo, na levo!« so kričali, ali kdo bi jih slišal tako daleč. Stemnilo se je. Kmetje se žalostni razidejo in to noč še posebno skrbno zapahnejo duri. Gori v gradu pa vso noč čakajo, kdaj se bodo vrnili hlapci z ljubljenim dečkom. Zlasti očeta Bernarda je skrb vrgla na posteljo. O L, A S16. STRAN. ŠPORT Plavalni center v Kranju KRANJ - Plavalni centri v svetu niso nit novega. Te imajo ie nekaj let v NDR, ZDA ia 81. Zato ni aic novega, da so M tudi v Sloveniji odločili, da gredo po poti svetovnih plavalnih veleail. Im, da je te vedno med plavalnimi delavci v Sloveniji nekaj takih, ki aieo sa take centre, vendar je strokovni svet PZ Slovenije te dal ■ nglasjr. da se v Kranju snene a delom v tem centra. To ie ek spe rimi n talni center, v katerem no načrtovanem treninga trenira sedem plavalcev kranjskega Triglava in plavalec Rudarja Boris Novak. Novak je v Kranjn te treniral lansko poletje in ta trening se m« je obreetoval. Tudi v tej sezoni bo tako. Novak, ki je dijak tretjega letnika gimnazije v Trbovljah, bo na treninge v Kranj hodil po štirinajst do tri tedne. Tako bo lahko nspaino končal solo. Teiko bi bilo to šolsko leto Novaku, da bi se vkljnetl v neni načrt kranjske gimnazije. Prav nato je tudi Novak edini, ki je v tem kranjskem centra. Pri usklajevanju treninga in iole bo potrebno dobro razmisliti, kateri plavalci in plavalke naj bodo v centrih. Le-te naj bi ustanovili tudi v LjnbHaal in Maribora. Zakaj so se odločili, da bo Kranj pri tem poizkusni »zajec«. Kvaliteta plavanja v Kranj« Je na visoki visini Tu je tudi dosti plavalcev in plavalk, ki lahko vipsdbnjajo oetale. Poljaki pred oemimi len niso v svetovnem plavanju pomenili skoraj ni*. Ko pa so zaceli sistematično delati v plavalnih centrih, se je njihova plavalna vrednost na mednarodni sceni začela dvigovati ln te letos na olimpijskih igrah so Imali veliko finalistov. Tudi dejstvo, da plavalci prezgodaj nehajo, je navedlo plavalne delavce po uatanovitvih lastnih centrov. Za jugoslovanske tekmovalce je namreč motiv, da so dobri samo za jugoslovansko plavanje in da pridejo v drtavno reprezentanco, ki nastopa nn balkanskem prvenstvu. Vemo pa, da vsi najboljše rezultate dosegajo pri osemnajstih do dvaindvajsetih letih. Zato je ikoda, da nekateri prezgodaj prenehajo. Zato naj bi bili tako centri vspodbuda za neprene-banje nekaterih, ki so na vrhuncu svojih sposobnosti. Kot je dajal trener kranjskih plavalcev Venceelav Kapus, naj bi delali tako kot v našem al nekem smučanju. »Tone Vogrinec je imel v začetku svojega dela motive. Vsakega tekmovalca je znal pripraviti, da je nn mednarodnih tekmah stalno napredoval. Od zadnjih mest do najboljših In tako naj bi bilo tudi v slovenskem in ju-goelovanskem plavanju. Le tako bomo napredovali in motivirali jugoslovanske tekmovalke in tekmovalce v plavanju za dvig v mednarodnem plavalnem prostoru.« D. Humer Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ - Sneg, je bil krivec, dn so nogometne moitva v slovenski ligi morala v tem kohi počivati Igrišča so bila namreč zaradi snega za igro nemogoča. Svoje prvenstvo so nadaljevali hokejisti, rokometa* i, odbojkarji, medtem ko so košarkarska tenaka in moška moitva v soboto in nedeljo začela slovensko prvenstvo. HOKEJ - V prvi zvezni ligi ni bilo v tem kolu nič presenetljivega, le ljubljanski Tivoli je presenetil v Beogradu Partizan, saj mu je po dobri igri odvzel točko. Jeseničani so doma zlahka opravili z Medve-tčakom, medtem ko je ljubljanska Olim-pija dobro napolnila gol Celju. Prav Celjani so bili Usti, ki so Ljubljančane premagali v prvem krogu. Izid - Jeeeaice : Medveieak 12:2 (1:0, «:2, 4*1 Olimpijs : Celje 11:1 (4 0, 3:1, 5 0), Vojvodina : Crvena zvezda 3:12 (2:8, 1:3, 6:1). V vodstvu »o ie vedno Jeseničani, ki imajo tri točke prednosti pred ljubljansko OliznnJJo. Hokejisti Triglava so v tekmovanju slovensko krvnike lige prvi* znmagali. V tem kota so namreč v Ljubljani gostili sagreb-iko Mladost in jo s dobro Igro tudi premagali. KranJekosmrci ao gostovali v Sisku. Domača INA je bila slab nasprotnk bolji im gostom iz Kranjske gore. Izidi - INA : Kranjska gora 1:15 (0:6, 1:4, •:«). Triglav : Mladost 1:3 (1:3, 3:0, 4:0). Zagrebi k a Mladost je dobila srečanja prvega kola sa zeleno mizo. Prevojcanov namreč ni bilo nn tekmo v Zagreb. KOŠARKA - Na startu motke slovenske lige kranjski Triglav ai imel preveč srete na gostovanju v Ljubljani. V enakovrednem srečanju ao jih premagali k oi ar kar j i Ilirije. V dragi slovenski ligi zahod no Radovljičani polotili orotje v Postojni, srečanje med Cerknico in Jesenicami pa bo 13. novembra. Šahisti Iskre zmagali KRANJ — Šahisti mariborskega podjetja Certus so povabili v goste šahiste kranjske Iskre, ki so z gostitelji odigrali dvoboj na osmih deskah. Srečanje je prispevnlo k utrjevanju sodelovanja in prijateljstva med delovnima kolektivoma, gostitelji pa so podarili gostom spominska darila. V zanimivem dvokrotnem dvoboju so slavili iahisti Iakre s 8,6:5,6. Za kranjsko Iskro so igrali Janez Krek, Miha Smid. Albin Oble-icak, Alojz Mezeg, Vinko Zorman, Martin Brce, Olga Stempihar in Olga Logar. Povratno srečanje bo 32. novembra na Labo-rah, dan pred tradicionalnim moitvenim turnirjem v Iskri. 0, 8. Izidi - Ilirija : Triglav »6:91 (40:43). Kratki zidar : Lokainvest 03:75 (37:30), Kamnik : Zagorje 78:84) (42:34), Postojna : Radovljica M M (64:40). V drugi zvezni tenaki ligi so igralke Alpine osvojile točki v Murski Soboti. Tu so namreč premagale moitvo Pomurja. SavCaake in Jeseničanke so bile na startu v enotni slovenski ligi uspešne. Oboje ao zmagale. Izidi - Sava : Litija 71:56 (41:27), Jesenice : Drava 70:60 (37:36), Pomurje : Alnina 64:64 (36:81). ROKOMET - Rokometaiice Alpleea so se z zmago vrnile iz Velenja, aaj so v drugi zveni ligi premagale domačinke. Lep uspeh so v slovenski ligi dosegle tudi Preddvor* anke, ki ao bile bolite od Izole. Tudi Jelovice je v motki slovenski ligi v derbiju kola v dvorani Poden dobila srečanje z Minervo, medtem ko je bilo srečanje Frule : Peko preloženo. Izidi - teaake - Velenje i Alples 13:14 (7:7), Preddvor : Izola 13:11 (6:6), motki -Jelovica : Minerva 36:33 (15:11). Labinski Rudar je v vodstvu v drugi ■vezni tenaki ligi. Ima 36 točk. Union Dalmacija je draga s šestnajstimi. Alples na tretjem mcetu pa jih ima trinajst. V tenaki slovenski lig) je v vodstvu MUnotest z devetnajstimi to*kami, PP Drava in Preddvor, ki ata na drugem in tretjem mestu pa jih imata sedemnajst. Na vrhu lestvice v slovenski motki ligi sta Šoštanj in Jelovica. Oba imata po sedemnajst to*k ,. ODBOJKA - Odbojkarji Beda niso ime h sreče na Ravnah. Raven* an i so bili bolj* i v prvi zvezni B motki ligi. V drugi ZOL za ienake so Blejčanke gostovale v Mislinji in Čeprav so igrale odlično, so bile le premagane. Gorjanke so v slovenski ženski ligi izgubile z Ljubnim, medtem ko so bile Jesen i* anke uspešne v Novem mestu. V motki slovenski ligi so odbojkarji Triglava doma izgubili s Savo, mladinci Bleda pa niao bili dorasel nasprotnik Pionirju. Izidi - motki - Futinar : Bled 3:1, Triglav : Sava 0:3, Bled (mladinci) : Pionir 6:3, Brezovice : Želez ar 3:1; tenske -Mislinja : Bled 3:2, Ljubno : Gorje 3:2, Krka: Jesenice6:3. V prvi zvezni B ligi vodi 2elezni*ar, ki ima 16 točk. Bled je a štirimi na sedmem mestu. V ženski drugi ligi vodijo Pore-*anke, ki imajo teet točk, na Četrtem mestu so odbojkarice Bleda. Imajo ttiri točke. Pionir je na *elu motke slovenske lige s testimi točkami. Mladinci Bleda in Triglava so na zadnjih dveh mestih brez dobljenega srečanja. V tenaki alovenski ligi vodijo odbojkarice Branika, ki imajo lest točk. Gorjanke so s štirimi pete, JeseniCanke pa z dvemi sedme. -db NOGOMET Triglav in Primskovo jesenska prvaka Slabo vreme je onemogočilo od igranje zadnjega jesenskega kola občinskega prvenstva za člane. Tekmovanje se bo nadaljevalo spomladi. V članski A ligi vodi Triglav pred Savo. Ti dve ekipi sta prikazali najboljši nogomet in najbližjemu zasledovalcu ušli za teat točk Enakovredno se borita za naslov občinskega prvaka. Tretjeuvrščeno Naklo igra spremenljivo. Skupno s Šenčurjem Nakianci računajo z uvrstitvijo v mu per ligo prvih ttirih ekip. Omeniti velja, da igralci Triglava, Save in Nakla sestavljajo V. selekcijo Triglava in ne nastopajo z Bohinj dobil jesenski del KKANJ - Rekreacijska skupina nogometnega prvenatva Gorenjske pri Članih je zaključila jesenski del tekmovanja V zadnjem kolu je za presenečenje poskrbel Trti* ki je v Lescah katastrofalno premagal domače B moitvo. Igralcev Bleda m bilo na Jesenice. A moitvo Lesc pa je tesno porazilo B moitvo Bohinja. Vrstni red *lanov po jesenskem delu tekmovanja je naalednjl: 1 Bohinj A 10 točk. 2 Jesenice 0 to*k. 3. Trti* 8 točk.4. Lesce A 7 točk, 5. Lesce B 5 točk. 8. Bled 3 točke in 7. Bohinj B brez točke. Pionirji morajo odigrati se nekaj znosta-lih srečanj. Prav tako pa s tekmovanjem zaključujejo tudi kadeti oziroma 111. selekcije. Preo zaključkom sta bila na vrhu lest vice Sava in Britof s 15 točkami, tretji p. j* bil Trti* z osmimi ^ vsemi najboljšimi igralci. Kljub temu no tudi v rekreacijskem tekmovanju pri vrhu, kar kate na dobro delo v teh klubih. Dokazuje tudi dejstvo, da sodelovanje v selekcijskih ekipah ne vpliva na uspehe t rekreacijskem tekmovanju. Izpad iz A lige grozi Trbojam, Podbrez-jam in novincu v ligi Preddvoru. Obetajoča mlada ekipa Preddvora ima premajhen kader igralcev. Znano je, da se ta ekipa pred vsako sezono ns tekmovanje dobro pripravi, zato so napovedi o njihovem izpadu iz lige preuranjene. Zanimivo je, da so Pred dvorčani vse točke osvojili v gosteh. Najboljši strelec lige je Naklane« Količ. V članski B ligi je velika gneča na vrhu. Kar ttiri ekipe upajo na prvo mesto, ki vodi v a ligo. Z visoko uvrstitvijo so prijetno presenetili igralci Visokega. Razočarala je ekipa Britofa, katero so prehiteli tudi novinci v ligi Hrastje. Največ golov v B ligi je dosegel ( otman (Visoko). Člani a Triglav 9 7 1 1 38: 9 18 Sava .9 7 1 1 18: 9 15 Naklo 9 4 1 4 22:22 9 Kokrica 9 4 0 5 10:33 H Šenčur 9 3 1 5 21:16 7 Podbrezje 9 3 1 6 10:20 7 Trboje 9 a (1 ♦i 14:25 8 Preddvor 9 2 1 6 16:31 5 ČLANI B Primskovo 8 1 1 2 38:20 11 Korotan 7 5 1 1 24:12 II Visoko H 1 1 3 20 17 11 Kilmarji ti 4 1 1 10:10 9 Grintave« H I 1 6 14:38 | Hrastje 7 1 1 I 12:27 3 Britof H 1 (» 7 13:30 2 s Verl.i Alpsko smučanje Vreme nagaja MARIBOR - »Tokrat nam v Val Senale-su vreme ni bilo naklonjeno. Primorani smo bili trening predčasno prekiniti in oditi domov. Od načrtovanih priprav v preteklem tednu smo lahko izkoristili za vadbo veleslaloma in slaloma le tri dni. Proge so bile zares dobro priprsvljene, a bile pa so premenke za uspetno vadbo. Tudi megla in slaba vidljivost sta opravila svoje«, je dejal trener natih najboljših alpincev Filip Gartner pred nedeljskim odhodom na novi petdnevni trening, ki bo tokrat v Hi te rtu zu (Avstrija). Križaj, Strel, Kuralt, Zibler, Franko, Benedik, Oberstar in Cerkovnik ao te na vadbi v Avstriji. Sele sedaj, ko smo tudi doma dobili sneg, se pozna, kako bi bilo za nate smučarje potrebno domače smučišče. Na domačem snegu bi se nati lahko dobro pripravili v tem obdobju nt-črtovanga treninga. Tako so nati primorani, da ai poiščejo smučišča tam kjer so najboljši pogoji za vadbo. »Načrtovali smo, da bodo ta teden trening Inhko opravili doma. Toda, spet nam jo je zagodlo vreme. Det, ki je te dni namočil naia smučišča, nam je to preprečil. Upam le, da bodo do prihodnjega tedna opravili na Soriški planini vse potrebno, da bomo lahko na teh smučiščih nemoteno trenirali,« pravi trener Gartner. Pod vodstvom trenerja J ote ta Sparovca so se z uspešnega treninga domov vrnile dekleta Zavadlav, Tome, Jerman. Dornig, Blatić, Leskovtek, Pehare in Ravnikar. Vadile so na prelazu Tonale. Doma bodo le nekaj dni in ponovno se bodo zbrale sredi tedna in odtle na novi trening. V Kaprunu je sedaj velika gneča, aaj na tem smučišču vadijo tudi jugoslovanski B reprezentant-je. Malo smo pisali o treningu tenske B vrste. Trener te vrste Milan 2van je v KaprunS) in vadi z dekleti Tjašo Klajntček (Branik - letnik 1063), Darjo Porenta (AJpetour - 1064), Alenko Mavec (Olimpijs — 1066), Barbaro Benedičič (Jesenice - 1064), Majdo Zvokelj (Triglav - 1065). Savino MikeUč (Alpetour - 1666), Barbaro Koprol (Olimpija - 1066), Majo Ceanik (Alpetour - 1066), Veroniko Klinar (Jesenice - 1066) in Matejo Krek (Alpetour -1066). Izvedeli smo, da bodo v Hintertuzu trenirali tudi avstrijski alpinci, saj tudi oni nimajo pravih pogojev v nizini. Primorani so tako kot nati trenirati na ledenikih. Poleg natih A reprezentantov bodo y Avstriji vadili tudi jugoslovanski smukači. Zahodni Nemci trenirajo doma. Svoja smučišča so si na domaćih terenih poiz-kali tudi Skandinavci. Teh ni namreč ne v Van Senalesu, ne na prelazu Tonale in ne v Kaprunu in Hintertuzu. Kje trenirajo Američani, Japonci in Kanadčani, ni znano. Vai torej v teh zadnjih novembrakih dneh trenirajo zagnano in odpravljajo napake. Po 3. decembru ne bo ve* časa za trening. Takrat se namreč začne tekmovanje v svetovnem alpskem pokalu. Med tekmami za najvišjo alpsko lovoriko je le malo predaha! D. Humer Najmlajši član naše A alpske repre zentance Jeseničan Grega Benedik na treningu kaže, da bo v tej sezoni krepko izboljšat seoje FIS točke v veleslalomu in slalomu. — Foto: F. Per dan Obvestila, prireditve SKOPJA LOKA - Zveza telesnokul turnih organizacij in odbor za namizni tenis bosta tudi letos priredila občin sko ligo v namiznem tenisu. V pretekli sezoni je v ligi tekmovalo 14 moštev. V letošnjem tekmovanju bodo za ekipo igrali trije. Prijavijo »c lahko moštva sindikalnih organizacij, krajevnih skupnosti, ulic, blokov, mladinskih, športnih in drugih organizacij iz škofjeloške občine. Vsaka ekipa mora imeti proator za igranje Prijave sprejemu ZTKO Skofja £ofca d„ jutri i2 n„. v,'mbr»- M K .i l.iin.n TRSlC — Komisija za rekreacijo telesnokulturne skupnosti Trti* bo tudi letošnjo zimo pripravila trim ligo \ odbojki Moštva bodo razdeljena v dve skupini. V A skupini bo igralo osem najbolje uvrščenih iz lanskega prvenstva, v R pa moštva, ki se bodo prijavila na novo. Igrali bodo v telovadnicah osnovnih šol heroja Bračiča in heroin Grajzerja. Skupina A bo začela t Irk movanjem v torek, 18. novembra \ le lovadnici Bračičeve tole, skupina H pa za*ne v četrtek, 20. novembra v te lovadnici Grajzerjeve šole. Zadnji dan za prijave je 12 november na TKN Trti*. Bra*i*eva 4. Prijava mora vse-bovati tudi seznam največ dvanajstih igralcev, ki lahko nastopajo za moštvo Tekmovanje bo enokrotno. najboljšs dva iz B skupine se bosta uvrstila v A skupino, zadnja iz te skupine pa izpadeta v B skupino. . . . I K ikri •KOPJA LOKA - ZTKO Ckofja Loks in plavslni bazen iz Železnikov prirejsta tečaj /.a neplavalce v fcslei iikih Tečaj se ho začel v ponedeljek. 17. novembra in se bo nadaljeval vsak ponedeljek, sredo in petek ob osmih zvečer. Prijavr sprejema ZTKO Skofla Loka in bazen Železniki. \i k KRANJ - V RAT ARKA VREČKOVA NAJZASLUŽNEJŠA ZA USPEH PREDDVORĆANK - SRL - ženske Preddvor ; J^o*, 13:11 (6:6), dvorana na Planini gledalcev 100, sodnika Albreht, Benčič (oba Maribor). PREDDVOR - Vreček, B. Tišler, I. Savs, Vesel, Ivanovec 3 Rezman 3, Brolih 5, C. SaOs 1, Krišelj, M. Tišler, Kamičar 1, Smrtnik. IZOLA - Samardžija, Omrzel, 3, Budal 4, Radojkovič 1, Babic Jurinčič 2, Bizjak, Mihelič 1, Kaligarič, Kovačič, Pavlic Pajovič. V zadnji minuti je obe točki za Preddvorčanke rešila njihova vratarka Vrečkova, kije bila junakinja tekme. V tej minuti, pri izidu 12:11 je namreč Vrečkova kar dvakrat obranila strel, iz šestmetrovske črte Ce ne bi bilo uspešne obrambe Vrečkove bi gostje povsem zasluženo r Kranju osvojile točko. V sicer ne preveč kvalitetni tekmi sta točki ostat doma. Po enakovrednem prvem delu srečanja se je igra razživela šele r nadaljevanju. Gostje iz Izole so se namreč predstavile kot čvrsto moštvo s trdo obrambo. Vendar so. tudi Preddvorčanke pokazale kaj znajo in uspele, da so jih premagale, (dh) - Foto: F. Perdan ROKOMET Jelovica najuspešnejša SKOFJA LOKA - V škofjeloški občini organizirajo občinsko pionirsko rokometno ligo. Sodeluje šest moštev, vodi pa SSD Jelovica s 8 točkami brez poraza. Drugi je SSD Mladi rod A 6 točk, tretji SSD Ratitovec 4 točke, četrti SSD Mladi rod B 2 točki, na zadnjih mestih pa sta brez točke SSD Mladi rod C in SSD Blegoi. Najboljši strelci soTroha (SS1> Jelovica), Posvek (SSD Mladi rod A). 2vab (SSD Mladi rod C) itd. M. Kala mar Vodi Mokerc KRANJ - V drugi moški republiški rokometni ligi — zahod so odigrali deveto kolo. Obe gorenjski ekipi Zabnica in Kamnik sta srečanji na domačem igrišču izgubili. Kljub porazu so Kamničani četrti, 2abničani pa peti. Lestvica: M okerc H H l) 1 203:173 16 Izola 9 7 l) 2 206:170 14 Črnomelj 9 1 1 3 336:304 13 Kamnik 9 5 1 3 221:107 11 Žabnica 9 4 1 1 226:212 Grosuplje 9 4 1 ■1 201:200 ¥ Inles 9 3 1 5 107:217 7 Piran 9 3 1 5 143:168 7 Krka 9 3 1 H 243:367 rt Slovan 9 2 1 1 230:238 1 Jadran H 2 1 5 176:302 8 Ponikve 9 2 0 7 200:221 » 1 Kulisi OTROCI - MLADINA ODRASLI VABIMO VAS NA VI. KRANJSKI ZIMSKOSPORTNI SEJEM v halo A Gorenjske*. četrtek, 26.11. popoldne od 14.30- 19. ure petek, SI. 11. popoldne od 14.30-19. ure sobota, 22.11. od 9.-19. ure nedelja, 23.11. od 9-17. ure programa sejma ras sodelovanju prodaje V okviru v HOiroo k «y> in zamenjave rabljene opreme konfekcije in obutve. Za obiskovalce smo poskrbeli bogato ponudbo nabave nove opremo, svetovalno službo, napotke o rekreaciji na snegu ter grame vadbe Sole smm otrok, mladine in odraslih Zbor učiteljev Kranj KRANJ - KOSARKARKE SAVE LAHKO DO PRVE ZMAGE - SKL - ženske Sava Utija 71:56 (4127) dajana na Plamm. gledalce, 50. sodnika Lotrič- . SAVA - Ponikvar 4 Mlinar 2, Oblak 9, Dnnjakovič 8. Mladen, Horivt. Žagar 7. Baligač 18. Habjan Trojer 6, Kuzma 15 LITIJA K otman Sterie 5. Milinkovič 4. Brunček. Kosi 32, Babtč Vepn*m nastopu v slovenski ženski košarkarski ligi so igralk* kranjske Save lahko prišle do prvih točk. Gostje "J^/rm namreč niso bile dorasel nasprotnik Že prve minute *^fi;"!^^> + bodo Savčanke tokrat imele lahko delo. saj so igralke malo košarkarskega znanja Gostiteljice so f^''^^"^^^ s petnajstimi kos, prednosti in s trinajstimi nato zaključile tudi prv, del srečanja^ Litije niso dosti bolje upirale Tudi v ^alj^injusi gostje V v> ^ domačinkam čeprai tud o 2 a a O z C 1. Kh8 Tudi 1. . .. Le6 ne zaustavi razigranih belih figur 2. Teb":! De6: 3. Se7+ Kf7 4. Ld5 in beli osvoji damo. 2. Sf4ff Črni se je vdal. Po umiku dame z linije d sledi Sg6+ in nato Th4 mat! Nastalo matno sliko si velja zapomniti, saj je v Šahovski praksi kar pogosta. 1 - -,. mm Jft* li) i A .i? UČINKOVIT SKLEP IGRE Šahovska igra ima lahko zelo različen potek. Včasih se prednost prevesi že v otvoritvi, se posebno zaradi nepoznavanja teoretičnih novosti, včasih se bije ogorčena in enakovredna igra, včasih eden od nasprotnikov vsili svoj način igranja drugemu itn. Podobno kot pri namiznem tenisb so tudi v šahu tekmovalci, ki so izraziti napadalci in drugi izraziti obrambniki. Kadar opazujemo njihove medsebojne obračune, imamo pogosto občutek, da bo zmagal ofenživec, vendar se igra neredko sprevrže v nepričakovan sklep. Opa: zovalca Se najbolj prevzame učinkovita sklepna kombina cija. Položaj na diagramu 138 je iz partije med A i jen inom in nekim petrograjskini Sah' H914). Crni pripravlja zaporo kraljevega krila in nadalje v« nje igre na daminern. Beli pa ae je odločil za kombinacijo -katero je lepo in učinkovito premagal nasprotnika. ff?4: hgS: gh3: . Sh5 ni bolje. Sf8+ + Kg7 5. Diagram 138 1. Sdf3 2. Sg5+! 3. Sg6:-r!! Tudi 3. .. Sledilo bi 4. Se6: + in beli je osvojil na-mrotnikovo damo s Šahom. 4. Sf8 + + Kh6 5. fg5: + Kh5 6. Ldl-I- Kh4 .. 7. Lf2 mat K prikazanemu lahko dodamo le to, da je za učinkovito kombiniranje potrebna ustvarjalna domiselnost, pravi motiv igre in račun brez napake. IZBIRA NADALJEVANJA V vsaki poziciji je vrsta motnosti za nadaljevanje igre. Nđtatera nadaljevanja niso pnmerna in nekatera nam niso všeč; tako se zmanjša njihovo število v ožjem izboru. Včasih jw je na voljo celo samo eno pravilno nadaljevanje. Pomembno je, da imamo jasno predstavo o varianti, ki jo mislimo igrati: da imamo opredeljen načrt igre in cilj, ki ga želimo doseči. K najprej Franc Plevnik iz Ljubljane ki je prepoznal oblačila, škornje in torbico svoje matefe Ane Plevnik, ki je ni videl več po februarju 1978. Sicer sta se bolj poredko videvala, saj se potem, ko je sin Opazil, da mati prekomerno pije. nista več kaj dobro razumela. Za Plevnikovo je po februarju izginila vsaka sled. kasneje pa so njena oblačila in ostale predmete, ki jih je sin prepoznal kot materine, našli pri hišni preiskavi v Trobčevi hiši na Sp. Beli. Sicer pa je bila včerajšnja sodna obravnava v znamenju pričanj sodnih izvedencev. Dr. Vanoš Bre-gant, psihiater, sicer ni zdravil Metoda Trobca leta 1974, pač pa ga je sprejel le na opazovanje in zatorej ni mogel komentirati zdravstvene dokumentacije o zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Polju, kamor so zaradi težav Trobca prepeljali iz preiskovalnega zapora. Dr. Bregant je takrat ugotovil, da je imel Metod Trobec priporno psihozo, takoime-novani Ganserjev sindrom. Bistvo te motnje je. da psihopatska osebnost išče izhod iz stiske, kot je na primer bivanje v zaporu, na ta način, da se nenormalno obnaša, oziroma oponaša duševnega bolnika na način, kot si ga pač lahko predstavlja; vendar pa je takšno obnašanje podzavestno in se izraža z znaki, da ne govori ali odgovarja povsem kaj drugega, kot je vprašanje, in drugo. Dr. Bregant kot izvedenska priča ni mogel dati drugih odgovorov kot le dopolnilo svojega mnenja iz leta 1974: zaradi podatka, da je bil Trobcev polbrat shizofrenični bolnik, je namreč zagovornik obtoženega Trobca želel zvedeti, ali bi bila diagnoza zdrav- NESREČE PEŠEC UMRL, VOZNIK SE NEZNAN Kranj - V četrtek, 6. novembra, ob 21.45 se je na regionalni cesti Kranj -Škofja Loka pri tovarni Iskra na Laborah pripetila hujša prometna nezgoda. Nikolčo Ilijev (roj. 1953) iz Kranja je hodil peš proti Ljubljanski cesti po desni strani; za njim je pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila najverjetneje zastave 101, ki je z desno stranjo zadel pešca, da je padel in se huje ranil po glavi. Voznik ni počakal, pač pa odpeljal naprej proti Ljubljanski cesti. Pešca so prepeljali v Klinični center, kjer pa je v nedeljo. 9. novembra, umrl. ZBIL KOLESARJA Kranj — Na Smledniški cesti se . je v petek, 7. novembra, ob 21.45 pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil ranjen Jože Kristane (roj. 1939) iz Kranja. Kristan se je s kolesom peljal od Kranja proti Hrastju. Za njim je pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila in ga zadel, da je padel in se ranil. Voznik je, ne da bi ustavil in pogledal, kaj se je zgodilo s kolesarjem, odpeljal naprej. Za pobeglim voznikom poizvedujejo. PREHITEVALA V MEGLI Ljubno — Na magistralni cesti se je v petek, 7. novembra, ob 19.50 pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Marija Cvetek (roj. 1948) iz Bohinja je vozila proti Radovljici. Med viaduktoma Lešnica in Ljubno je v megli prehitevala avtobus, vozil ga je Alojz MahniČ; iz nasprotne smeri je prav tedaj pripeljal tovorni avto. vozil ga je Alojz Cvetko (roj/1950) iz Šmarja pri Jelšah. Voznica je odvila v desno in pri tem trčila v avtobus, odbilo jo je v levo prav pred tovornjak. V hudem trčenju sta umrli sopotnici Nevenka Vukadinovič (roj. 1935) iz Boh. Bistrice in Janka Teras (roj. 1951) iz Boh. Bistrice. Ranjeni pa so bili Primož in Robert Cvetek. Barbara Cvetek, Terezija Arh. Ivan Catej — vsi huje. lažje pa še Marija Cvetek in voznik tovornjaka Alojz Cvetko. S CESTE V HIŠO Tržič - V nedeljo. 9. novembra, ob 1.35 zjutraj se je na regionalni cesti v Križah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomo bila Jusuf Hrnčič (roj. 1949) iz Bistrice je peljal proti Golniku. Zaradi spolzke ceste in neprimerne hitrosti ga je pri hiši št 72 zanesld s ceste na pločnik in v hišo V trčenju je bil lažje ranjen sopotnik Milan Polič /. Golnika. Škode na avtomobilu pa \e *< izpred hiše žalost > v sredo. 12. novembra !(*8(). ob 15. uri i - Breg št. I na pokopališče v Križe Žaluj oči vsi njeni! t, JATOVE DOMAČE IN MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA OD 1. NOVEMBRA 1980 DO 31. MARCA 1981 ODHODI IZ LJUBLJANE BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD DUBROVNIK DUBROVNIK OHRID OHRID OHRID OHRID PRIŠTINA PRIŠTINA PRIŠTINA SARAJEVO SARAJEVO SKOPJE SKOPJE SKOPJE SKOPJE SPLIT SPLIT TITOGRAD TITOGRAD TITOGRAD TITOGRAD TITOGRAD TIVAT TIVAT TIVAT Št. leta BUS JU DNEVI Odhod Prihod Odhod Preko 721 2 67 06.50 07.50 05.30 721 1 345 07.50 08.50 06.50 727 2 10.30 11.30 0910 723 34 15.00 16.00 13.40 723 2 16.10 17.10 14.50 723 1 56 16.30 17.30 15.10 727 7 19.30 20.30 18.10 727 2 4 20.50 21.50 19.30 725 3 5 7 21.10 22.10 19.50 229 2 6 15.45 16.45 14.25 906 7 16.20 17.20 15.00 BEG 721/968 2 06.50 12.20 05.30 723/968 3 15.00 18.20 14.40 BEG 721/968 4 07.50 17.55 06.30 BEG 721/970 5 07.50 18.20 06.30 BEG 723/978 1 5 16.30 20.20 15.10 BEG 723/978 3 15.00 20.20 13.40 BEG 721/978 7 06.50 20.20 05.30 BEG 955 2 17.10 18.05 15.50 955 4 16.30 17.25 15.10 904 1 5 14.30 16.50 13.10 904 3 16.30 19.00 15.10 955 4 16.30 18.40 15.10 955 2 17.10 19.20 15.50 904 1 5 14.30 15.20 13.10 904 3 16.30 17.20 15.10 BEG 723/742 1 56 16.30 20.45 15.10 723/742 2 16.10 20.45 14.50 BEG 723/742 3 15.00 19.45 13.40 BEG 723/742 4 15.00 20.00 13.40 BEG 955/826 4 16.30 21.45 15.10 SJJ 721/750 2 6 06.50 09 50 05.50 BEG 721/750 7 06.50 10.15 05.50 BEG 721/750 4 07.50 10.15 06.50 BEG Tip Letala Transfer časi 72-S 72-S DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 72-S 72-S DC-9 DC-9 DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9/72-S DC-9/72-S DC-9/72-S DC-9/72-S DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 07.50/10.30 16.00/1630 08.50/16.05 08.50/17.25 17.30/19.40 16.00/19.40 07.50/19.40 17.30/20.00 17.10/2000 16.00/19.00 16.00/20.00 17.25/21.05 67.50/09.05 07.50/09.30 08.50/09.30 ODHODI IZ LJUBLJANE \ Št. Leta JU DNEVI Odhod Prihod BUS Odhod Preko Tip Letala Transfer časi AMSTERDAM 228 2 6 11.00 12.40 09.25 ATHENS 721/416 2 6 06.50 14.25 05.30 BEG 72-S 07.50/10.30 ATHENS 723/438 3 15.00 22.25 13.40 BEG DC-9 16.00/20.00 ATHENS 721/438 7 06.50 22.25 05.30 BEG 72-S/DC-9 07.50/20.00 BEIRUT 725/470 7 21.10 05.50* 19.50 BEG DC-9 22.10/23.00 BAGDAD 721/652 1 3 5 07.50 15.10 06.30 BEG 72-S 08.50/09.40 BUDAPEST 721/348 2 06.50 10.10 05.30 BEG 72-S/DC-9 07.50/09.20 CHICAGO 721/504 2 06.50 17.35 05.30 BEG 72-S/DC-10 07.50/10.30 CAIRO 723/440 3 15.00 01.30* 13.40 BEG DC-9/72-S 16.00/22.00 CAIRO 723/440 7 19.30 01.30* 18.40 BEG 72-S 20.30/22.00 FRANKFURT 354 23 6 15.05 16.15 13.30 DC-9 FRANKFURT 352 1 15.05 16.15 13.30 DC-9 FRANKFURT 356 4 13.40 16.15 12.05 DC-9 ISTAMBUL 723/430 2 16.10 23.20 14.50 BEG DC-9 17.10/20.00 ISTAMBUL 723/110 5 16.30 23.55 15.10 BEG DC-9 17.30/19.00 LONDON 212 2 5 7 10.20 11.35 08.45 DC-9 MELBOURNE 723/604 5 16.30 07.10" 15.10 BEG DC-9/DC-10 17.30/23.00 MOSCOVV 721/132 3 5 07.50 14.50 06.30 BEG 72-S 08.50/10.00 MOSCOVV 721/132 7 06.50 14.50 05.30 BEG 72-S 07.50/10:00 MOSCOVV 721/132 1 07.50 15.15 06.30 BEG 72-S 08.50/10.25 NEW YORK 502 5 12.00 15.20 09.00 DC-10 NEW YORK 721/504 2 6 06.50 14.20 05.30 BEG 72-S/DC-10 07.50/10.30 PARIŠ 224 5 7 16.20 18.05 14.45 DC-9 PEKING 721/610 7 06.50 18.25* 05.30 BEG 72-S/707 07.50/20.20 SINGAPORE 723/604 5 16.30 18.55* 15.10 BEG 72-S/DC-10 17.30/23.00 S0FIA 723/110 5 16.30 20.50 15.10 BEG DC-9 17.30/19.00 S0FIA 723/112 2 18.10 21.50 14.50 BEG DC-9 17.10/20.00 SYDNEY 723/604 5 16.30 09.30** 15.10 BEG DC-9/DC-10 17.30/23.00 TIRANA 721/480 1 07.50 14.10 06.30 BEG 72-S/DC-9 08.50/13.00 VVARSAVV 721/348 2 06.50 12.25 05.30 BEG 72-S/DC-9 07.50/09.20 721/340 5 07.50 17.20 06.30 BEG 72-S/DC-9 08.50/15.40 ZURICH 322 1 5 10.30 11.45 08.55 DC-9 0 r > PRIHODI V LJUBLJANO PRIHODI V LJUBLJANO BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD DUBROVNIK DUBROVNIK OHRID OHRID OHRID PRIŠTINA PRIŠTINA SARAJEVO SARAJEVO SKOPJE SKOPJE SKOPJE SKOPJE SPLIT SPLIT TITOGRAD TITOGRAD TITOGRAD TITOGRAD TIVAT TIVAT TIVAT TIVAT TIVAT 720 726 720 722 722 724 724 724 724 228 907 971/722 971/724 971/724 977/720 977/722 954 954 905 954 905 954 905 905 741/722 741/720 741/722 741/722 751/722 751/722 751/724 751/722 751/724 345 7 2 7 1 3456 2 7 1234 6 5 2 6 5 1 2 5 2 1 345 2 4 1 5 2 3 4 1 5 3 1 3 56 2 4 7 3 56 06.00 08.30 09 00 14.40 15.00 15.40 17.40 19 10 20.35 09.20 0845 10.25 12.50 1850 07.50 07.50 08.40 12.40 07.20 07.20 11.20 11.20 08.50 13.00 07.25 07.25 07.15 07.25 10.20 10.20 17.40 10.45 10.45 07.00 09.30 10.00 15.40 16.00 1640 18.40 20.10 21.35 10.20 09.45 16.00 16.40 21.50 10.00 16.00 09.35 13.35 09.40 09.35 13.50 13.35 09.40 13.50 16.00 10.00 16.00 15.40 16.00 16.40 20.10 16.00 18.40 ZA VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE SE OBRNITE NA 07.15 09.45 10.15 15.55 16.15 16.55 18.55 20.25 21.50 10.35 10.00 16.15 16.55 21.50 10.15 16.15 09.50 13.50 09.55 09.50 14.05 13.50 09.55 14.05 16,15 10.15 16.15 15.55 16.15 16.55 20.25 16.15 18.55 BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG BEG 72-S DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 72-S 72-S 72-S DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 72-S/DC-9 DC-9 DC-9 DC-9/72-S DC-9/72-S DC-9/72-S ustii zvtrvm, mm nvisi JAT Oralskl tro 3 iS*. (MZ) 2S-1H 11.05/15.00 13.45/15.40 19.45/20.35 08.30/09.00 08.30/15.00 08.10/15.00 08.10/09.00 08.00/15.00 08.10/14.40 11.05/15.00 11.05/15.40 18.25/1910 11.30/15.00 11.30/16.40 AMSTERDAM ATHENS ATHENS ATHENS BEIRUT BAGHDAD BAGHDAD BUDAPEST CHICAGO CAIRO FRANKFURT FRANKFURT FRANKFURT ISTAMBUL ISTAMBUL LONDON MELBOURNE MOSCOVV MOSCOVV MOSCOVV MOSCOVV NEW YORK NEW YORK NEW YORK PARIŠ PEKING SINGAPORE SOFIA SOFIA SYDNEY TIRANA VVARSAVV VVARSAVV VVARSAVV ZURICH LEGENDA: 1 2 3 4 5 6 7 Dnsvi v tednu * Prihod r»B»»«dnll dan 229 2 6 13.25 15.05 15.35 DC-9 417/724 2 6 .15.15 20.10 20.25 BEG 72-S 17.10/19.10 417/722 1 07.00 16.00 16.15 BEG DC-9 08.45/15.00 439/722 4 07.00 16.00 16.15 BEG DC-9 07.25/15.00 470/722 1 06.35 16.00 16.15 BEG DC-9 08.15/15.00 653/724 1 3 16.30 20.10 20.25 BEG 72-S 18.00/19.10 653/724 5 16.30 21.35 21.50 BEG 72-S 18.00/20.35 303/722 1 07.55 16.00 16.15 BEG DC-9 08.45/15.00 505/720 1 17.00 10.00* 10.15 BEG DC-10/DC9 07.50/09.00 441/720 1 4 03.30 07.20 07.35 BEG 72-S 05.15/06.20 355 23 6 11.50 13.00 13.30 DC-9 353 4 11.50 13.00 13.30 DC-9 357 1 11.50 14.15 14.45 DC-9 431/722 3 07.10 16.00 16.15 BEG DC-9 06.35/15.00 111/722 6 06.20 16.00 16.15 BEG DC-9 07.15/15 00 213 2 5 7 12.35 15.35 16.05 DC-9 605/720 7 15.30 07.20' 07.35 BEG DC-10/DC-9 05.00/06.20 133/724 1 16.15 20.10 20.25 BEG 72-S 17.15/19.10 133/724 3 15.50 20.10 20.25 BEG 72-S 16.50/19.10 133/724 5 15.50 21.35 21.50 BEG 72-S 16.50/20.35 133/724 7 15.50 18.40 18.55 BEG 72-S 16.50/17.40 503 6 22.45 13.00* 13.30 DC-10 505/720 1 17.00 10.00* 10.15 BEG DC-10/72-S 07.50/09.00 505/722 5 17.00 16.00* 16.15 BEG DC-10/72-S 07.50/15.00 244 5 7 18.50 20.35 21.05 DC-9 611/722 2 22.25 16.00* 16.15 . BEG 707/DC-9 07.05/15.00 605/720 7 21.10 07.20* 07.35 ' BEG DC-10/72-S 05.00/06.20 113/722 3 07.30 16.00 16.15 BEG DC-9 07.15/15.00 111/722 6 07.30 16.00 16.15 BEG DC-9 DC-10/72-S 07.15/15.00 605/720 7 13.10 07.20* 07.35 BEG 05.00/06.20 481/724 1 15.10 20.10 20.25 BEG DC-9/72-S 16.20/19.10 341/724 2 13.20 16.40 16.55 BEG DC-9 14.55/15.40 341/722 4 11.55 16.00 16.15 BEG DC-9 13.30/15.00 341/724 5 18.15 21.35 21.50 .BEG DC-9 19.50/20.35 323 1 5 12.25 13.40 14.20 DC-9 v«t cael so lokalni nmft \mtmn\m jm urno tntorroiot|> in mm lahko tpr>m»nl tormz pf dhodoeo« Otoveetltl "»H. 11 NOVEMBRA 1980 19.STRAN.O LAS PRODAM ,r^dam 10 kub. m bukovih DRV. Milutin, Britof 35, Kranj 9418 Pečeni prodam lepa zimska JA-JUA. Sr. Bela 6, Preddvor, tel. *j& 9507 JjJJ^un nešk ropi jena obrana JfBKA JABOLKA. Križnar Jože, «Mo 14, Naklo 9508 Pjtdtrn dobro KRAVO s Sest »tarim teletom ali brez tele-*Utrič, Vošče 3, Radovljica Poceni prodam železno PEČ na drva in premog. Kajuhova 2, Kranj 9510 Prodam AVTOMAT za VREZO VANJE MATIC (do M 8). Vengust. Brezovica 17, Kropa 9511 Prodam TELETA za pleme. Zg. Brnik 46, Cerklje 9512 Prodam KONJA. Jože Krničar, MevkuS, Zg. Gorje 9513 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 6kW. Ogris Ciril, Luže 70, Šenčur 9514 Poceni prodam devet mesecev staro zlatorumeno KOKER-SPA-NJELKO. Gorice 8. Golnik 9515 Prodam NAPUŠC in LATE ter nekaj betonske OPEKE (30 in 20 cm). Zg. Brnik 57, Cerklje 9516 Ugodno prodam stereo KASETO- FONE: sobni radio VVAGNER. tranzistor AIVVA, KODAK instant KAMERO EK 8. Ogled od 17. do 20. ure. Naslov v oglasnem oddelku 9517 Prodam dva KAVČA. Naslov v oglasnem oddelku 9518 Prodam 150 kg teškega PRAŠIČA. Britof 315, Kranj 9519 Sest mesecev brejo KRAVO (3 teleta) zamenjam za 2 pitana PRAŠIČA. Ljubno 14, Podnart 9520 Prodam težko KRAVO simental-ko v osmem mesecu brejosti. Mežan Anton, Partizanska 21/a. Bled 9521 Prodam ČOLN sevvlor K-68 (gu-mirano platno) z motorjem TOMOS 4. Informacije po tel. 22-658 9522 Prodam ŠTEDILNIK gorenje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica JOŽETA VIDICA Spancevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ga spremili-na njegovi zadnji poti mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za pomoč, dr. Cesarcevi, upokojencem Žirovnice Planiki Breznica, ZB Žirovnica. Hvala tov. Pšenicu za poslovilne besede ob odprtem grobu pevcem za žalostinke ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi! Selo, 5. novembra 1980 Ob smrti našega strica MATEVŽA POKLUKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom; č g župniku za lep pogrebni obred, rjevrem vsem prijateljem in znancem, ki so se poslovili od njega m ga spremili na njegovi *^ * zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Borutu Rusu in dr. Mariji Rus za dolgoletno zdravljenje dr Mencingerju in osebju Internega oddelka Bolnice Jesenice; upravi GG Bled za podarjeni venec. Hvala tudi g. Micki Pretnar. Nečakinja Tončka z družino! Poljšica, 29. oktobra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata TOMAŽA DEMŠARJA Žgajnarjevega ata sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, pevcem, kolektivom, društvom in or-cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. u.,«i;„i*»mn vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijate •e iskreno s7DL za poslovilne besede, delovnim kole! g. župniku, If^™&^£ nam izrazili sožalje, poklonili vence in ganizacijam ter vsem, ki sve n« .----mav%x Vsi njegovi! Zapreval, 5. novembra 1980 Umrla nam je naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA ŠUMI roj. Sajovic Pokopali smo jo v družinskem krogu v petek, 7. novembra 1980, Prosimo tihega sožalja! Hčerka, sinova, brata z družinami in sorodniki! Kranj, 7. novembra 1980 Frizerski in pedikerski salon CILKA SATLER m Oldhamska 14 Kranj pri Vodovodnem stolpu Če želite, da bo vaša pričeska in noge urejene, se zglasite v frizersko-pedikerskem salonu 1 Odstranjujemo odvečno kožo, kurja očesa zarasle nohte Frizerski salon je odprt vsak dan od 6. — 1 9 ure. sobota od 6 — 13 ure Pedikerski salon je odprt v ponedeljek in petek od 12 — 1 9 ure torek sreda, četrtek in sobota pa od 6 — 1 3 ure Prva sobota v mesecu zaprto! (2 plin, 4 elektrika) in vrtne MIZE iz kostanjevega debla. Sr. vas 39, Šenčur 9523 Prodam garažna VRATA, črne barve, širina 230 cm, višina 200 cm, malo rabljena, mizarsko delo in FIAT 750, letnik 1969, registriran do maja 1981. Por Anton, Krnica 60, Zg. Gorje 9524 Prodam 20 prm suhih bukovih DRV. Cevka. Laniše 2, Kamnik 9535 Prodam 16 prm suhih bukovih DRV. Grilc Peter. Sidraž 3. Cerklje 9536 DOBRIM LJUDEM oddamo dve leti starega volčjaka, dve mucki. 23-838 ■ 9549 Prodam otroško POSTELJICO, jogi in odejo. Majce, Gubčeva 6, Kranj, tel. 26-537 Slžbo dobi fant, prost vojaščine, s stanovanjem, izučen lesne' stroke. Žitnik Zlata, Visoko 71. Šenčur 9540 STANOVANJA Iščem enosobno prazno STANOVANJE. Ponudbe po telefonu 011 -673-887 od 12. do 20. ure 9478 V zimskem času iščem SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Uslužbenka — izredna študentka 9480 Mlademu fantu oddam ogrevano SOBO. Zlato polje 15/a. Krani 9537 Mati s 5-letno hčerko išče SOBO z možnostjo kuhanja v Kranju ali okolici. Šifra: Gorenjska 9538 OBVESTILA! VOZILA Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, cena po dogovoru. Ogled po 14. uri. Hamzić Derviš, Kejžarjeva 1, Jesenice 9387 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do maja 1981. Igor Rener, Kidričeva 20, Kranj 9391 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do oktobra 1981. Tavčar, Sopotnica 13, Škofja Loka 9454 Po ugodni ceni prodam AUSTINA 1300 lux, letnik 1972, registriranega do novembra 1981. Gorice 8, Golnik 9525 Prodam RENAULT 12 karavan, karamboliran, letnik 1972. Benedi-čič, Prezrenje 19, tel. 064-70-028 9526 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika) Lavtar Stane, Bukovica 32, Selca nad Skofjo Loko 9527 Prodam ŠKODO 1000 MB, neregistrirano, cena po dogovoru, Zg. Duplje 5 (Bjelokapič) 9528 Ugodno prodam VVARTBURG turist, letnik 1972, registriran do julija 1981. Ogled od 16. do 18. ure. Bukara Miladin, Kidričeva 47, Kranj 9529 Kupim motor za NSU 1200. Mijovič Marjan, Ribno 60, Bled 9530 Prodam ZASTAVO H)l lux, letnik 1976. Ljubo Hajdinjak, Ovsiše 42, Podnart, tel. 70-166 9531 Prodam ELEKTRONICA 90, letnik 1979, prevoženih 2.000 km. Primožič Bogdan, Podgora 17, Gorenja vas 9532 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registriran do avgusta 1981. Telefon 23-624 9533 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, Dolenc Jurij, Stirpnik 6, Selca nad Skofjo Loko 9534 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do marca 1981, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 9464 ZAPOSLITVEI Termoakumulacijske peči MONTIRAN, ČISTIM in PROPRAV L JAM. Telefon 061-737-466 9541 ČIŠČENJE! »tepihov«, tapisoma in itisona. Kličite po tel. 25-819 od 14. do 20. ure 9542 V novo odprtem KRZNARSKEM LOKALU, vam nudimo vse vrste krznarskih uslug, hitro in po ugod nih cenah. KRZNARSTVO. Gavra novic, Jenkova 4, Kranj 9543 PRIREDITVE Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj prireja v sodelovanju z jeseniškim društvom prvo samostojno RAZSTAVO SOBNIH PTIC v delavskem domu, vhod 6, od 21. do 24. novembra. Pridite! IZGUBLJENO Izgubljena je bila REGISTRSKA TABLICA KR 831-90. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Remic Marjan, Bobovek 15 9544 1. 11. 1980 sem izgubil zeleno avtomobilsko »CERADO« za fiat 126-P. Padla mi je iz avta na kokr-škem mostu ali pri pošti. Najditelju nudim polovično vrednost. Župančičeva 5. Kranj, Fras Borut 9545 OSTALOi V VARSTVO vzamem otroke, do dveh let starosti. Markelj, Valjavče-va 13, Kranj 9546 Takoj vzamem dva otroka do dveh let starosti v dopoldansko ali popoldansko VARSTVO na domu. Stara Loka 17, Skofja Loka 9547 V Skofji Loki INSTRUIRAM angleščino in nemščino za osnovne in srednje šole. Dogovor po tel. 064-62-349 . 9548 Zaposlim delavca za ulivanje aluminija v kokile. OD po učinku, od 8.000 din dalje. Interesenti morajo imeti odslužen vojaški rok in stanovanje v okolici Škofje Loke. LIVARSTVO, Primožič Stane. Zminec 30, Skofja Loka 9539 Izdaja ČP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-836, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, sestre in stare mame SLAVKE PERKO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo organizaciji ZB Gorice in g. župniku za poslovilni obred. Žalujoči vsi njeni! Nova znanja letalskih reševalcev šDrznost in tveganje na vrveh Člani slovenske letalske milice in reševalci -letalci so po tridnevnem tečaju v nedeljo v Kranjski gori na zaključni vaji pokazali nekatere nove načine reševanja s pomočjo helikopterja močjo helikopterja: prenos reševalca, visečega pod trupom helikopterja, na kraj nesreče, dvig reševalca in nosil s ponesrečencem ter prenos do kraja pomoči, dvig, nošnjo in spuščanje tovora itd. V teh veščinah so naši letalci in reševalci pravi mojstri, preizkušeni v številnih akcijah v gorah in drugje, kjer je bila potrebna človeku pomoč. Hrabri in drzni možje pa so v nedeljo prvič pokazali tudi nekatere veščine, ob katerih je gledalcem zastajal dih. Večina novih vaj je bila izvedena s pomočjo novega helikopterja Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Štirje reševalci so se na primer z lebdečega helikopterja z višine 60 metrov po vrveh s pomočjo prostega plezanja spustili Helikopterje s pomočjo električnega vitla dvignil s kraja nesreče reševalni čoln manner in reševalca Kranjska gora - Vedno pogosteje v Sloveniji zadnjih petnajst let rešujemo življenja s pomočjo helikopterja in izurjenih reševalcev-letalcev, pripadnikov letalske milice in Gorske reševalne službe Slovenije. Piloti, tehniki, mehaniki in reševalci vestno, drzno in humano izpolnjujejo svoje naloge in pomagajo. Iz leta v leto je popolnejša njihova oprema, stalne oblike izobraževanja in vežbanja pa bogatijo njihovo znanje in usposobljenost. Kompletno moštvo slovenske letalske milice in reševalcev-letalcev je v nedeljo v Kranjski gori prikazalo nekatere nove elemente reševanja v najzahtevnejših razmerah, ko bi bil človek brez pomoči tehnike in helikopterja nemočen. Slovenija se tako uvršča med dežele z razvitim in izpolnjenim helikopterskim načinom reševanja. Letalci in reševalci so v nedeljo v Kranjski gori pokazali nekatere standardne oblike reševanja s po- ^MinTJtn f/"'™.0 tudJ lL"dnik laiinskega psa Janez Mertelj s Podko-l2V?i£,r. \*tn' Stam d°bre tn teta Psi'ka' krščena med naše najkva-%ls7^jaVZSpa ^ " UStraSlla V°ŽnJe 8 ******** dviganja ter Pripadniki naše letalske milice in reševalci-letalci so prvič uporabili za reševanje poseben zvon oziroma kletko, ki sprejme do šest ljudi. Uporabna je za reševanje z žičnic in visokih stavb. Slednje je še posebej pomembno, saj ponavadi nimamo dovolj dolgih reševalnih lestev in drugih naprav. na kraj nesreče. Pomemben pripomoček reševalcev je električni vitel, vgrajen v helikopterju, ki lahko dvigne 700 kilogramov. S pomočjo vitla so v nedeljo s helikopterja na kraj nesreče spuščali reševalni čoln mariner, reševalce, lavinskega psa z vodnikom in druge reševalne pripomočke ter jih potlej dvignili v helikopter, ki je lebdel v veliki višini. Prvič je bil tudi prikazan način reševanja z žičnice in visokih stavb s pomočjo posebnega zvona oziroma kletke, ki jo posadka helikopterja skupaj z reševalcem spusti na kraj nesreče in potlej dvigne. Nedeljska vaja je bila zaključena s filmom, ki ga je na reševalnih akcijah posnel reševalec iz Mojstrane Janez Brojan. Nova znanja naših reševalcev, pilotov in mehanikov nam bodo še koristila in utrdila našo varnost in družbeno samozaščito. j Košnjek F; Perdan Častna in odgovorna naloga V znanju na temo Tito-partija-revolucija so se v finalu pomerite ei občinskih konferenc ZSMS Tržič, Radovljica in Kranj. Najuspešnejši s; domačini. — Foto: F. Perdan Tr žičani pokazali največ znanja V petek je bila v Tržiču gorenjska priredite Mladost v pesmi, besedi in spretnosti— Na publiško tekmovanje v znanju s temo Tito — i tija — revolucija bo odpotovala ekipa gostitelj* kije v finalu zbrala največ točk i Tržič — Tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti zajame vsako leto več mladih v JLA, krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih in šolah. Sestavljeno je iz dveh tematskih celot. Namen tekmovanja v znanju je razvijati v mladih socialistično zavest in domoljubnost kot osnovna pogoja za krepitev, obrambne sposobnosti države pred oboroženo agresijo in drugimi oblikami sovražnega napada na vrednote socialističnega samoupravnega sistema naše domovine, medtem ko naj bi z raznimi vrstami kulturnih dejavnosti tekmovanje krepilo ponos do narodne kulture in spodbujalo ustvarjalnost mladih na vseh področjih kulturnega in zabavnega udejstvovanja. Letošnje tekmovanje v znanju, ki je posvečeno 35. obletnici osvoboditve, se odvija pod imenom Tito-partija-revolucija. Razširja vednost decembrskem republiškem tek* vanju. Med kvizom znanja je na ss> ditvi Mladost v pesmi, bessi * spretnosti potekalo tudi tekmo«** kulturnih skupin. Kranjčani »* delovali s sekstetom iz garaši1 Stane Žagar, Jeseničani z dr« recitatorsko skupino iz osnovi* Tone Cufar, Radovljičani s l buraši iz osnovne šole Janez J cinger, Ločani s folklorno sku Tržičani z baletno skupino skega gledališča. Prireditev je lepo uspela T joče ekipe so pokazale oi znanja v kvizu Tito-prtija-i cija in v kulturnozabavnem tako da so bili številni mladi ci, ki se jih je v dvorani CanTl vega doma zbralo več kot je -sedežev, upravičeno presenečeni navdušeni. H. Jelovčsv ^^^^^^ V srednji splošni vojaški šoli Franc Rozman-Stane v Ljubljani že pet let izobražujejo mlade Slovence, ki po študiju na vojaški akademiji postanejo starešine naše armade — Svečanost v spomin na legendarnega partizanskega poveljnika Staneta in proslava ob jubilejnem dnevu šole Ljubljana — Pred desetimi leti so v Ljubljani ustanovili internat, v katerem so bivali ■ mladi slovenski fantje, ki so po šolanju na eni od ljubljanskih gimnazij nadaljevali študij predvsem na vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu. Vzgojna ustanova, pomenovali so jo po slavnem partizanskem poveljniku Francu Rozmanu-Stanetu, je iz leta v leto sprejemala več bodočih slovenskih vojaških starešin. Ob tem se je vse bolj kazala tudi potreba po izgradnji vojaške gimnazije. Te načrte so uresničili 1975. leta, ko je srednja vojaška šola sprejela prve učence. Odtlej v njej s pomočjo najsodobnejših pedagoških metod in raznovrstnih učil izobražujejo mlade Slovence za nadaljnji študij na vojaških akademijah. V vojaški gimnaziji »o lani kot v prvi slovenski srednji šoli prešli na usmerjeno izobraževanje Tako imajo zdaj učenci srednje splošne vojaške šole več strokovnih predmetov in lahko študij na vojaški akademiji opravijo v treh letih. Organizirana akcija širom po naši republiki za seznanjanje mladih z možnostmi šolanja v ljubljanski srednji vojaški šoli, nadaljnjega Študija in opravljanja vojaškega poklica daje spodbudne rezultate. Letos je v šoli blizu dvesto učencev, med njimi največ s štajerskega in prekmurskega področja. Vodstvo šole si bo v bodoče prizadevalo privabiti več mladih tudi iz drugih predelov Slovenije. »Naša šola ima poseben družbeni pomen; pripravljati mora učence za vpis na vojaške akademije, predvsem akademijo kopenske vojske. To je častna in hkrati zelo odgovorna naloga, kakor je časten in zahteven poklic starešine Jugoslovanske ljudske armade,« je v svojem govoru ob jubilejnem dnevu šole, 7. novembru, med drugim poudaril načelnik šole Stanko Jelačin. Ko je govoril o nekaterih posebno pomembnih vpraša njih za sicer doslej uspešno dejavnost šole,"je tudi dejal: »Nobenemu Jugoslovanu in Slovencu dc srne biti vseeno, kakšna je naša armada. Da bo lahko tudi v bodoče izpolnjevala naloge, 1ti izhajajo iz tradicij naše partizanske vojske, mora imeti ustrezno sestavo starešin. V njej morajo biti zastopani predstavniki naših narodov in narodnosti glede na odstotke v številu jugoslovanskega prebivalstva« Letošnji dan srednje splošne vojaške šole ni bil namenjen samo praznovanju pete obletnice šole. Kot vedno so se tudi tokrat spomnili 7. novembra 1944. leta, ko je v tragični nesreči izgubil življenje Franc Rozman-Stane, po katerem se šola imenuje. S spominsko svečanostjo so osvetilili lik legendarnega partizanskega poveljnika. Po nje| so se na proslavi, ki so se je med drugimi udeležili ugledni predstav niki poveljstva ljubljanskega armad-nega območja in republiškega sekre tariata za ljudsko obrambo, zaobljubili zvesto ohranjati izročilo naših revolucionarjev. Svojo aktivnost so učenci izkazali z bogatim kulturnim sporedom, v katerem so se med drugimi nastopajočimi predstavili recitatoru, pevci, godbeniki in plesalci. Dan šole so popestrili tudi mladi likovniki fotografi in modelarji, ki so razstavili svoje izdelke, učenci in predavatelji pa so v posebni številki šol skega biltena opisali široko zasnovano izvenšolsko dejavnost S Saje Članice Mladinskega gledališča Tržič so v kulturnozabavnem delu prut&\ nastopile z izraznim plesom Silhueta vojne. - Foto: F. Perdan mladine in vojakov o zgodovinskem pomenu prihoda tovariša Tita na celo Komunistične partije Jugoslavije, o njegovi vlogi pri združevanju partije, dvigu vstaje za narodno in socialno osvoboditev, pri zmagi socialistične revolucije, razvoju našega socialističnega samoupravnega sistema, marksistične misli v teoriji in praksi ter pri uveljavljanju politike neuvrščenosti in Jugoslavije kot nosilke te politike. Mlade seznanja z zgodovinsko potjo Zveza komunistov Jugoslavije in Zveze socialistične mladine Jugoslavije, z njihovo vlogo med narodnoosvobodilnim bojem, povojno izgradnjo ter i sedanjimi nalogami pri razvoju našega samoupravnega socialist ičnega sistema. Tekmovanje, ki se je začelo v vojašnicah in osnovnih organizacijah ZSMS, se je nadaljevalo po občinah. Najuspešnejše ekipe z občinskih tekmovanj, sestavljene iz treh vojakov in treh mladincev, pa so se v petek pomerile na gorenjskem kvizu v Tržiču, ki ga je v sodelovanju z medobčinskim svetom ZSMS za Gorenjsko pripravila občinska konferenca ZSMS Tržič. V popoldanskem pismenem delu so največ znanja pokazale radovljiška, kranjska in tržiška ekipa, ki so se uvrstile v večerni finale v Cankarjevem domu. Tu so na tri vprašanja, kolikor jih je vsaka dohila, najbolje odgovorili domačini, ki bodo kot zmagovalci zastopali Gorenjsko na . Dražji mestni promet Kranj - Alpetourova teta«** organizacija Potniški promet 1 Kranja je posredovala komitet« 9 gospodarstvo in finance predi« * povišanje cen v kranjskem mes*»*1' prometu od sedanjih 5 na 6 dina?' za enkratni prevoz na vseh pre#* kranjskega mestnega prometa-^ danja cena je bila sprejeta k* aprila, predlog za novo p« Po«s** promet utemeljuje z nad 40-ods*s no podražitvijo goriva, kar s»* stavlja skoraj 15 odstotkov stroške v ceni vozovnice. PodiaH*' goriva je za mestni promet Se p**" bej izrazita, saj vozila trosi.* 1 nižjih prestavah več goriva, p* tako pa mora Potniški promet *^ odšteti za gume, rezervne dele * zavarovanje vozil in potnikov. Izvršni svet kranjske občiasV skupščine je obravnaval predi temeljne organizacije Alpetour * njim soglašal. Tako naj bi Kranjca* odšteli za potniški promet po no«*'' toliko kot Ljubljančani. Vendar > kranjski izvršni svet predlagal <*> govor temeljne organizacije, is*^ resne komunalne skupnosti in nega sveta o vlaganju v modernist cijo potniškega prometa. Za to naj > namenjali 50 par od prodane woas»-niče.