BRUC 1980 GLASILO STARIH BAJT — IZDAJATA GA KPŠ LJUBLJANA IN KPŠ MARIBOR — IZŠLO 2. II. 1980 OB 23.59 — LETNIK XX — CENA: 2499 PAR DELO IN NALOGE KSP LJUBLJANA Nedvomno živimo v družbi, ki s svojo razgibanostjo ustvarja širok krog aktivnosti in tako bogati naše znanje in zavest. Študentsko življenje se že od nekdaj odlikuje z naprednimi idejami, predvsem pa z družbeno angažiranostjo in težnjami za napredek celotne družbe. S temi uvodnimi besedami bi rad opozoril na vlogo študentskih klubov, konkretneje na delo in naloge KŠP Ljubljana, ker se v zadnjih časih pojavlja premala aktivnost celotnega članstva. Ob študiju se najde še marsikatera prosta urica, ki jo je treba izrabiti koristno v prid sebi in družbi, iki nam daje široke možnosti za ustvarjanje celovite osebnosti. Treba se je zavedati, da le kolektivno delo ustvarja pozitivne sadove in da ne sme več vse pasti le na posameznika ali majhne skupine, saj s tem le škodimo samemu sebi in svoji vlogi, ki smo je deležni v naši družbi. Za dobre rezultate klubskega dela se je pa nedvomno treba tudi nekoliko žrtvovati, in prav tu je opaziti določeno stagnacijo v primerjavi s prejšnjimi leti. Mislim, da je sedanji vzrok premajhne zainteresiranosti za klubsko življenje v tem, da se pred letom dni klub preusmeril tudi v pospešeno družbenopolitično dejavnost, ki pa še med celotnim članstvom ni zaživela v popolnosti. Pohvaliti moram sodelovanje z aktivom ZK Pomurskih študentov, ki se je resnično angažiral pri konkretnih akcijah, pospešeno pa se tudi razvija sodelovanje z OK ZSMS Murska Sobota. Posebnega pomena so tudi informativni dnevi, ki jih organizirata oba kluba, saj je seznanjanje maturantov z načinom dela kluba in aktiva ZK predpogoj za uspešno družbeno angažiranost brucov v novem okolju. Zavedati se moramo, da naša regija še zmeraj spada med manj razvite, zato tudi potrebujemo profile, ki se šolajo na obeh Univerzah. Če se pa posameznik odtuji od dela kluba, se počasi odtuji tudi od domače regije, tako da mu je pozneje, ko se zaposli, v začetku dokaj otežen pogled na celotno problematiko domače regije. Vsekakor se moramo v prihodnosti bolj angažirati, saj le iz kvantitete raste tista nujno potrebna kvaliteta. PREDSEDNIK KŠP LJUBLJANA MILAN REGVAT DELO V KPŠ MARIBOR Konec novembra 1979 smo imeli redno volilno-program-sko skupščino Kluba pomurskih študentov Maribor. Kljub temu, da se nas je zbralo okrog 130 (vseh študentov v Mariboru nas je okrog 400) smo bili zadovoljni z udeležbo, vendar pa ne z razpravo, ki bi naj razkrila vzroke, zakaj je večina pomurskih študentov neaktivna pri delu v klubu, kar pa je na žalost že stara pesem. Večina članov kluba pride na skupščino, da formalno potrdijo novo sprejete člane v predsedstvo kluba, potem jih pa srečaš še tu in tam v kakšni gostilni ali pa na zabavi, ki jo priredi klub. Vsa domiselnost, iznajdljivost in aktivnost pa ostane potem v breme novo izvoljenemu predsedstvu. Na skupščini smo tudi ugotovili, da predsedstvo v prejšnjem šolskem letu ni opravilo vsega začrtanega dela, ker je bila izbira članov v predsedstvo preveč površna, saj so tudi nekateri člani predsedstva svojo funkcijo prevzeli preveč neodgovorno. Menili smo, da je to bila posledica tudi slabo predvidene organizacije dela predsedstva. Zato smo se odločili, da bo v letošnjem šolskem letu predsedstvo zopet delovalo po raznih interesnih področjih oz. komisijah. Na prvem sestanku predsedstva smo nato izbrali izmed članov predsedstva vodje za posamezne komisije, ki so zadolženi za delovanje teh komisij s tem, da pritegnejo še večje število članov kluba k delu. Tudi na novo zastavljeni program dela kluba, ki je v glavnem zastavljen kot lanski, ni bilo pripomb oz. novih, kvalitetnejših predlogov. Vloga pokrajinskih klubov je združevati mlade, ki študirajo izven domače regije, jih informirati o vseh pomembnejših dogodkih v domači regiji in jih idejno-politično pravilno usmerjati. Zbiramo se na sestankih, prireditvah, zabavah, izletih, ki jih pripravlja klub za svoje člane. Povezujemo se z ostalir mi pokrajinskimi klubi, ki delujejo v Mariboru in z klubi študentov iz Prekmurja in Prlekije iz Ljubljane. Skupne akcije so bolj redke, zato so pa uspešnejše. Upam pa, da se bomo letos še bolj povezani z mladimi iz pomurskih občin, predvsem z mladimi v združenem delu, kajti sodelovanje s srednjimi šolami je boljše, vendar pa še ne dovolj kvalitetno. Da bi bili študenti bolj informirani smo lani začeli izdajati naše interno glasilo NOVINE. Tudi letos je že izšla prva številka. Za idejno politično usposabljanje študentov pa skrbi prvenstveno aktiv mladih komunistov, ki deluje pri klubu. Aktiv pripravlja predavanja in razgovore na katere povabi goste, ki podajo glavno temo, na kateri se potem razpravlja in izoblikuje mnenje. Torej klub pomaga izobraževati študenta, pravilno informirati in seznaniti s stanjem v domači regiji, da se bo lahko po končanem šolanju čim hitreje in čim kvalitetneje vključil v delo, da bo lahko jutri pokazal sadove svojega dela, za kar ga podpira družba danes. Predsednik KPŠ MARIBOR Bojan Kolar Vsem študentom, ki se boste zbrali na letošnjem brucovanju v M. Soboti, želimo, da bi se prijetno počutili in da bi vas tudi ta vedra prireditev še bolj povezala z domačo pokrajino in njenimi ljudmi. Želimo vam veliko uspeha pri študiju in pričakujemo, da se boste po končanem študiju v čim večjem številu vrnili v Pomurje, kjer boste s svojim znanjem in sposobnostmi dali svoj prispevek k razvoju na- še manj razvite pokrajine. SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA, LENDAVA, LJUTOMER IN GORNJA RADGONA 2 BRUC RADGONSKA ZDRAVSTVENA (NE) PRAKSA! »Nič naj torej ne brani navezati kritike na kritiko politike. (Karl Marx) Zadnje čase slišimo vse preveč pripomb o »potujčevanju« v radgonski zobozdravstveni ambulanti. Zdravstvene storitve v Avstriji, in nasploh v zahodnem svetu, so zelo drage. Od tod toliko Avstrijcev v radgonski zobni ambulanti! Delovni ljudje in občani se pritožujejo, ker težko ali pa sploh ne pridejo na vrsto, da bi jim nudili zdravstvene usluge. Avstrijski klienti plačajo cele usluge (in še kaj zraven?!), kar se z ekonomskega vidika zobni ambulanti sigurno splača! To je ena plat medalje! Druga plat pa je ta, da zdravstveno dejavnost financirajo delovni ljudje in občani. To pa je pri vsej zadevi bistveno! Upravičena so negodovanja, ki se ob takem početju porajajo. Sprašujemo se, kje so tu družbenopolitične organizacije, kje so delegati iz delovnih okolij, kje se o teh vprašanjih razpravlja? Kje je zavest vseh zdravstvenih delavcev, katerim zgleda ni jasno, da vsak delovni človek prav tako prispeva svoj delež, čeprav na drugačen način. Spor, ki s tem v zvezi nastaja, se sigurno lahko reši po samoupravni poti, vendar nikoli na plečih delovnega človeka, ki je prav tako upravičen do zdravstvenih uslug. Pri takšnih nepravilnostih pride do izraza moč ali nemoč konkretne politike, oziroma se pojavi vprašanje, ali so sposobne subjektivne sile z ZK na čelu razrešiti nastali problem. Torej, če so, naj ga čimprej rešijo! Naj živi proletarska revolucija! DELOVNE PRIPRAVE „BRUCA“ Zopet je pred nami težavna naloga, da pripeljemo tudi jubilejni 20. BRUC do konca. Kakor vsako leto, tudi letos pripada večina nalog mladim nadobudnežem, ki so polni elana in optimizma. Stare bajte so svoje možganske potenciale že izpraznili, zato jim. pride prav vsako pozelenilo. Člani uredništva, ki smo stalni gostje Diane, smo našli tukaj idealne pogoje in mesto za nastanek BRUCA. Nepogrešljiva in delovna Darinka že čaka s pisalnim strojem na štartnem mestu. Vsa nestrpna, da zapiše prve ideje. Naš urednik Rega je letos strogo resen in misli samo na uspešnost lista, sicer pa sam dobro ve kaj sodi v BRUCA in kaj ne. Finančnika Čuntaš in Zum-ba sta opravila že večji del nalog, saj so bili soboški o-brtniki in delovne organizacije kar radodarni z majhnimi prispevki. Ekonomist Čuntaš še enkrat prešteva »pejneze« preden jih izroči blagajni. Zumba pa se je posvetil že svoji drugi nalogi, kjer kakor leva roka Saftaša pomaga pri risanju karikatur. Uh, prišla je »osvežitev« v uredništvo — Saksafon Farič. Žal pa je prišel brez težko pričakovanega prispevka o glasbi (mamica mu ga ni dovolila napisati). Čoko, kot podpredsednik je razočaran nad Saksafonom in mu takoj dodeli novo rešilno nalogo. Capi, Klinči, Jožek in Pubi ostro cenzurirajo vse prispevke. Tako se delo bliža koncu. Pridni natakar pa še vztrajno prinaša med nas duševno hrano in dobro voljo. Zadnjo oceno in mnenje celotnega toka dogajanja pa prisebno, psihološko poda »vičar« Tuna-servantes. S tem je delo zaključeno. Čoko sedaj čisto zares lahko odnese BRUC-a k tehničnemu uredniku. KULTURNI CENTER v Murski Soboti z delovnimi enotami POKRAJINSKO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO POKRAJINSKIM MUZEJEM in KINOM PARK posreduje kulturne dobrine s knjižnico, muzejsko, galerijsko in kinematografsko dejavnostjo BRUC 3 KOMO DUPLEK ali Jvojna slika istega človeka” Ali ste že slišali izrek: »Pred obrazom je takšen, za hrbtom pa drugačen!« To je homo duplex ali človek dvojne morale. To je odtujenost morale. Kaj je torej v naši družbi morala in kako se leta odtujuje? Ob podpisih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov se kaže dvojna morala v tem, da si po podpisu veselo stisnemo roke in zatrjujemo, kako bomo vse lepo izvajali, potem pa smo spet mi in oni — vsak po svoje. To samo za ilustracijo! To je nasprotje med dejanskim in najskim. Tudi če predpostavimo voljo (ki največkrat je prisotna) še vedno nismo dosegli naj-skega! Ta volja je ne-volja! Ne-volja gledano komplementarno, ker iz nje ne sledi konkretno dejanje v prid najskemu. To so, kot pravi Marx »zunanji odnosi«, s katerimi je meščanska družba »pretrgala vse generične človekove vezi«. To je moralizem ali odtujenost morale kot eden izmed konkretnih pojavov v zgodovini moralnega razvoja. Kako presegati tako stanje? Prvič, človekovo bistvo moramo najti v »procesu dela« in drugič, najti moramo pravo, izkustveno merilo za človeškost in moralo — »vsestanskega človeka« (Marx). Razumljivo je, da je moralno odvisno od stopnje razvoja dane družbe, tudi naše. Recimo, človekovo bistvo v »procesu dela« tu in zdaj je: da dela z družbenimi sredstva, da kot subjekt odloča o delitvi dohodka in si prisvaja delež za lastne potrebe, kar je nujno. Če si vsak po svoj'h zmožnostih prizadeva povečati dohodek, je to moralno — do sebe in obče (do družbe). Seveda mora biti dohodek temu primerno razdeljen. To lanko razvijemo dalje v združevanju dela in sredstev — omogočiti drugemu, da upravlja družbena sredstva, kar privede do naše, njihove in obče koristnosti (seveda, če je določeno združevanje izvedeno na normalnih ekonomskih predpostavkah). O tem Marx pravi: »Človeško bistvo narave obstaja šele družbenega človeka; zakaj šele tu ona obstaja kot vez z človekom, kot bivanje njega za drugega in bivanje drugega za njega«.1 Ali drugje: »Če je človek po naravi družben, tedaj razvija svojo resnično naravo šele v družbi.. .«? Kaj pa privede do ne-bivanja njega za drugega in ne-bivanja drugega za njega? Marx: »Stan človeka ločuje od njegovega občega bitja, spreminja ga v žival, ki neposredno sovpada s svojo opredeljenostjo«.3 Tu predpostavimo stan kot nekaj omejujočega, recimo kot poklicno, kar je doseženo na začetku in je do konca. To je človek v dolo čeni funkciji, enkrat za vselej doseženi. Na ta način ne doseže »vsestranskega človeka«, kar je ne-moralno (če bi nekaj tega že lahko dosegel). Konkreten primer je izobraževanje, še posebej poklicno, saj to izobražuje enkrat za vselej. Torej mora biti imperativ usmerjenega izobraževanja učenje za delo. Človek lahko postane »vsestranski človek« le s spremembami svojih funkcij v družbi, kar mu krepi spoznanje in zavest o tem, da izpolnjuje človeško (etično) bistvo. Zato moramo v družbi ustvariti tak fleksibilni sistem, ki bo to omogočal. Npr. zakaj so nekateri profesionalni politiki »profesionalci« takorekoč od rojstva pa do smrti? Zakaj ne zagotovimo vračanja nazaj tja, od koder so prišli? S političnimi izkušnjami, ki so si jih nabrali, bi lahko »spodaj« pripomogli h krepitvi samoupravne prakse. Recimo obstajajo primeri, ko posamezniki končajo politično šolo in po vrnitvi v delovno organizacijo nočejo več opravljati svojega prejšnjega dela, ampak hočejo »v pisarno«. Ni smisel niti cilj (pa tudi moralno ni!), da bi vedno več ljudi živelo od politike. Smisel in cilj je v tem, da človek postaja vedno bolj »vsestranski človek«, vendar družbeno, ne pa odtujeno! Kot samoupravljalec mora nekaj prostega časa (neplačanega!) za to tudi žrtvovati! V nekaterih okoljih, kjer za to- morda niso dani pogoji, je to moraliziranje. Gornje človeško bistvo bi lahko razložili tudi na drugih primerih. Kaj pa privede do konfliktov, ki so v vsaki, tudi naši, družbi prisotni? To so vsekakor potrebe in interesi — posamični in skupinski. O tem Marx: »Če je prav razumljeni interes princip vsake morale, tedaj gre za to, da privatni človekov interes sovpada s človeškim interesom«.4 Privatno (individualno in človeško (obče) sta dialektična enotnost, nasprotna pola, ki sta v konfliktnem razmerju. Moralno bo, ko »privatni človekov interes sovpade s človeškim interesom«. To bo uresmčeno v komunizmu. Vendar gre za to, da mi že danes »manjšamo« ta konflikt z vedno večjo materialno osnovo dela, kjer bo o-mogočeno delati vedno novim ljudem in da ob tem razvijamo »vsestranskega človeka«. To bo najbolj moralno. »Vsestranski človek« pa postane človek, ki je usmerjen z zavestni družbeni dejavnosti, kar je (in bo!) odločilnega pomena. »Marx vidi, da so bistveni pogoj za revolucionarno, vodilno vlogo neke družbene skupine njene moralne lastnosti, tiste lastnosti, ki so edine sposobne, da družbeno zavest spreminjajo v občo družbeno akcijo in združujejo »glavo« in »srce« družbenega stremljenja: doslednost, ostrina, hrabrost, brezobzirnost, navdušenje in širina. Verjetno bi se mnogi strinjali — tudi če izhajajo iz precej različnih teoretičnih izhodišč — da gre tu za izrazite moralne lastnosti«.5 To so t'ste lastnosti, ki morajo, tudi v bodoče, odlikovati našo ZK. Te »izrazite moralne lastnosti« pa pomenijo delovanje znotraj političnega sistema, tam torej, kjer se kot take lahko izkažejo »kot prav razumljivi interes« v pluraliz- Razmišljanje stare bajte Ja, dragi »cenjeni« bralci, leta minevajo kot sneg, ki ga odjuga pobira z zasneženih prekmurskih ravnin. Premišljujem in se spominjam svojih dijaških dni, ko smo sedeli v oguljenih klopeh in brezskrbno preživljali šolske dni. Življenje se nam je zdelo kot drevo, popolno sončnih plodov, in le malo je bilo trenutkov, ko nam je bledel obraz in nam je jemalo sapo. Lepšega začetka mladosti si niti v sanjah ne bi mogli zamisliti, saj smo mislili le od danes na jutri. Dozdelavo se nam je, da problemov nikdar ni bilo in da je vse teklo kot po maslu. Če se sedaj podrobneje o-zrem na dijaška leta v soboški gimnaziji, se ne morem načuditi, da dijaki sami takrat nismo nič storili v prid sebi, pa tudi v prid svojim predpostavljenim (profesorjem). Dijaška samouprava in družbenopolitično delo nasploh pri nekaterih predavateljih ni naletelo na preveliko razumevanje. Vse preveč je bilo strogo formalističnega gledanja in ocenjevanje posameznika po redovalnici in mnenju ostalih profesorjev. (»Ti, kaj pri tebi tudi klepetata? ....«) Poudariti mislim, da smo kot mladostniki živeli v okolju brez problemov, pa ven mu samoupravnih interesov, ne pa kot odtujen »center moči«. To je le eden izmed aspektov etične dimenzije marksizma, poskus, nakazati obče in na konkretnih primerih, kaj naj bi bila socialistična morala. In ta nam je potrebna v večji meri kot doslej! * Ekonomsko-filozofski rokopisi (ID I, str. 334, 335) 2 (ID, I, str. 522 in 523) 3 Kritika Heglovega državnega prava (ID, I, str. 102) 4 (ID, I, str. 522 in 523) 5 Vojan Rus: Izvirna marksistična dialektika, str. 438 dar, ko se danes spominjam na ta leta, vidim, da so nesoglasja in trenja tudi obstajala. Več bi jih morali reševati skupno, tako profesorji kot dijaki, ne pa da so si predavatelji nadeli masko preden so stopili v učilnico in tako profesionalno odigrali od njih pričakovano idealnost. V BRUCU se je že mnogo pisalo o raznih dogodkih na soboški gimnaziji, nekateri so bili mogoče preveč pikri, večina pa, verjemite, dobronamernih. Da pa tudi sami nismo pokazali pretiranega posluha za reševanje nesoglasij, si nismo krivi le sami, saj so predpostavljeni tisti, ki bi nas morali pravilno usmeriti, in sicer tako, da bi dijaki brez strahu iznesli na pravem mestu ob pravem času vse tisto, kar imajo v mislih. Tako smo se delili-seveda dijaki — na tiste, ki so sem pa tja kakšno izustili in tiste, ki so lepo greli svoj stolček in še med odmorom drdrali »napiflano« snov. Ne želim pisati postkritike v dobro svoje generacije, ali pa kakorkoli povzdigovati našega sedanjega pogleda na obstoječo družbo, želel bi le nekako prepričati oboje — dijake in profesorje — da se nesoglasja lažje rešujejo skupno in po samoupravni poti. 1 BRUC ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Človeška modrost naših prednikov nas večkrat potisne v razmišljanje, in tako se zgodi, da začneš tudi premišljevati o starih pregovorih. »ZDRAV DUH« — to pomeni, da hodimo v šole, da študiramo, se izobražujemo preko tiska, televizije in ostalih družbenih dejavnosti, saj jasno je, da je človek družbeno bitje in kot tak brez družbe ne more živeti. Tako pridemo do drugega dela reka, ki pravi: »ZDRAVO TELO.« Ja, pa kaj zdravo telo, saj smo vendar mladi, zdravi, ne bolijo nas ne jetra ne ledvice, kaj še, da nas daje revma. | Vsak pa ve, da z leti prihaja veliko nadlog, proti katerim moramo najti obrambna sredstva, in to že v mladosti. Če bi ’ sedaj potegnili črto pod tem meditiranjem, bi spet dobili pregovor, ki je v popolnosti resničen (ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU). Telesna kultura v naši dužbi dobiva v sedanjem času čedalje vidnejšo vlogo in težnja vsake dužbe je, da je naj osebna sreča posameznika rezultat skupnih prizadevanj. Življenjski tempo nas sili v situacijo, v katerih samemu sebi prej škodimo kot pa pomagamo, kljub izrazitemu napredku tehnike. Čas bi že bil, da se vprašamo, kaj smo naredili na področju telesne kulture, ali pa pustimo ta izraz in bolje povejmo rekreacije v Pomurju in Prekmurju. Poleti še gre, ker soboško kopališče nudi kar prijetno spro- ' stitev v vročih dneh, pa tudi dvorana CPŠ je na voljo razgibavanju občanov nekaj dni v tednu. Letni časi pa se tudi spreminjajo in kar hitro za poletjem prideta jesen in zima. Ta »bela opojnost«, kakor Slovenci radi pravimo snegu, razveseli razen poklicnih voznikov vsakogar, od otrok pa do starejših. Pomurje res sodi v Panonsko nižino in ni veliko možnosti za smučanje, kaj šele za kakršne koli tekmovalne dosežke v tem športu. Vprašamo pa se lahko, kaj je storjenega glede rekreacije pozimi. Zatočišča mladih in starih postanejo prepolni, zakajeni lokali, in tako se ubija prosti čas. Nekateri pa se le ne dajo kar tako! Lepo je gledati mladino pa tudi starejše, kako so si uredili »umetno drsališče na zamrznjeni »kamešnici Hidveg« blizu Murske Sobote. Umetno drsališče za Mursko Soboto ne bi smel biti velik problem. Zanimanja za drsanje je več kot preveč, saj materialna sredstva (devize) vsakemu ne dopuščajo smučarije v Avstriji, Švici ali celo Italiji. Za drsanje namreč razen drsalk ne rabiš praktično nič več. Ideja o umetnem drsališču se je pojavila že v prejšnjih letih, ko so iznajdljivi posamezniki celo že zbrali nekaj denarja, približno našli lokacijo, nazadnje pa je vse skupaj, zaradi čudnih okoliščin, ki vsem niso bile znane, padlo v vodo. (Škoda, da ne v led!). Bojim se. da na nekaterih področjih preveč investiramo, da pa odziva ne bo takšnega, kot si ga nekateri predstavljajo. Premišljevati bi bilo zdravo tudi o teku na smučeh, ki bi ga morali propagandno povzdigniti, saj so proge glede na prekmursko ravnino kot naročene. Menim, da bi se morali TTKS in občinski možje v prihodnje bolj angažirati na področju zimske rekreacije, saj človeški organizem potrebuje v krvi dosti svežega kisika, ki, kakor vsi vemo, pospešuje in ohranja razvoj možganskih gubic. Z dobro voljo in malo več posluhei pa bi se dal rešiti tudi ta problem, saj včasih zapravljamo denar tu- ! di za dosti manj potrebne stvari, ali pa ga neracionalno trošimo. V živalskem vrtu Oni dan so mi spet vsi po vrsti skakali po glavi. Kot že ves teden nazaj jim spet nobena stvar, ki sem jo naredil, ni bila po godu. Napevi, ki so jih izbirali, so mi spočetka rahlo, nato pa vse bolj pričeli dvigati temperaturo, dokler v meni ni zavrelo. Da se ne bi nad kom pregrešil, sem se odločil ubežati njihovim pogledom in besedam. Tako sem se po prstih odplazil iz njihovega in svojega okolja. Sklenil sem si ogledati novi živalski vrt. Slišal sem bil, da je vsestransko »super« — čisto na novo samoupravno organiziran — da, celo živali v svojih domovih so razporejene po abecednem vrstnem redu. (Kot po ulicah v pravem mestu!) ... Bila je grozna gneča. Pa sem se prebil do blagajne, pa do vhoda in tako, počasi, z vrvečo množico odprtih ust in oči, polnih navdušenja, od kletke do kletke. Saj itak nisem vzdržal do konca — a da ne bom prehiteval dogodkov! Na velikih tablah so se bleščali bogati opisi razstavljenih živali, a sem si zapomnil le redke od vseh napisanih besed. Kljub temu so me kot honorarnega sodelavca Bruca v uredništvu zaprosili, da prispevam članek, s katerim bi bralcem, ki še niso bili v novem živalskem vrtu, pričaral njegove lepote in jim predstavil živali, ki jih mogoče še ne poznajo dovolj. Torej! ALIGATOR: plazi se celo po najbolj smrdljivem blatu, da se le dokoplje boljšega plena. BOA: zelo zvita vrsta kače. Medtem ko vsi pričakujejo strupeni ugriz, ubije žrtev z nežnim objemom. COLIBRI: najmanjši med ptiči, ki pa si vseeno privošči letati visoko. ČRIČEK: travniška žuželka, ki ji grozi iztrebljanje zaradi neizpodbitno dokazanih škodljivih vplivov v njeni muziki. DIHUR: ... počasen in len... Močno smrdi od njega. ELEKTRIČNI SOM: . . . sprošča svojo prenapetost tako, da stresa nedolžne žrtve ... FAZAN: manj pomemben ptič, ki pa ga sistematsko gojijo, da ne bi zmanjkalo poceni žrtev za vsakovrstne lovce. GOLOB: Ptič, simbol miru, ki je močno razširjen po skorajda celem svetu (ptič namreč). HIJENA: ... do hrane pride zlahka na račun truda drugih živali, ki bivajo v njenem okolju. IBIS: eksotičen, lep ptič, živi na visoki nogi. JAK: čeprav ima debelo, odporno dlako, je že od vekomaj rogonosec. KOJOT: ... ubrano tuljenje s krdelom mu ne dela težav. LEV: ikralj živali, ki se ga na podlagi njegovega minulega dela vsi bojijo in tako lahko mirno počiva v senci. MUSTANG: divji konj — srečen, svoboden ... (kletka je bila prazna). NOSOROG: stara žival, vi vodi mirno družinsko življenje, pa jo vseeno pospešeno iztrebljajo, ker ima nekaj, česar večina nima. ORANGUTAN: človeku podobno opica... Tu mi je bilo dovolj. Očitno sem bil še bolj razpoložen in nasmejan kot prejšnje dni. Ves čas so me obhajale čudne misli... No ja, kar je bilo, je bilo ... Rešil sem se iz deroče množice, ki je ihtela od navdušenja, na mirni breg. Počasi sem hodil proti domu in razmišljal. Neprijetno sem se počutil. »Nikoli več ne grem v živalski vrt, med te nore, primitivne živalske vrste! Človek je človek. To pa, to!« In sem se pomirjen vrnil nazaj o Okolje. BRUC 5 »Delo ne producira samo blaga; producira samo sebe in delavca (Karl Marx) KJE SO PROBLEMI? Stanje, v katerem trenutno kot družba smo, zahteva temeljito spremembo vedenja in odnosov. Moramo si postaviti vprašanje, kje so vzroki za to. Vzroki so med nami. Najbolj presenetljivo pa je to, da jih ve vsak našteti (vsaj nekatere; po možnosti tiste, ki njega samega ne prizadevajo). Če bi danes živel France Prešeren, bi zapisal: »Slep je, kdor se z delom ukvarja!« S tem verzom bi podal odnose v marsikateri sredini. Naravnost neverjetno je, da so gostilne in bifeji dopoldan tako polni. Pa ne samo ti! Vendar, kdo je lahko, ki dopoldan ali popoldan zapravlja čas na družbene stroške? Tisti, ki je plačan po rezultatih svojega dela, sigurno ne. Delavec za strojem, ki je plačan po produktivnosti, lahko lenari le na svoje stroške. In bodite prepričani, da ta ne lenari! Na njegovih plečih pa »živijo« razni uradniki, režijski delavci, prevelik profesionalni družbenopolitični aparat in še drugi, ki si tega ne zaslužijo. Ta drugi del zaposlenih pa se je »razmnožil« čez vse razumne meje. Sigurno ste že bili na skupščini občine, zavarovalnici, banki in še bi lahko naštevali. Kolikokrat se vam je zgodilo, da koga niste našli ob delovnem času na delovnem mestu. Enkrat je bil na sestanku, drugič je šel po opravkih, tretjič je bil spet na terenu. Kot dober državljan in občan ste prišli drugič, tretjič... in nazadnje ste ga verjetno našli. Ali ste prepričani, da je vedno bil službeno zadržan? Verjemite mi, da ni bil. Če pa ste slučajno negodovali, pa to ni nič zaleglo, ali ne? Bili ste eden izmed tistih, ki je marsikdaj in marsikje »gnile« razmere spoznal. Ob vsem tem se lahko vprašamo, ikako se lahko to dogaja? Kdo je temu kriv? Vsi, ki še niso izgubili perspektive in vedo, da se razmere lahko popravijo, so krivi. Vendar je potrebno manj govora in več praktičnih dejanj. V marsikaterem okolju se je ZK identificirala z interesi »viš- jih« slojev, katerim obstoječe stanje odgovarja. Ti so tisti, ki zavirajo nadaljnji razvoj. Vendar ne pomaga nič drugega, kot odpreti oči (tu in zdaj). Vsak resnicoljuben človek naj v svojem okolju, kjer dela in živi, vztrajno opozarja na nepravilnosti, naj zahteva, da se razmere na ustrezen način izboljšajo. Človeka krasi delo, in to je najpomembnejše merilo. Pri nas pa so vse prevečkrat zaščiteni lenuhi vseh vrst, ne glede na to, kje delajo. Zakaj pri nas nedela-vec ne more izgubiti delovnega mesta, ko pa po drugi strani nekateri na delo čakajo? Tov. Stane Dolanc je v novoletnem intervjuju za Delo dejal: »Socializem ni sociala!« To je res. Vendar smo socialo ustvarili z zaščito zaposlenega za vsako ceno. To pa je dvorezen meč. Začasno lahko ustvari ugodno politično klimo, vendar ko se spreobrne, kot je primer sedaj, sproži plaz nezadovoljstva. Mi pa ob slabem delu trošimo, trošimo .... Ljudje velikokrat pravijo, da je naša ekonomija zanič. »Kaj le delajo ekonomisti?« se sprašujemo. Vseeno mislim, da so problemi dosti globlji. Za primer lahko vzamemo globalno razdelitev družbenega bruto produkta (vseeno ali na ravni federacije, republike ali občine). Kaj torej vpliva na narodni dohodek? Naivečja postavka so materialni stroški, za amortizacijo pa vemo, da glede na nizko produktivnost ne more biti velika. Ali ste že kdaj razmišljali koliko šušmarjev dela z materialom in orodjem, 'ki je last delovne organizacije, v kateri so zaposleni. Tu je prvi nivo privatizacije družbene lastnine, zato je potrebno le-tem čim-prej stopiti na prste ter vzporedno usposobiti storitveno obrt. Menim, da je razprava o alternativah, ali dati obrtnikom neke olajšave ali dopustili šušmarstvo, neumestna. Tretji večji agregat, ki izhaja iz dohodka, so osebni dohodki. Tudi ta agregat je bistveno prevelik. To je drugi nivo privatizacije družbene lastnine. Tu bi se sicer lahko govorilo o tem, kje so osebni dohodki preveliki, kje so normalni in kje so premajhni. Skupna poraba sledi iz osebnih dohodkov, zato je tudi ta, skladno z osebnimi dohodki, prevelika. Tudi splošna poraba je prevelika, kar se je letos pokazalo pri proračunu federacije. Na račun teh dispoporcev pa se akumulativna sposobnost gospodarstva manjša, kar je tudi že dolgo znano. Privatizacija družbene lastnine na nivoju splošne in skupne porabe pa se kaže kvantitativno in kvalitativno v preve!ikem zaposlovanju in nesorazmernih osebnih dohodkih. To kaže spet na dokajšnjo odtujitev ustvarjene nove vrednosti, torej slabo samoupravno prakso. Zdaj pa se pojavita dve alternativi: če bomo slabo delali in malo ustvarili, bomo manj porabili ali če bomo bolje delali in več ustvarili, bomo lahko več porabili. Prva alternativa vodi do stagnacije, ki pa je posebno za socialistično družbo, kakršna smo mi, zelo nevarna. Preostane torej druga alternativa: več in bolje delati! To pa v sedanjem času pomeni streznitev vseh nas, saj gre za naše dobro. Sedaj bi se rad navezal še na srednjeročni plan občine Murska Sobota od 1981-1985. Jasno je to, da ie precenjen. V sedanjem stamu vse investicije ne bo-c'o realizirane, kar bi odgovorni, kateri so planirali, morali vedeti. Če bo planirano povečanje kmetijskih proizvodenj uresničeno, pa planirano povečanje industrijske proizvodnje ni realno. Izvedljivo je samo na podlagi ekstenzivnega zaposlovanja, ki pa ni kvaliteten dejavnik gospodarjenja. Kot manj razvito območje sigurno moramo napredovati, vendar nerealni plani nam nič ne bodo pomagali. Še več napora bi bilo potrebno za združevanje dela in sredstev z delovnimi organizacijami iz drugih regij. Zakaj še ni Litostroja? To so kvalitetni premiki, ne pa, da delata dva delavca to, kar bi lahko eden sam opravil. Teh primerov je še veliko. Iz vsega tega sledi, da naj se pri planih in investicijah bolj upoštevajo ekonomske zakonitosti oz. specifične za-'konitosti socialističnega tržnega gospodarstva. To naj bo jasno vsem družbenopoli-t:čnim organizacijam in forumom, ker le tako lahko pridemo do bolj normalnih proporcev. Tov. Edvard Kardelj je zapisal v knjigi Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi, da moramo ustvariti tak družbenoekonomski sistem, ki bo potreboval vedno manj »ideoloških« bergel. To pa pomeni večje upoštevanje ekonomske logike. Iz sedanjega stanja pa smo lahko potegnili še eno izkušnjo: kako se v trenutkih slabosti, ki jih normalno vsaka družba na določeni stopnji in v določenem času preživlja, oglašajo sile, ki jim ne ustreza socialistično samoupravljanje. Priča smo oživljanju slovenskega klerikalizma, ki si v takih trenutkih daje duška in hoče svoj kos potice, ki pa mu na žalost ne pripada. Oglaša se emigracija v tujini in doma, pa tudi tehnokratski in birokratski monopol sta pokazala svoje zobe takrat, 'ko smo bili priča pomanjkanju določenih artiklov na tržišču. Najboljša obramba proti tem pojavom je, da se še bolje organiziramo in da tudi vsebinsko razmere pripeljemo na višjo raven. Čas je, da se vsi komunisti streznijo in začnejo konkretno razreševati protislovja, ki v naši družbi objektivno nastajajo. Sicer pa velja, za vse, da je dobro opravljeno delo najboljša družbena samozaščita, ker smo le z večjo mate-r alno osnovo dela lahko trdni, tako ekonomsko kot politično. Naj živi proletarska revolucija! 6 BRUC Z dnevi umira tudi življenje Nemo strmim skozi okno, opazujem snežinke, kako poplesavajo druga poleg druge. A misli mi razjeda ena sama misel: »Čemu sem tako sama?« Mar sem res? Okrog sebe imam vse polno obrazov, slišim nešteto glasov, pa vseeno sem čisto sama za svojo mizo. One imajo vsaka svoj svet. A jaz? Da, tudi jaz imam svoj svet, ki je tako velik, tako teman, v njem najdeš le dve usodi, ki stojita vsaka na svoji strani, dve senci, ki sta si tako blizu, a jaz ne sodim med njiju. Tolikokrat ponovljena beseda, zakaj in s čim sem si jaz zaslužila to, da danes pri svojih 18. letih rečem, da ne morem živeti, da ne najdem smisel, cilj tega življenja, da tavam po svetu brez cilja, obupana sama nad sabo. Mar je res samo ljubezen edina, ki ti daje voljo do življenja, ki ti kot luč v temi kaže pot? Kako srečni so nekateri, ki ljubijo. Lepa je ljubezen za nekatere, ki vedo, za koga živijo, ki so srečni, da minevajo dnevi, kajti iz dneva v dan narašča tudi njihova ljubezen. Zopet veliko vprašanje: »Za koga živim?« Jaz nimam ljubezni, ne poznam sreče v ljubezni, pa čeprav mi jo kdo ponudi, je ne znam in ne morem sprejeti, ker preveč dvomim v sleherno besedo, ki se glasi »ljubezen«. Jaz nisem srečna, ko mine dan, ker ga ne delim z nikomer in bojim se novega dne, ker vem, da čim več dni mine, tem večja je ljubezen; čim hitreje mineva teden, tem večja je moja bolečina. Ne, to več ni ljubezen, to je blaznost, zato se mora spremeniti v sovraštvo. Kako sem si vedno želela, da bi znala globoko in zvesto ljubiti in da bi bila tudi sama ljubljena. Kaj sem dosegla od tega? Naučila sem se globoko ljubiti, lažno, varljivo in zaslepljeno, našla sem le človeka, kateremu ne pripadam, človeka, ki mi razjeda srce, telo, možgane, človeka, zaradi katerega sem izgubila voljo in smisel svojega življenja in on je moja usoda, ki bo naredila tako, da bo vse prav. Veliko je storil zame, veliko gorja je povzročil mojemu srcu, pa vendar sem bila vselej pripravljena oproščati, vselej sem zatajila svoj »jaz«, verjela v nekaj nemogočega. Še pred dnevi sem upala v to ljubezen, verjela v usodo, ki naju bo združila za vedno. A danes tega ne verjamem, danes vem, da sem ogoljufana, da nisem več vredna njegove ljubezni, da v njegovem srcu, več ni mo je podobe, da je le nuja, kot neka obveznost do mene. Ne razumem, zakaj me ne spodi od sebe, zakaj z nasmehom opazuje kako trpim, kako propadam. Trpim zaradi njega, zaradi drugih, ki ne razumejo in nočejo razumeti te ljubezni. Kako jih sovražim, vse okrog sebe, sovražim samo sebe, ker sem zaradi enega človeka izgubila svoj jaz, svojo moč, izgubila zaupanje pri drugih in jim postala predmet posmeha. Nikoli nisem vedela, da v ljubezni moraš dobro vračati z dobrim, slabo pa s slabim, če hočeš, da se ti srce ne spremeni v krvavo rano, da najdeš pravo ljubezen. Čudim se svojemu srcu, ki je tako malo, pa še vedno bije, čeprav je v njem vrezanih toliko ran, toliko razočaranja. Še vedno je toplo, še vedno nosi v sebi čustvo ljubezni, čeprav bi želela, da bi zaspala in se zjutraj prebudila s kamnom namesto srca. Hočem zatajiti čustva, jih uničiti, saj mi prave ljubezni ne more dati več nihče, razočaranja pa si ne želim. Vem, predobro se zavedam, da nisem sposobna več pravično ljubiti, ker vem, da večje ljubezni kot jo nosim v srcu več ne bom našla, česar drugega pa si ne želim. Počasi mineva zima, prihaja pomlad, čas za ljubezen. Vse se prebuja in sleherno pomlad se je prebudilo tudi moje srce in se zaljubilo. Zato mi bo letos še posebno hudo, ko se bo v neštetih srcih zbudila nova ljubezen, moja pa usiha in bo kmalu usahnila. Toda čeprav si tega želim, se bojim tistih groznih bolečin trenutkov, ko bo morala iz mojega srca zginiti ljubeča podoba in nastala bo vidna praznina, velika tema. Želim si, da z ljubeznijo usahne tudi moje življenje, ki mi iz dneva v dan postavlja vse večje ovire, ki jim ne morem biti kos, zato tudi vselej izgubim. V glavi šumi, od nikoder nobene prave rešitve, kako premagati laž, goljufijo, in se postaviti nasproti oviram življenja. Danes ne poznam rešitve, spoznala jo bom takrat, ko bo prepozno, ko bom izgubila vse, kot vedno. Zato danes jočem, ker nisem pred letom vedela tega, kar bi morala narediti, da bi bila danes srečna, da bi imela to kar si želim in mirno dušo. Toda življenje je borba in vem, da nisem edina, ki me tarejo problemi in imam skrbi. In prav to mi daje poguma, da sploh še živim, da si ustvarjam vsaj lažno upanje. Ker vem, da tudi drugi živijo, pa čeprav nekateri brez rok in nog, brez hrane in tu- di brez ljubezni. Ko vidim slepe ljudi, ko vidim ljudi na invalidskih vozičkih, takrat se mi prikaže razum in zasovražim tisto misel, da sem boj v življenju izgubila. Če živi slepec, če živi invalid, potem moram tudi jaz živeti, jaz nisem ustvarila še ničesar in morda niti ne vem kaj je življenje. A vem, da je ravno mladost tista, s katero si ustvariš bodoče življenje, svoj jaz. A kako postati dober, ljubezniv človek, dobra mati, žena, če nisi nikoli sprejel nič dobrega, če nisi nikoli bil ljubljen, če nisi poznal sreče? Sovražim misel na zakon, na skupno življenje, ker vem da bo tudi meni nekoč nekdo jemal zakonskega to Aforizmi Nekateri srečo imajo, drugi pa jo iščejo na loteriji. Pri vsaki stvari je glavna zunanjost, saj pravijo, da je le-ta za večino vidna. Ta pa je ponavadi vsepovsod lepa. Bodimo pošteni! Poštenim se radi smejemo. Če se že pogovarjamo o SIS, moramo pripomniti: res ni lahko SIS, zato pa je lažje zaposlenim v njih. Dandanes ti gre najbolje, če ponavljaš, kar je kdo že povedal »zgoraj«. Manj revolucije »od zgoraj«, več revolucije »od spodaj«. variša, ker mu sama ne bom znala nuditi prave ljubezni, pravega doma. A kaj je danes ljubezen, danes je vse denar in z njim si lahko kupiš tudi ljubezen in imaš vse. A jaz si ne želim ne denarja ne take ljubezni, želim si le, da bi našla kraj na zemlji, da bi pozabila, da sem bila nekoč Marija, da sem kdaj živela in ljubila. A vem, da takega kraja ni in izhod je le smrt. Po glavi roji še tisoč misli, tisoč stvari, a jaz ne znam spraviti na papir več druge besede, kot sovraštvo, ker vse kar je okrog mene, sovražim, zaničujem. In zato imam le eno željo: uničiti vsa čustva in najti pravi in trden cilj svojega življenja. BRUC 7 kulturni dom pa vendarle stoji! Kulturni dom v centru Murske Sobote že dobiva svojo podobo. Zato smo za nekaj odgovorov zaprosili tov. Franca Kulturnika, znanega kulturnega delavca, ki je bistveno pripomogel k realizaciji tega projekta. Novinar: Tovariš Kulturnik, kulturni dom v Murski Soboti je brez dvoma velika pridobitev. Kulturnik: Spadamo med kulturno »zelo razgibane« kraje, zato nam je tak objekt družbenega pomena potreben, ker so obstoječi prostori že pretesni (kapacitete so bile izkoriščene 20%, zdaj pa računamo cca 15%). N: Vi ste s svojim predanim prepričevanjem največ pripomogli, da bo stal ta krasen objekt v centru našega mesta. K: Ja, veste kako je! Potrebno je bilo veliko časa za prepričevanje in razprave, da smo naše delegate pripravili na tako zelo pomembno odločitev. Nekatere izmed njih je bilo potrebno prepričati v nasprotno, kar je bilo zelo težko. N: Slišali smo, da delovne sredine niso bile ravno- navdušene nad tem predlogom odnosno nad realizacijo te investicije. K: Moramo se zavedati, da to ni mala investicija in je zato bilo potrebno računati z določenimi odpori. Kot sem pa že prej povedal, smo vse to uspešno prebredli. Delovne ljudi smo prepričali, za koko pomembno odločitev to pot gre. N: Delovni ljudje so nekako bolj vztrajali, da se najprej uresniči investicija v novi kirurški oddelek v Rakičanu, saj v starem oddelku vladajo nemogoče razmere. Pa tudi zdravstvo je na prioritetni listi pred kulturo! K: Znanstveno je dokazano, da kulturne dobrine u-godno vplivajo na produktivnost dela, zato je tudi s te plati gradnja kulturnega doma upravičena. Tudi kirurgijo bomo zgradili, seveda z malo večjimi napori. N: Pravijo, da je to že tretji načrt kulturnega doma! K: Ne vem natanko, koliki po vrsti je ta načrt, vendar sem siguren, da je ta zadnji načrt najbolj funkcionalen. N: Nekateri tudi pravijo, da bodo kapacitete že čez nekaj let premajhne. Ali je to res? K: Ne bodite no smešni, saj vidite, kakšno zanimanje za kulturo vlada pri nas. N: Kaj pa vas je potem privedlo do tega, da ste se odločili za gradnjo? K: Veste, tudi naša pokrajina se mora vključiti v gledališko dejavnost in v novem kulturnem domu bomo lahko sprejeli velike jugoslovanske odre. Publike pa je tudi vselej bilo nekaj! N: Torej je ta objekt »spomeniškega« karakterja? K: Ne, ne, to pa sploh ne! Njegovo realizacijo so sprejeli vsi delovni ljudje in občani. To je naš bistven argument! Intervju vodil: Jože Nebodigatreba Lepo je živeti v Ljubljani Ljubljana. Mesto, v katero bi vsak rad prišel študirat, se zabavat in mogoče še marsikaj drugega. Vendar ne vem, kaj si predstavljamo pod »še marsikaj drugega«. Seveda si vsakdo, ki konča šolo želi v veliko mesto da bi neodvisen od staršev, postal nekaj, v veliko mesto, kjer je dosti in kino dvoran, bazenov, dosti ljudi. Po končani srednji šoli se nam končno čez čas gostiln ponudi — Nekaj čudovitega se je zgodilo dragi. — Kaj draga, kaj? — Dobila sva, dobila sva,... premog! prilika, da »pobegnemo«. Prišli smo v Ljubljano, (govorim namreč o Ljubljani) polni upanja in sreče, da smo končno sami, brez režima, ki je vladal doma. Na veliko ali malo si kupujemo knjige, zvezke in ostale potrebščine, ki nam bodo služile ob našem študiju na fakulteti. Prvi dan na fakulteti še vidimo vse rožnato; postali bomo nekaj, saj smo si zadali svoje cilje, spoznavamo prijatelje in prijateljice. Gremo v ONA-ON — ambasada, sedaj Medex, da srečamo »stare Prekmurce, spijemo špricer, dva, liter ali še več in gremo nato okajeni iskat lokale, ki so še odprti. ONA-ON je namreč odprt samo do devete ure. Zjutraj se zbudimo in preštevamo lokale, kje smo vse bili in po malem ugotavljamo, da smo postali pravi »Ljubljančani«. Pravi »Ljubljančan« v pravem pomenu besede, saj že znamo »grem dam, a s ga vidu kako je p jan« itd. Očitno smo pozabili tudi že na dom in da nas poleg študija čakajo še obštudijske dejavnosti. Verjetno res, saj nas tako malo sedi na »teh suhoparnih« sestankih, kjer poslušamo te »suhoparne in dolgočasne« predavatelje, saj je to itak »brez veze«. Tako pa se bomo videli na piknikih, kjer se je in pije do onemoglosti. Kako lepo nam je v Ljubljani!? Govora je o klubu (to besedo sem napisal zato, ker je mnogi ne poznajo niti ne vedo, kaj se v klubu dela), ki združuje približno 300 članov. A kaj kmalu smo ugotovili, da se je ta številka zmanjšala in ostala na številu 30. Še bolj pravilno, na številki 15! Ne vemo zakaj interes študentov do kluba tako upada? Lahko pa le predpostavljamo, kje se bo ta pot končala! Povem pa vam, da je lepo delati v klubu, kateremu pripadaš. Vsako leto je veljalo, da največ študentov pride na skupščino, kjer je pijače in jedače dovolj. Zdaj pa tudi na skupščino pride le okrog 70 študentov. Na sestanke, kjer obravnavamo razne probleme, načrtujemo akcije, se dogovarjamo o izvedbi vsakoletne »bujte repe«, ni zadosti ljudi. Na eventualno »slabo izpeljano« kažejo le tisti, ki niti s prstom ne mignejo, da bi se izpeljalo boljše, in nam očitajo, da se gremo menagerstva, čeprav se na to ne spoznamo. Sedaj se sprašujemo, kje so vzroki za tako nezainteresiranost? Sprašujemo se, ali je premalo zavesti ali pa premalo pijače! Ali nas študente res tako malo zanima, kaj se dogaja okoli nas? Vsak si verjetno misli po svoje, verjame svojini kolegom, ki pravijo naj rajše ostane v ..., si spije špricer, češ, kaj boš hodil na sestanek, saj se tam samo prepirajo. Kaj nam mar delo v klubu, saj imamo dosti drugih stvari, ki nam krajšajo čas. Mogoče se vzrok skriva tudi v tem, da nekateri mislijo, da delo ubija? Ne vem, koliko vzrokov bi lahko naštel, za to našo neenotnost. Verjetno se bojimo odgovornosti in raznih dolžnosti? Ne morem razumeti, kako lahko ljudje živijo tako plitko, zaviti v nepropustno pelerino, kako smo lahko tako sebični, enostranski in pri tem še ponosni na tisto, kar nismo naredili. Položaj je jasen in zelo kritičen in bomo morali zato nujno nekaj storiti. Marsikdo se ne zaveda tega, da je vse lažje in boljše, če nas je več, če je več predlogov, če je več rešitev. Treba se bo strniti v celoto, v skupnost, ki bo delovala na podlagi skupnih ciljev, ki izraža skupne interese. 8 BRUC HUMOR Sestanek delavskega sveta. Tovarišica, ki je prišla prvič na tak sestanek: »Ka mo zdaj tii delali?« Tovariš, ki je sedel ob njej: »Nika, malo mo se 'mrdali' med sebof.« Tovarišica veselo: »Lejko san ge prva na vrsti, ka man ob trej avtobus?« — o — o — o — o — Bijla je vojna. Italijan, Francoz pa Jugoslovan srejčajo kozo, privejzano k ograji. Francoz si misli: Oh, če bi bila to Brigita Bardot...?! Italijan: Ah, če bi bila to Sofia Loren...?! Jugoslovan pa: U, če bi bila zdaj tema...?! — o — o — o — o — — o — o — o — o — Šmrkel pa drek se pogučavleta. Drek pravi: »Nemo več v varaši! Iden na vejs.« Šmrkel: »Zakoj?« Drek: »Tii v varaši z desetih metrov doj letin pa se se vkuper spoteren, na vejsi pa me fajn naraji doj za plot denejo.« Šmrkel: »A, ges pa ne bi šou na vejs. Tan me samo na plot ličijo, pa kama koli spadne. V varaši pa me fajn tri ali štiri kedne v robčki na toplon nosijo.« — o — o — o — o — Duj mrtvoga v prometni nesreči letij proti nebejson. Opazi, za eden letij za njin pa ga tuj že prihitejva. Pa ga te prvi pita: »Ti si tiij mbu prometno nesrečo?« »Nej, ges san miner v kamnolomi!« — o — o — o — o--- Dva penzionera se špancerata mimo travnikov. Lujzek: »Vidiš, pri ejnon grmi san prvič debo.« Feri: »Pa kak tij tou točno znaš?« Lujzek: »Kak nebi znao, če je njena mati coj glejdala.« Feri: »Ja, Pa ka je pravla?« Lujzek: »Ja, nika drujgo samo muuuuuuu ....« — o — o — o — o — Dvej kmetijci skibejta repo. Ena potejgne vb preči dugo pa debelo, zeme jo v rokou, glejda pa pravi: »Vidiš, takšnoga pa ma moj mouž.« »Ka?! Tak velkoga?« »Nej! Tak zamazanega.« — o — o — o — o — Prijde en moški k doktori pa njemi celji prestrašeni pravi: »Gospod doktor, ka naj napravin? Takšnoga man kak kriij.« Doktor: »Koga? Tak velkoga?« »Nej, tak mejkoga ...« — o — o — o — o — Kak se stopnjuje beseda ŠKRT? Odgovor: ŠKRT, ŠKOT, GORENJEC Moški si ogleduje kurbe in vpraša eno, koliko računa. »50 dolarjev.« Zdi se mu predraga pa gre naprej. Sreča eno grdo in si misli, da bo ta sigurno poceni. Vpraša jo, koliko računa. »80 dolarjev.« Ves obupani gre naprej in misli odnehati. Pa zagleda eno lepo. Pa vseeno vpraša tudi to koliko računa. »10 dolarjev.« Ves vesel gre z njo. Ko končata jo vpraša, kako to, da je tako poceni. »Zatou, ka san sifiliska.« »Ges san pa katolik. Glavno ka smo vsi zdravi!« — o — o — o — o — Dekle toži tri moške, da je eden od njih oče njenega, še nerojenega otroka. Da bi se moški rešili se med seboj zmenijo, da vsi priznajo in tako ne bo nobeden od njih kriv. Na sodniji gre prvi v sejno dvorano in pravi: »Jaz sem kriv.« Proces zaključijo in sodnik pravi onima dvema: »Lahko gresta domov. Oni je že vse priznal.« — o — o — o — o — Frnacoz, Anglež in Jugoslovan so obsojeni na smrt. Način usmrtitve si lahko izberejo sami. Francoz izbere giljotino. Giljotina je bila že stara in pokvarjena, se ustavi nekaj centimetrov nad njegovo glavo. Tako je bil oproščen vsake kazni. Anglež upa, da se bo tudi njemu nasmehnila ta sreča in tudi on izbere giljotino. Tudi pri njem se ustavi rezilo tik nad njegovo glavo. Na vrsti je Jugoslovan, ki pravi: »Jaz bi imel rajši streljanje, ker je giljotina pokvarjena.« — o — o — o — o — Na vlaku v kupeju sedita deček in starec. Starec se ves čas smeji. Deček ga nekaj časa opazuje in vpraša, zakaj se toilko smeji. »Vice si pripovedujem.« Nenadoma se zelo glasno zasmeji. Deček: »Sedaj ste se sigurno spomnili kakšnega dobrega?« Starec: »Ne, povedal sem si enega, ki sem ga prvič slišal.« — o — o — o — o — »Sinek, kaj dela lisica, da dobi male lisičke?« »Isto kot ti, da dobiš lisičjo kožo.« SADISTIČNI Kakšna je razlika med 2-kilskin in 3-kilskin dojenčkom? Odgovor: 3- kilski duže gori. — o — o — o — o — Mati pa sin ideta mimo nogometnoga igrišča. Sin pravi: »Mama, ges mo tiij špilo nogomet gda mo velki.« »Kak boš špilo, če pa nemaš noug.« »Te mo pa golman.« »Ja, če pa nemaš rouk.« »Te mo pa žoga.« BRUC 9 Iz zgodovine brucov LETO: 1960 LETNIK: 1 PREDVOJAŠKA NA FAKULTETI »Kolegi, kakor že rečeno, voda vre pri 90 stopinjah.« Glas iz zadnjih sedežev, kjer sedijo absolventi, brez izpitov iz predvojaške: »Tovariš poročnik, zdi se mi, da vre voda pri 100 stopinjah.« »To je nemogoče. Sicer pa bom pogledal in prihodnjič povedal.« Čez teden dni. »Kolega! Prav ste imeli. Vendar vre pri 100 stopinjah. Pač pa je 90 stopinj pravi kot.« LETO: 1961 LETNIK: 2 INTELIGENTEN ODGOVOR Rdečelasi profesor se je hotel pošaliti s študentom, ki mu je glava prezgodaj postala jalova. Ko je ta plešasti študent pristopil k izpitni mizi, ga je profesor pobaral: »Kje pa ste hodili vi, ko je gospod Bog delil lase?« Študent se je zazrl v profesorjeve rdeče lase in že v istem trenutku se je spomnil na odgovor: »Stal sem v vrsti, ko nam je Bog že kot otrokom delil lase. Ko sem prišel na vrsto, mu je zmanjkalo las. Na zalogi je imel le rdeče lase, teh pa nisem hotel vzeti. Rajši bom vse življenje plešast.« Profesorjev epilog: »Zaradi inteligentnega odgovora ste naredili izpit z devetimi točkami!« Žal je plešastih študentov mnogo, le rdečelasih profesorjev je malo. LETO: 1962 LETNIK: 3 GVIŠNO JE GVIŠNO Ta vic je nastal v srednjem veku, ko so se križarji vračali iz Jeruzalema cez Prekmurje v Frankovsko državo. Blizu Mure so ujeli Cigana, ki jim je hotel ukrasti konje. Sklenili so, da ga bodo obesili, toda v bližini ni bilo nobenega drevesa. Ves dan so ga iskali in slednjič našli samotno drevo, ki je raslo nad divjo strugo Mure. »Hej počakajte malo«, se je začel dreti Cigan, »pa me ja ne mislite obesiti nad to deročo vodo?« »Kaj si mislil, da bomo drugo?« »Potem pa krepko zategnite vrv okoli mojega vratu! Jaz namreč ne znam plavati.« LETO: 1963 LETNIK: 4 USTAVA Državljani SFRJ, torej tudi Prekmurci, bomo imeli po novi USTAVI med drugim tudi naslednje pravice: Vsak državljan bo imel pravico, — da voli in da ni izvoljen, — da žvižga in da bo izžvižgan, — da se dere in da ga nadere j o, — da se uči in da bo naučen, — da gleda in da bo nerazgledan, — da piše in da bo nepismen, — da osvetljuje in da bo razsvetljen, — da je zadovoljen in da ga ne zadovoljijo, — da karakterizira in da bo okarakteriziran, — da spi in da bo zaspan, — da krade in da bo okraden, — da pije in da bo pijan, — da je pokončan in da ga pokončajo. LETO: 1964 LETNIK: 5 TURIZEM TUDI V MURSKI SOBOTI Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se v ulici Štefana Kovača že dalj časa temeljito pripravljajo na turistično sezono, ki se bo pričela spomladi. Doslej so že nabavdi in okoli blokov postavili nekaj vikend hišic, v načrtu pa imajo še nakup petih motornih čolnov. Zaradi posebno ugodnih klimatskih razmer lahko ta predel našega mesta mirno imenujemo deželo presihajočih jezer, za katero je zanimivo, da se jezera pojavljajo dvakrat letno, spomladi in v jeseni. Prav to bo omogočilo racionalno uporabo in ekonomično izkoriščanje že postavljenih turističnih objektov, hkrati pa odpira našemu turizmu še neslutene možnosti za razvoj. LETO: 1965 LETNIK: 6 VEČERNE MOLITVE NAŠEGA OBČANA Deset zapovedi PRVA: veruj v statistične podatke, pri tem si pa dajaj na glavo obkladke. DRUGA: ne delaj si težkega bremena, ker je danes to brez vsakega pomena. TRETJA: drži tiste se strani, kjer dobiček se deli. ČETRTA: spoštuj in ljubi tisti sloj, ki je vedno nad teboj. PETA: ne citiraj nove »poezije«, ker ti kdo talent lahko odkrije. ŠESTA: le fantaziraj, kaj lahko še narediš, ker more biti službo na planiranju dobiš. SEDMA: malo nikoli krasti ne daj za večjo le krajo dobiš položaj. OSMA: ne govori vsepovsod resnice, ker za take so temnice. DEVETA: ne želi bližnjega žene, če slabše kot tvoja ima nogč. DESETA: ne želi bližnjega blaga, si raj potiho vzemi ga. LETO: 1966 LETNIK: 7 Prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev (član ZK, SZDL, ZB, RK, Ribiško društvo) izpolnjevati še enega od naslednjih: 1. da ima končano osemletko šolanje in 30 let prakse (na vodinlih mestih) 2. Da so vsaj vpisani v eno od večernih srednjih šol in imajo 25 let prakse 3. da imajo najmanj 10 let študijskega dopusta in končana vsaj 2 razreda srednje šole. Razen gornjih morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. praksa v gospodarskem kriminalu 2. pasivno obvladanje materinega jezika 3. da imajo: avto, vikend ali lastno stanovanje (prednost če imajo vse troje). K prošnji je treba priložiti: 1. obširni življenjepis 2. ustrezno spričevalo (lahko se dokaže tudi s pričami) 3. potrdilo o usklajevanju lastnih interesov z družbenimi (tu pridejo predvsem v poštev: devizni računi, hranilne vloge itd.) Prijave oz. prošnje s prilogami je treba poslati na naslov: DEFICIT — Murska Sobota Kriva pot 13. p. Mali Bakovci LETO: 1967 LETNIK: 8 GOSPODARSKA VEROIZPOVED Verujem v gospodarsko reformo, vsemogočno, in v IV. plenumu SK ZKJ, ki je bil spočet od socializma, rojen na Brionih, trpel pod kritiko preprostega občana našega. Verujem v družbene parazite, vsemogočne, ki so bili kritizirani, odstav ljeni s položajev na druge istovrstne položaje, zdaj korakajo spet proti nebesom in kujejo usodo naših občanov. Verujem, da smo na slabi poti, da napa-čno po njej stopamo, jo uničujemo in spet z novo reformo jo bomo zavarovali, zaradi napačnih stopinj. Amen LETO: 1968 LETNIK: 9 Neki plevel je imel dobre ZVEZE zato je kmalu postal PŠENICA! Kamen do kamna vila. — Komolec do komolca fotelj. Parola: Vsi za enega, eden za vse je pri nas doživela nekatere spremembe in se po novem glasi: Ti zame, jaz zate! LETO: 1969 LETNIK: 10 IZ SKUPŠČINE: Beograd — Včeraj je bil v Zvezni skupščini sprejet po hitrem postopku nov predlog amadmaja dopolnilnega zakona, dopolnilnemu zakonu, k dopolnilnemu zakonu, dopolnilnega zakona, zakona o pticah pevkah. Ljubljana — Socialno zdravstveni zbor je včeraj sprejel z večino predlogov o popolnem študentskem zavarovanju. Odslej bodo vsi študentje stoprocentno zavarovani takoj, ko vstopijo v redno delovno razmerje. LETO: 1970 LETNIK: 11 MERKUR IN POTROŠNIK Bog trgovine, na zalogah primanjkuje ti slanine, staro železje ti rjavi, tvoj monopol v prodaji pa kopni. Potrošnik le kič te dviguje in mestna gospoda redi, denar, denar te napihuje, kmet pa še vedno me želi. DIANI Diana, D;ana, boginja lova, v tebi cveti obrt najstarejšega kova. LETO: 1971 LETNIK: 12 LAJNA, LAJNA, LAJNA... Dogajanje: razprava odbornikov soboške občinske skupščine. 10 BRUC Iz zgodovine brucov Sklep: zaključki izpred dveh let so uresničljivi, a žal niso uresničeni! Vprašanje: do kakšnih sklepov bodo naši odborniki prišli čez deset let? Čez deset let: zaključki seje izpred dvanajstih let so u-resničljivi, vendar niso uresničeni. Zaključek: kaj hočemo, tudi Mura teče že leta in leta po isti strugi, pa je še zmeraj Mura. LETO: 1972 LETNIK: 13 DILEMA Zadnje čase je v tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti primanjkovalo živine, predvsem telet. Eden izmed nakupovalcev je na svojstven način hotel nadoknaditi pomanjkanje. Prepričan, da so teleta zdrava in dobro ka-Ijiva začel sejati po cestah. Boljše bi bilo, če bi na tovornjak naložil sebi enake prazne glave in jih posejal. Postavlja se vprašanje: »Kdo je sploh večje tele?« LETO: 1973 LETNIK 14 OSMRTNICA Globoko pretreseni javljamo žalostno vest, da je v cve tu mladosti umrla za posledicami gospodarske reforme in sprostitve cen naša predraga in nepozabna STARA CENA rojena, nikoli zadovoljena vdova po Dobrem standardu. Pogreb predrage pokojnice bo na dan podražitve cen na pokopališču Sv. Deficita. Žalujoči: sestri Plača in Pen-zija, otroka Dinar in mala Para, boter Dolar, teta Marka, teta Kopejka, in stric Rubelj. LETO: 1974 LETNIK 15 DESET ŠTUDENTSKIH ZAPOVEDI 1. Študij je napor! 2. Rodil se je utrujen, življenje je za počitek! 3. Počivaj po dnevi, da boš ponoči lažje spal! 4. Ljubi svojo posteljo, kakor samega sebe! 5. Če je delo zdravje, naj živi bolezen! 6. Ne delaj tistega, kar lahko naredijo drugi! 7. Odmoru naj sledi počitek! 8. Ne delaj danes, kar lahko storiš jutri! 9. Če nekdo počiva, se mu pridruži! 10. Če te prime, da bi študiral, se vleži, da te mine! LETO: 1975 LETNIK 16 PISMO UREDNIKU Sem že nekoliko v letih in ne tudi preveč lepa. Prejšnji teden pa mi je prijateljica zaupala, da si za denar lahko kupim prijatelja. Ali je to res? Odgovor: Res je! Za 698 par lahko kupite BRUCA. LETO: 1976 LETNIK 17 STROŠKI Ali veste, da so stanovalci nad osrednjo soboško trgovsko hišo okrog šest let pozimi in poleti plačevali centralno kurjavo tudi za balkone. Pristojni so »pomotoma« prišteli k ogrevanim prostorom tudi balkone. No, nič hudega, zdaj so balkone odšteli, a prišteli k cenam — stroški so spet isti. LETO: 1977 LETNIK 18 GLOSA — prosto po Pre- šernu Slep je kdor se z BRUCEM ukvarja, bralec naš mu osle kaže, piscu vedno sreča laže, on se trudi — in na sodišču zagovarja! LETO: 1978 LETNIK 19 KRATKE MISLI Imeli smo poslance, imamo delegate. Skupno jim je to, da prvi niso in tudi drugi ne poslušajo svoje baze! Praksa pri nas kaže, da se je precej utrudil izrek: »Malo delaj, malo kradi in pošteno živi!« LETO: 1979 LETNIK: 20 KRATKE MISLI V nekaterih OZD so samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov tako spremenili (beri: opremili z vsemi tujimi izrazi), da so jih razumeli le tisti, ki so jih sestavljali, pa še tisti ne popolnoma. Z ozirom na to predlagamo, da se omenjenim strokovnjakom zaupajo še ostala neusklajena področja v aktih združenega dela, ker so očitno odlični poznavalci zakona, saj so ga tako poglobili in proučili, da jim je zmanjkalo slovenskih izrazov ... Plovi, plovi združeno delo... in v njem stara načela? NK MURA — 6 selekcija (člani) MURSKA SOBOTA OBJAVLJA prosta naslednja dela in naloge a) 1 vratarja b) 1 levega branilca c) 1 desnega branilca d) 2 srednja branilca e) 3 igralce za zvezo f) 1 desnokrilnega napadalca g) 1 srednjega napadalca h) 1 levokrilnega napadalca i) 1000 gledalcev Pogoj: pod a) do h): Športne zbadljivke — alergičnost na črno barvo — znanje borilnih veščin (boks, judo, karate..) — sposobnost simuliranja Prednost bodo imeli kandidati, ki spremljajo preko TV ali radio sprejemnikov dogajanja na naših nogometnih igriščih. pod i): — ljubitelji koride — zdravo srce ter živčni sistem Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom. 1. Odkar je vodstvo RK POLET prepovedalo soboškim gostincem ob petkih zvečer točiti alkohol svojim igralcem, so rezultati tekem jasno vidni. 2. Nogometaši NK MURA čedalje bolj plavajo po lestvici navzdol. Sami pravijo, da so premalo stimulirani. Naj živi a-materizem! 3. Z vestjo, da naj bi se Olimpijske igre bojko- tirale, je tudi naš dolgoprogaš Milan BALEK prenehal pospešeno trenirati. 5. Stagnirati je začela tudi naša košarka, na začudenje vseh, ki zagovarjajo strokovnost dela v KK POMURJE. BRUC 11 HUMOR ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ko ubija me noč Ko ubija me noč me samota duši, ko koraki tako plaho beže čez prazni trg, me spremlja njegov pogled. Tako velik, tako sanjav tako poln pričakovanj. Kako rada bi ga izpila, kako rada bi ga razbila na cesti in se ga potlej spet upila, tako mlada, tako žejna, tako polna pričakovanj. Ko noč beži in ti odhajaš se mi zdi, da del tvojih sem moči, da znam biti tvoja roka in odsev mlačnih uličnih svetilk. Se najboukše TRIJE PREGOVORI 1. Kdo visoko leta — je pilot. 2. Kdor drugemu jamo koplje — je grobar. 3. Mi o volku — volk o nas. — Ne zapiraj vrat pred lažmi, saj bo tudi resnica ostala zunaj. KRATKE MISLI — Statistika je velika laž. sestavljena iz drobnih resnic. — Mislec brez idej je kot oblak brez dežja. Pišta je meu rojstni den, zatou je povabo Jančija pa Ferija, ka neka v nekšnon primernon objekti tan doj zapijejo. Tak so si lipou nazdravili, ka bi naj Pišta ešče dugo žijvo. Začnoli so si po-gučavati, besed je dala besedo, kelnar pa še par litrov vijna. Gda so že vidli, ka kelnar pospravlja, so se lipou zdignoli, ka do šli domou. Iz oštarije priti so zatou dugo nucali, zatou, ka so stej-ne v oštariji bile bole sku-per kak ponavadi, pa posvej-ti tudi neka sumljivo viseli. Nej jin je bilou še za spati, zatou ka so se bojali, ka bi postele z njimi vrejd preveč skakale. Napoutili so se v disko, ka bi rajši oni z diklinami skakali. Fajn vesejli so po vilici mašejrali pa si ešče kakšno tu pa tan dali. Pred diskojon so se stavili, ka bi najšli po žepaj študentske izkaznice zatou, ka je bil disko samo za študente. V tiston pa so prišli nekšni »frajeri«, ka so nej bili študenti, pa so nej zatou v disko mogli. Gda so vidli, ka Pišta, Janči pa Feri majo izkaznice so gratali tak živčni, ka so začnoli fizično o-bračunavati z našimi junaki, keri so se nej mogli braniti. Gda je pa marica pri-letejla so se ovi frajeri raz-bejžali, Pišteka, Jančija pa Ferija so pa cejle krvave policaji v marico potisnoli. Zdaj do mogli srmaki plačati prenočišče, pa še zagu-čavati do se mogli, zatou ka so sodelovali v pretepi. PS: Po resničnem dogodku Ortiiuo gimnazijski globus NI ZA OBJAVO 12 BRUC | KRIŽ FINKU zlmt kOVH-n ec GRŠKI NORO • METNI K L UR NORDUr Skl za smuči KBZHLK ZRIHFK TOVARNI 1 ŽIVIL V IZOLI 9 NRVOU- ŠENlE MEONR-RObNR črubENT. orgrmz. RPOTEKR (DVOJIM^ s GORSKI REŠETU-INI ČOLN ZNIZRN 6 TOVRKNR Rvrcno^L MRRl^OR v OVERI-rev JrSTO- Nec TURČIM POSNFMO VRLEC MUČRRM NUSR • RDEČI KR ig OGLJIK ŽENSKR KI VARUJE RKTINI3 POZE- L1ENJE PREBIVR LEC SMR 3NEGR S£VFRQ MM. Šotoru TOVRRNR C SLR ČtL V bOMČRLRH iNFORhGCh JSKC DOKU' MEkTRcn-SKI CENTE! KMETIJSKI kchsi*rp v smcvRiv KONEC Poloti kR OCET TU1R ^'171 MEbNtKCfr NR OHM-2RCUR OZ* VEJR znanosti irauw OKRU SflHOVSKi VELE HO 3-STER SCESKU M. INČ FLUOR vrstr TRObIL IVO ORNE V EH IR RT V HEIJI • • • GRE UH MESTO V MrhedoN. MEHI 5 KR P13AČA LOMILEC KOSTI RVSTRM IZ DELOm-ltC CEKAD tOHORlČ nrprrvr 2R MLETJE POLJUB ČEK 9. ČRKP fiZECEM HGc SLIVA K'SKA TiVA- Vt ilsusin l PznsieR Dnfpvn uČko DRRKO LROKC (oRcIec (ILOGRRH TO J E EENSKG ihE F nRHEHicR Polmer GLRVNC hesro TURČIJE PEL TENIŠKE IGRE NOVI HOROSKOP VELJA ZA MOŠKE IN ŽENSKE VODNAR (21. 1. — 19. 2.): LEV (24. 7. — 23. 8.): Dosti zoprnega je že za tabo, tisto naj-hujše pa te šele čaka. Ker imaš preveč visokoleteče načrte, se večkrat znajdeš pri tleh, tam, kjer ti to najmanj ugaja. Pazi, da te drugi, pa tudi partner, ne bodo preveč izkoriščali. Za to pa nisi sam kriv. Bolje skrbi za zdravje, naj ti vročina ne stopi v glavo. Zato izkoristi hladne noči, ki ne bodo prijale samo tebi, temveč tudi partnerju. RIBI (20. 2. — 21. 3): Tvoje počutje je iz dneva v dan boljše, kajti kočno so za teboj vse preizkušnje. Sedaj imaš tudi več časa za vse prej zapostavljene dejavnosti in se trudiš, da bi nadoknadil zamujeno. Kljub temu pa bi svetujemo, da pustiš še nekaj za drugič, kajti tukaj odpove stari pregovor: »kar lahko storiš danes, ne puščaj za jutri«. Dober prijatelj bi rad začel s teboj, pa mu ne bo uspelo, saj nikakor ne moreta uskladiti interesov. Čeprav odlašaš z dejanji prav do zadnjega, se po navadi nazadnje le včakaš tega. Za boljše zdravje opusti ponočevanje in pijančevanje, saj ti poleg partnerja vse te stranpoti povzročajo težave s srcem. Vendar partner nima za to razumevanja. Zato ti priporočamo, da si prihodnjič pri izbiri partnerja bolj izbirčen. Knjige pusti za nekaj časa pri miru, to ti bo popravilo počutje. Raje si poskrbi pravočasno za zabavo, saj je v dvoje lepše. Toda pazi na glavo — ni žoga. DEVICA (24. 8. — 23. 9.): Obisk pri zdravniku bo koristen, vendar ti ne bo povedal nič novega. Ker devištvo nima s politiko nič skupnega, boš raje politiziral ob kozarcu vina kot pa brez njega. O resnih zadevah se ne boš več menil z neresnimi, saj je skrajni čas, da si prišel do tega spoznanja. Glej, da zaradi novih obveznosti ne boš razočaral svojega želodca. OVEN (22, 3. — 20. 4) Ljubezen bo poskrbela, da se ti bo izboljšalo zdravstveno stanje, zato pa bo toliko bolj škodila finančnemu stanju. Iz težav ti bo pomagal študentski servis. Žal pa nisi vsestranski, zato je skrajni čas, da se odločiš izmed knjige, kozarca, ljubezni in ostalih stvari. Če ti prvi poizkus spodleti, ne obupaj, saj bo še več priložnosti. BIK (21. 4. — 21. 5.): Po razgovoru z nadrejenimi boš vsebino raje zamolčal kolegom. Vendar pa te tvoja srečna zvezda ne bo pustila popolnoma na cedilu, pa boš v doglednem roku storjene napake lahko popravil. Njej svetujemo, naj pazi, da se ne natakne na njegove roge, on pa naj pazi, da ne dobi brce v dimlje. Ker si preveč samozavesten, ne upoštevaš idej in misli drugih, kar ti prinaša spore z znanci in neuspeh. Ne predstavljaj si, da bo zmeraj obveljala samo tvoja. TEHTNICA (24. 9. — 23. 10.): Svojo zmoto spoznaš vedno prepozno. Kljub temu pa si zmeraj oster in piker, tu ti pa večkrat pomagajo tudi maligani, s katerimi se prav rad družiš, vsekakor mnogo raje kakor s knjigami, ker se zavedaš, da dve dolžnosti hkrati ne moreš opravljati v redu, nisi bil niti za hip v dilemi, za katero bi se odločil. Čeprav tvoje odločitve ostalim niso všeč, pa se ne oziraš preveč na mnenja ostalih, še najmanj pa na partnerjevo. ŠKORPIJON (24. 10. — 22. 11.): Pošteno se boš namučil med dvema posteljama, a ti zato nagrada ne uide. Hiša, kjer si zapustil precej živcev, te ne bo več vznemirjala. Končno si ugotovil, da bi čas, ki si ga zapravil v njej in podobnih zgradbah mnogo koristneje lahko uporabil drugje. Skušaj popraviti kar se da, mogoče še bolj na stranpoti, saj si že itak dovolj v »dreku«. DVOJČKA (22. 5. — 21. 6.): Če bi več misli posvetil knjigam, ne pa samo prehrani, oblekam, kinu in gostilnam, ti ne bi škodovalo. Zato se bo pričakovano napredovanje uresničilo le na pol, za ostalo pa bo potrebno še vsaj pet mesecev. Ker je za kopalno sezono še prezgodaj, se ne skušaj utopiti niti v vinu, saj rešilni pasovi še niso v prodaji. Kljub temu pa boš raje preizkušal svoje plavalne veščine, kakor pa prenašal družbo starega znanca. Zato v ljubezni ne boš imel sreče, ker partner vse preveč posveča prosti čas drugim. STRELEC (23. 11. — 22. 12.): Ker si precenjeval svoje moči, si sedaj na robu izčrpanosti. Zato raje del nalog prepusti drugim, sam pa obdrži tiste, ki ti najbolj ugajajo. Pa tudi s temi ne hiti preveč, saj je še dovolj časa. Ker je jesenska sezona že na višku, bi lahko pogledal malo v kinematografe, na vinski sejem, pa tudi o založenosti gostiln bi se lahko prepričal. Če si še nisi nabavil zimske garderobe, je skrajni čas, da si poiščeš vsaj partnerja, kajti mraz vse bolj pritiska na duri. RAK (22. 6. — 23. 7.): Škoduje ti, ker med izobraževanjem kadiš in popivaš. Tvojemu zdravju, pa tudi standardu bo koristilo novo zanimanje. Vendar na ta račun ne opusti zanimanja za knjige, to bi lahko pomenilo nazadovanje. Ne verjemi vsem zagotovilom, da boš končno prišel na zeleno vejo, saj so zaradi velike vročine, veje vse prej kot zelene. Kot zdravilo proti vročini ti priporočamo, da kdaj pa kdaj zaviješ tudi v gostilno. KOZOROG 23. 12. 20. 1.): Hočeš biti prst usode drugim, pa ne opaziš, da se drugi vtikajo v tvoje življenje. Tvoje ideje niso poceni, so pa še kar dobre. Po veliko reč se boš peljal v dvoje, vrnil se boš v troje. Družbo bolj zanima, kaj bo šlo v želodec, tebe pa, kaj bo šlo v srce. Konec bo brezskrbnih časov, vse več boš zopet presedel za knjigo, zato pa ti bo tudi počutje splavalo po zlu. 14 BRUC ljubljanska banka POMURSKA BANKA — MURSKA SOBOTA Beltinci Grad Rogašovci — GORNJA RADGONA Radenci Apače Videm ob Ščavnici — LENDAVA Črenšovci Turnišče — LJUTOMER Videm ob Ščavnici Tovarna dušika Ruše n. sol. o. TOZD Proizvodnja kremenčevega peska PUCONCI PROIZVODI: kremenčev pesek za filtriranje, za proizvodnjo ferosilicija, za peskanje, za livarstvo, za industrije gradbenega materiala, za gradbeništvo (tlaki, fasade) ter mase za industrijske tlake TAL M-2, vodonepropustno maso Hidrotes-1, aditiv za proizvodnjo perlit-penobetona in Final tlak. Od vseh poti do blagostanja je varčevanje — najmanj nevarno! jadrnica delfin lesna, stavbna in pohištvena industrija n. sol. o. lili innrles IMGRAD Ljutomer tel.: (069) 81-086, 81-088 telex: 35242 62000 MARIBOR, Jugoslavija Kuhinjske omare in omarice, mini kuhinje, mize, stoli in klopi, mladinsko, garderobno in kopalniško pohištvo, montažne stanovanjske hiše, otroški vrtci, jasli, šole, telovadnice, dvorane, bolnišnice, ambulante, trgovine, gostišča, upravne in druge montažne poslovne stavbe. BRUC 15 Iz Mure z ljubeznijo O TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA Se priporoča PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE RUTOlifllSONR GORNJA RA D G O N A s svojimi uslugami 16 BRUC Založniško, grafično, embalažno podjetje POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA s temeljnimi organizacijami združenega dela TISKARNA KARTONAŽA, POMURSKA ZALOŽBA, DSS eltinka. ^sobota podjetje za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti MURSKA SOBOTA BELTINCI se priporoča s svojimi proizvodi in storitvami. priporoča svoje izdelke TOZD PANONIJA KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA Murska Sobota, Bjedičeva 1 Telefon: h. c. 21-750, 21-463 TOZD MLINOPEK Murska Sobota BRUC 17 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Me Mercator M splošno gradbeno podjetje konstruktor n.sol.o.,maribor UMIVERZAL Lendava ------------------------ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom n.sol.o. LJUBLJANA Temeljna organizacija združenega dela TOVARNA POHIŠTVA MIZARSTVO » o. LJUTOMER Glavni trg lla, se priporoča s svojim proizvodnim programom spalnic, jedilnic, dnevnih sob, otroških sob in predsob Izvajamo antikorozij-sko zaščito podvozja in votlih delov avtomobilov po najnovejšem švicarskem receptu VALVOLINE — TECTVL BRANSBERGER ERNEST Slikarstvo, pleskarstvo in avtolakirnica 69000 M. SOBOTA Trstenjakova 28, telefon: 069 21-433 TOZD Hotel DIANA Se toplo priporoča s svojimi gostinskimi uslugami OZD JEHHOSTROJ” LJUTOMER, p.o. Prešernova cesta 40 Izdelava prikolic, kovinskih izdelkov in remont vozil NAFTA LENDAVA ^^KOVINOPLASTIKA ing.Štefan Ing. irena pavlinjek SE PRIPOROČA ŠPEOTRANS Maribor poslovalnica Murska Sobota 18 BRUC vod nog os pod a rsko podjetje maribor n. sol. o. k zavarovalna skupnost triglav CERTUS O MURSKA SOBOTA Sidonlja GERLEC Gostišče in prenočišča Kuzmič Leopold Soboslikar MARLES LJUTOMER BENKO ŠTEFAN Kemična čistilnica KOLBL MAJDA Plastlčarstvo KERČMAR ALOJZ Kleparstvo KOROŠEC JOŽE KAMNOSEŠTVO Murska Sobota Hochstatter Feri MEOLIC LUDVIK S svojimi storitvami se priporočajo: RAJBAR LUDVIK — AVTOMEHANIK VREČIČ LIDIJA — FRIZERSKI SALON MANDIČ VLADO — ZLATARSTVO HAŠAJ ALEKSANDER — AVTOMEHANIK COR KAREL — MIZARSTVO OVSENJAK MAJDA — GOSTIŠČE »GAJ« PUSTAI KORNEL — URARSTVO MAROŠA ZORA — FRIZERSKI SALON GOSTIŠČE KLEMENČIČ RAJMUND KOSEDNAR — ČEVLJAR GVORFI JANEZ — CVET. VRTNARSTVO TKALČEC ANI — FRIZERSKI SALON FIJOK BRANKO — AVTOMEHANIK ZEMLJIČ MARTA — KEM. ČISTILNICA GOSTIŠČE RAJH — BAKOVCI FOTOATELJE Sodavičarstvo ZAHVALA POKROVITELJU V imenu KPŠ Maribor in KšP Ljubljana se zahvaljujemo Ljubljanski banki Murska Sobota za prevzem pokroviteljstva za letošnji akademski ples z brucovanjem. S tem so nam pomagali pri uspešni izpeljavi naše tradicionalne prireditve. UREDNIŠKI ODBOR ŠIFTAR EMA Kemična čistilnica KEREC MARIO Elektrolnstalaterstvo BRUC 19 Uredniški odbor Glavni urednik: IGOR KLINAR Odgovorni urednik: MILAN REGVAT Tehnični urednik: BOJAN KOLAR Ostali sodelavci, Marija Farič, Marjan Farič, Darinka Horvat, Pubi Šiftar, Anton Weingerl, Jože Zadravec, Vida Lovenjak, Dušan Lanščak, Slavko Domjan, Marjan Mljač, Mirko Rajnar, Igor Vučkič. KULTURNI GTNTER V MURSKI SOBOTI POKRAJINA IH ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ŠTUDIJSKI ODDELEK