Ljubisav Markovič: tečilj poutične ekonomue - n. del BLAGO (Nadaljevanje) Toda izdelek ni bii vedno blago. Razen-svoje »naravne« vloge kot sred&tvo potroš-nje ni vedno imel tUdi te družbene vloge. Ta je vezana samo na določeno epoho raz-voja družbene proizvodnje. Je zgodovinski ekonomski pojav, ki je nastal na neki stop-nji razvoja proizvodnj« in ... je nujen vse do zgraditve socialistiine družbe — ko svo-bodnim proizvajalcem ne bo treba zamenja-vati izdelkov, temveč bodo izdeiovali po planu. prisvajali pa nepostedno, po potrebah. Vse do takega stanja je blago nujen jn progresivai ekonomski pojav. Izraža razvoj družbemh pj-oizvajalnih sil. Po svoji stran: daje pobudo temu razvoju. Zato v splošnem smislu blago ostane blago v več načinih proizvodnje. Pojavlja se ta-ko v suženjsko-lastniškem kakor v fevdalnem dmžbenem redu. Najširši obseg dobi v kapi'alizmu. V njem tudi sama človekova delovna sila po-staine blago. Obstaja pa tudj v prehodnem razdobju h komunizmu. Proizvajalci ga to-rej rnorejo proizvajati v raznih pogojih last. nine. Ko pride na trg, nastopa izdelek prepro-sto kot blago. Kakšno je to blago, v kakšnih pagojih je bilo izdelano, tega nara samo ne pove. Na njem n\ mogoče videti, ali je iz-delek suženj.skolastniške latifundije, kapi-talističnega mezdnega dela ah soeialistične-. ga delovnega kolektiva. Da bi to odkrili, je potrebna analiza notranjih odnosov v proizvodnji, kjer se »poraja«, in specifičnih ekcnomskih zakanov, ki vodijo njeno gi-banje. Na trgu je blago preprosto koristna stvar, ki služi za zainenjavo. Z njo pa mora biti navzoč ^ud: kakšen njegOv ustvarjalec. »lastnik«. Nekdo. ki ima ekonomako samo-stojnost — ob vsej bdvisnosti — v sistemii dnižbene dehtve dela. Nelcdo, ki ima zato tudi pravno sarr.ostojnost. Vseeno je, ali je to klasi^ni zasebni lastnik ali socialistični proizvajalec. »V celotnosti raznovrstnih u.porabnih vrednosti a!i .blagovnih teles se izraža ce-lotnost prav toliko raznolikih del, različnih po rodu. vrsti, družini, pbdvrsti in inačici — družbena delitav dcla. Ta je pogoj za ob-stoj blagovne proizvodnje, čeprav nasprotno blagovna prozvodnja ni pogoj za obstoj družbene delitve dela.« (Marx, Kapital I, stran 9.) Razvoj dela in razčlenjevanje pro-izvodnje bosta šla Se naprej, tudi po »iz.uimrtju« blaga v b-odoii družbi, toda izde-lek se ne bo pojavljal kot blago. »Samo iz-delki samostojnih in med seboj neodvisnih, zasebnih del si stojijo nasproti kot blago.« (Marx, Kapital I, stran 10.) 2. OSNOVNE LASTNOSTI BLAGA Vsako tlago mora imeti dve bistven; last-nosti. Prva je, da je uporabna vrednost, druga da je vrednost. Kot uporabna vred-nost služi izdelek 3 svojimi določenim; last-nostmi, ki so vezane na njegovo naravo, za-to, da z njim zadovoljimo določene človeške patrebe, pa naj te potrebe, kal^or pravi Marx, uvirajo iz ielodca ali fantazije. Upo-rabne vrednostl dejansko'tvoHjo materialno bogastvo družbe, in to končno v vseh po-gojih. Ko pravimo, da je proizvodnja večai po-goj obstoja in razvoja človeške družbe, mo. ramo tu pod tem razumet; proizvodnjo upo-rabnih vrednosti. Uporabne vrednosti tvo-rijo vsebino bogaalva tudi socialistične družbe. Temeljno je, da ugotovimo, da je uporabn3 vrednost o-dvisna od narave same-ga izdelka. Uporabna vrednost, na primer premoga, je, da služi za proizvodnjo taplote, pa naj gre za proizvodnjo toplofe v kurišču nekega stroja ali pa v peči za ogrevanje v stanovanju. Premog zaradi svoje narave za-dovoljuje določeno potrebo in ima po svoji naravi določeno uporabno vrednost. Z raz-vojem tehnike in znanosti pokaže ena in ista stvar vrsto novih uporabnih svojstev. Prav ta premog, s katerim proizvajamo -to- (Nadaljevanje na 16. strani) Ljubisav Markovič: tečaj politične ekonomue - n. del (Nadaljevanje s 15. strani) pLoto, laiiko v pogojih. razvite tehnike in zaaaosti služi za pridoibivanje bencina, ma-ščob, obleke ia za stotine drugih raznih jz-deikav. Verjetno bodo drugje lab.ko iz tega premoga deiali tudi demanle, ker jo premog po svojj kemični strukturi iste kakovosU ka-kor d&maat. Bcngasivo divžbe je vedno odvisno od ko-ličine uporabmh vrednosti. In •največjc: Ste-vilo uporabnili vrednosti morajo ljudjo pro-izvesti. Obstaja majhna količina, ki jo je narava dala brezpiaino. Na primer les v gozdu, v katerega m bilo vl-oženo nobeno delo. Ta les ama uporabno vrednost za skup-nost, namreč ta gozd, ker vpliva na pod-nebje, smer vetrov, ozračje itd. Enak je primer tudi s sončnimi žarki, tudi tu gre za uporabne vredaosti, ki mso proizvod, člo-veškega dela. Največji del svojih pobreb more človek zadovaljitr s tem, ko niora predelovati na-ravne snovi. Kon6nih snovi, ki bi v tem surovem staiiju lahko neposredno zadovo-ljile kakšno človeško potrebo, je zelo malo. Z napredkonn družbe je čedalje manj upo-rabljanja teh tako refcoč naravnih snovi v neposredni obliki, Kakor jih najdemo v na-ravi. Ljrudje ite vedno neikako predelujejo. Vsako blago tnora imeti aporabno vred-nost. Imeti mora določene materialne last-nosti, da lah&o zadovolji neke potr&be. Kaj pa ša moraimo vedeti o uporabni vrediaosti blaga? Ko gro za uporabBo vred-nost blaga, moramo upoštevati, da ni in ne sluii kot uporabna vrednosfc proizvajaJcu. Krojač, ki ukroji in zašije plašč, je izdelal uporabao vrednost. Plašč varuje ljudi pred mrazom in da človekiu lep videz; to pred-stavlja njegovo določeno uporabo0 vrednost. Toda plašč, ki je tako velika uporabna vred-nost, nima uiporabno vr&dnost; za tega kro-jača. Ta ne izdeluje plašea za aebe, teinveč Izdelujo plašč kot blago, da ga zamenja z.a druge uporabne vrednosti. Za njega plašč nl uporabna urednost. Kot blago uporabna vredaost ni uporabna vrednost za proteva-jalca, temvco je uporabna vrednost za drn-ge. Kot Wago 30 družbeno nporabna vred-nost. Proizvajalci blaga no proizvajajo upo-rabnih vrednosti za seibe, teinveS za druge, za družbo. Zivinorejec redi živino kot blago, tfcaleo prav lako, kovinarski proiz-vajalec itd. Jasno je, da bo živinorejec del proizvodov obdržal za sebe (del uporabnih vrednosti), toda ta količina, ki ostan« pri njem, ni blago. Blago je tisti del, k! ga de-jansko proizvaja za druge. To pomeni, da so blago tiste uporabne vrednosti, ki so natne-njene drugim. Uporabna vrednost je blago, ki služi za zadovoljitev potr«b drugih, drugi pa jo do-bijo šele z zamenjavo. Pogoj zamenjave je, da jo pnznanti kot družbftno uporabna vred-nost. To je eden izmed bistvenih momentov, ki ga mora moderni proizvajalec poznati, torej tudi naš socialistični proizvajaloc, pa naj gre za so-cialisti6no podjetje v industriji ali pa za socialistično podjetje v kmetijstvu ali za indivldualnega profevajalca. ki smo ga zajeH z raznimj socialistifnimi organiza-cijam: na neki način s trgovino alj proiz-vodnjo. Kaj to pomeni? Prolzvajalec mora v največji meri računati s potrebami družbe po tej uporabni vTednostt In s tem, da lma ta izdelek dobr? stranl. dobro kakovost, ker je od tega odvian«, ali ga bo družba pri-zaala kot Ujporabno vrednost. Druga bistvena laslnost blaga je vred-nost. Dejanska vrednost tudi napravi izde-lek za blago. Uporabna vrednost j© tu samo pogoj. Izdelek pa je blago todaj, ko upo-rabna vrednost dobi določeno družbeno funkcijo' to je, ko služi kot nosilec vred-nosti, ko se javlja kot vrednost. Kaj Je vrednost izdelka ali vrednost biaga? Vrednosti neposredno ni mogoče niti vi-deti niii otipati. Kar se v_ praksi pojavlja, to je menjalna vrednost. Pri zamenjavi pro-izvajalci zamenjujejo med seboj blago, in to vedno v ustrezajočih proporcih. Na primer meter platna j€ enak 10 kg žlta. Dpugič za-menjajo jagnje za 2 m plataa; plašč za 300 kg žita. Vedno imamo neko razmerje, v kate-rem so ena uporabna vrednost kot blago zamenjiUje za drugo blago. Ta odnos ali to razmerje, v katerem se etio blago zamenja za drugo, pa je njegava menjalna vredtiost. Menjalna vrednost nekega blaga &e spre-minja s časom ia krajem. Imamo tudi danes pojaive, da sa pri nas na nekem trgu 1 kg mesa zaimenja za dan-o koMino žita (pnmer neposredne zamenjave). Na drugern kraju se ta kilogram mesa za-menja za drugo količino žita. Tu namrefi delujejb lokalne razlike. To razmerje se prav tako spreminja s časom. Ce so je po-večala delovna storilnost pri pridelovanju žita, tedaj sa bo to razmerje spremenilo. Vzemtmo, da je menjalna vrednost ne-kega blaga: lm platna je enak 10 kg žita. Menjalna vrednost metra platna je 10 kg iita. Toda, kaj Je to vrednost? Predvsem tega ni mogoče neposredno videti. Vrednost je mogoča odkriti samo s teoretično analizo. Tu je tretoa postaviti vprašanje: kaj je osnova te enakosti, zaradi katere je en me-ter platna enak 10 kg žita? Ali je uporabna vrednost osnova te enakosti? Ni. Kot upo-rabni vrednosti sta platno in žito popolno-ma različni stvari. Prav zatadi te railike v uporabni vrednosti pride do zamenjave. Smešno bi bilo, Če bi en meter platna zame-njali za en meter istega platna. Razlika v uporabni vredriosti j« pogoj zamenjave. To-rej ne moremo v uparabni vrednosti iskati osnove za z-amenjavo, osnove za to enak&st. ča torej to ni uporabna vrednost, kaj nam ostaja kot edino sfcupno tako v enem kakor v drugern izdelku. Edino skupno je to, da je bilo tako za eno kakor za drugo potrošeno ljudsko delo, in to delo v sploš-nem smisVu. Tako v enm kakor v druigem je opredmeteno človeško delo. S te strani je vsako blago nekaj istega. Vsako je isto ka-kor neko drugo — vrednost, izdelek člove-škega dela v splošnem smislu. Postavimo lahko samo vprašanje razlike v količinah teh človeških del. I^a primer v plugu je mnogo več opredmetenega dela kakor v kilogramu žifa. Ali, če se plMg in žito pojavljata kot blago, tedaj sta kot blago lste kvalitet© v tem sroisrlu, da je i v plugu neka koldčina opt^dmetenega družbenega dela, a i v žitu prav tako. »Kot krtstaH te družb©ne substance, ki jim je skupna (t. j. da predstavljajo opred-meteno enako splošno floveško delo — Lj. M.), so vrednosti — blagovne vrednostl... Potemtakem je> tisto skupno. kar se pokaže v odnosu zamenjave ali v meojalni vpedno-sti blaga, njena vrednost... Kot vrednost je vaako blago saino določ-ena mera skrepe-nelega delovnega časa.« splošnočloveško delo, ki tvo-ri predmetnost blagovne vrednosti, njeno notranjo vsebino. K temu se bomo takoj vraili. Sedaj moramo ugotoviti posebno črto, ki se pojavlja pri splošnočloveškem družbe-ne-m delu, kadar velja ta kot tvore-: blagov-. ne vrednosti. Dejstvo, ki najbolj otežkoča razumevanje vrednosti, je v tem, ker se dtoižbeao delo tukaj ne pojavlja ne-posredao, temveč po-sredno kot lastnost stvari. Kakor vemo, je delo člov-eška lastnoat. To je delo proizva-jalcev. Tij ist; proizvajalci so lahko včasib, v sklopu velrikih zadrug, patriarhalnih z.a-drug. Zadruga bo na svojem zboru določLla, naj se eden izmed članov ukvarja s pcJje-deLstvom, drugi z živimorejo itd. Ti proiz-vajalci. Irošijo tedaj svojo družinsko delovno silo neposredno s tem, ko odločijo, kaj mo-ra kateri iztned njih delati. Tedaj ne pro-izvajajo biaga azirama vreduosti, temveč preprosto uporabne vrednosti, dajaj>č zanje količino dela. Ta dela so vnaprej, vidno družbena v okviru te zadruge. Zamisiimo si, da je ta zadruga razpaila in da imamo ©pravka s posamezniki. Tedaj njLb.ovi proizvodi niso v-eč preproste upo-rabne vrednosti, temveč dobijo družbeno svojstvo, to pa ja vrednost. Potemtakem se njihov družbem odnos sedaj rie pojavlja ne-posredno vnaprej kot njihova stvar, kot stvar ljudi, temveč se pojavlja po ovinku in posredno kot stvar proizvoda. Proizvajalec platna in. proizvajalec žita ne nastopata kot proizvajaJca, ki trošita svojo človeiko silo drug za drugega. Nasprotno, svoje ptoizvode zamenjujeta. Družben; odnosi ostanejo, toda med proizvodi kat odnosi... med blagom. Po teh družbenih odno-sih proizvodov, po teh stvareh stopajo v- družbene odnose tudi ljudje. Ta odnos je preobrnjen. ker nasto-pajo družbeni odnosi po proizvodnji, na tr-žišču, in to v odnosih stvari. To je najteže pri razumevaniu vredoosti. Dejansko je naj-teže fazumeti, kako se družbeno de!o javlja posredno kot svojstvo blaga in kot neko na-ravno svojslvo stvari. Tu s« delo nekako loči od človeka in kakor da ni več iastnost človeka, temveč lastnost stvari, to je blaga. Ta je stvar, ki ima vrednost! Znan-ost pa ugotavlja, da je vrednost stva-ri opredmeterio človeško delo. »Uporabm predmeti postanejo blago sploh samo zato, ker so prolzvodi zasebnih del, ki se opravljajo neodvisno drugo od dmgega. Konapleks (celota) teh zasebnih del tvori vs6 družbeno delo. Ker stopajo proizva;alci v družbeai stik šele z zamenjavo proizvodov svojega dela, pridejo tudi specifične čružbe-ae značilnosti njihovih zasebnih del d-o iz-raza v okviru te zamenjave. Ali. zasebna de-)a izstopajo kot člend vsega družbenega dela šel« z odaaosi, v katere spravlja zamenjava prodzvode dela in po njih tudi proizvajalce. Zato sfi tem družbeTi: odnosi njihovih za-sebnih del kažejo kot tisto, kar so, t }. n€. kot neposredno družbeni odnosi samili oseb v njihovih delih. temveč nasprotno, kot de-janski odnosi med osebami, a družbenimi odnosi med stvarml — (Nadaljevanje sledi)