Preseljevanje Slovanov.
Ko je po preselitvi Longobardov v Italijo nettalo več nego šeststoletno preseljevanje grmaaskih plemen po deželah denašnje avstrijsko-ogrske mo-
12
narhije, kakor tndi po drugih deželah evropejskih, naselili so se 7 zapn.Sčenih pokr&jinah nuna, slovanska plemena. Do ted&j so iiveli po večem ono stnm Karpatov v odprtih pokrajinah denašnje Poljske ia v sredi veliko-ruske ca-revioe. Pečali so se tižž od pradarna s ]w!j?delstvoju in z drugimi minumi opravili ter živeli po vaseh pa tudi po utrjeuib mestih, katere so jim V voj-Ekjnem času v zavetje in brau služile. Kakor drugi niirodi evropejski, lofili so se tudi oni na vet; manjših plemeu (v župauije), ki so ljila zopet pod skup-nim knezom v jeden narod združena. Med dntgim in šestim stoletjeui po Kr. posclili 30 Slovani ves vzhodnji del denašnje severne Nemfije do Labe in Zale, večji del avstrijskih dcžel in vetino evropejskih pokrajiu vzhodno-rimskc države.
Med deželaini denažnju avstrijske csrevine lila je Galicija nže od pra-davna s Slovani naseljena. Oorati del te dežele na poboiSji Karpatov ime-noval se je nekdaj Velika Hrvatija in Liolj severne odprte pokrajino Ve-lika ali Bela-Srbija.
Iz Velike-Hrvatije yo se brž ko ne Celii 7 drugej polovici petega sto-letja preselili v nekdanjo Bohomijo (domoviao staiih Bojev), malo poleffl, ko so bili zapustili Markoinani to deželo. Za njimi so prišli Moravci in poselili po odhodu Horulcv in poslej Lougobardov, Moravsko, SloraSko na Ogrskem in Dolenje-Avstrijo do Donave. A (Irugi slovauski iiarodi, sprodiiiki deuaStijih južnib Slovauov, pridrli so iz ruskUi Btep, ter se naselili v pokrajiuah na jugo-zahodnej strani Dunava. Tako SJovenci ob doleojem Duuavu, ob Dravi, Savi, Sofii poteni Hrvatje in Srbi y denašnjej Hrvatiji, Srbiji in Dalmaciji.