n Največji (bvemki dnevnik ▼ Zaroženah državak Velja z« m leto . . . $6.00 Za. pol leta - * • • • $3.00 Za New York celo le*o • $?.00 Za inozeoutro celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki« rThe largest Slovenian Duly fe* f the United States. a Iwued every day except Sundays S and legal Holidays. | 75,000 Readers* tEJLETON: COKTLANDT 2876 Entered m Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New \ ark. N. Y., under Act of Congress oi March 3, 1870 T&LEFON: CO&TULNDT 287« NO. 261. — ŠTEV. 261. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 6, 1926. — SOBOTA, 6. NOVEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXTV ZATIRALNE ODREDBE MUSSOLINI J A Mussolini hoče zdrobiti svoje sovražnike v Italiji. Retroaktivna smrtna kazen ho uveljavljena za vse napadalce, in vrjetna je tudi reorganizacija policijske siley ko je Mussolini napovedal vojno svojim sovražnikom. RIM, Italija, 5. novembra. — V teku štiri in dvajsetih ur bo spravljen v tek stroj fašistovskega režima, ki bo uničil slehrno sled organizirane opozicije proti Mussolini ju in bo proškribiral vsakega posameznika, ki je na sumu, da je nasproten Mus-soliniju. Mussolini je v kratki frazi z balkona Palače Chi-gi včeraj zjutraj, po zaključenih slovesnostih ob priliki osme obletnice zmage (?) nad Avstrijo, elektriziral italijanski narod z izjavo, da se nahaja na pragu enega najbolj pomembnih sklepov faši-stovske zgodovine. — Jutri, — je rekel Mussolini, — bomo imeli dejanja, katera ste pričakovali. To dvoumno frazo razlagajo tako, da se bo še' pred potekom nadaljnega dne zadostilo zahtevi za hitro kaznovanje vseh onih, ki so bili zapleteni v katerikoli napad na njegovo življenje zahtevi, kateri so dajali izraza po deželi izza časa, ko je bil vprizorjen nanj atentat v Bologne. Resnični nameni ministrskega predsednika niso bili oficijelno objavljeni, a fašistovski krogi so prepričani, da jih je inšpiriralo svetopisemsko geslo oko za oko" in da bodo jemali vpoštev splošno ljudsko zahtevo, naj se vprizori vse možne korake, da se zavaruje moža, katerega smatrajo fašisti posvečenim. Skoro gotovo bodo potrjene tri odredbe. Prvič: — Pred kratkim odobreno smrtno kazen za pskuse proti življenju ministrskega predsednika ali kakega Člana kraljevske družine naj se napravi retroaktivno, to je, da bo segala njena polnomoč v preteklost. To bi prizadelo prejšnjega socialističnega poslanca Zanibonija in njegovega tovariša,! generala Capella; Gina Lucellija, ki je vrgel proti njemu bombo ter mogoče tudi Angležinjo "Violet Gibson, ki ga je ustrelila v nos, a je bila pozneje proglašena za blazno. Drugič: Obširno reorganiziran je policijskega sistema, kojega namen je ojačiti nadzorovanje anti-fašistov. Tretj ic: — Temeljita revizija članstva fašistov-ske stranke. S temu bi bila dana prilika za izgon mlačnih ali-osumljenih članov. Najbolj važna teh treh odredb je po mnenju fa-šistovskih voditeljev reorganizacija policije, kateri bo najbrž dodana politična policijska sla. Razven-tega pa trdijo, da bo ustvarjen v stranki poseben fa šistovski politično policijski department, da sode luje z vladnimi silami. Dolžnost te policije bo nadzorovati in preprečati zarote anti-fašistov doma in v inozemstvu ter se poslužiti izvanrednih odredb, da zaduši zarote proti varnosti režima ali življenju njega načelnika. Radi izvanrednih okoliščin bodo zelo povečali policijski proračun. Kaj čaka policijo in druge oblasti, ki ne zatro dovolj hitro sovražnikov administracije, je razvidno iz objave, da je odpuščen policijski komisar de Silva v Genovi. V političnih krogih se glasi, da je Mussolini odobril akcijski načrt na konferenci, ki se je vršila včeraj zjutraj in katere so se udeležili razven njega generalni tajnik Turati, justični minister Rocco in minister za notranje zadeve, Federzoni. Nato je sklical "poslansko zbornico1' k izvanrednemu zasedanju dne 9. novembra. Preiskava razmer v Tombs zaporih. Poskus kaznjencev, d a pobegnejo i z Tombs, zaporov, ki se je končal tako tragično, je imel za posledico preiskavo. Werner je priznal, da je vrgel dva revolverja čez zid. Seja premogarskih delegatov. LONDON, Anglija. 5. novembra. — Delegatska konferenea premogarake federacije se je da-nas zopet sestala k sejam, katerim se pripisuje veliko važnost. Domneva se, da J*£ala konferenca s predlogi, katere je stavil angleški strokovni svet za uravnavo premogarske stavke. Goreči petrolejski vrelci, BEAUMONT, Texas, 5. novembra. — Tukaj sta se vnela dva pe-trolejska vrelca in dosedaj se ni se posrečilo ustaviti požar. Povzročena škoda bo izdatna. Prizadevanja newvortske policije se je včeraj deloma posrečilo pojasniti zaroto, ki je dovedla do poskusa treh kaznjencev, da u j idejo iz zapora. Dva jetnika Amberg in Rerg sta izvršila samomor in tretji, McKenna, ki je bil težko ranjen, je umrl v bolnici jetnišnice. "Warden Mallon in paznik Murphy sta tudi mrtva in tretji paznik, ki je bilo močno ranjen bo najbrž okreval. Robert Werner, star 24 let, je pripovedoval detektivom, da se je nahajal z Oskarjem Amberg, bratom zločinca v pondeljek ponoči v avtomobilu v bližini jetnišnice in da je vrgel dva revolverja preko zida jetnišnice. S Ilvman Ani-bergom, katerega je pogosto obiskal v jetnišnici, se je bil dogovoril že poprej vse potrebno. Oskar Amberg in Werner sta bila včeraj zjutraj aretirana. Detektivi Bedford postaje v Brook-lvnu so izjavili, da je Werner vse priznal, da pa je Amberg dosedaj vse tajil. — V tem drznem poskusu je njati več temnih točk, katere je treba na vsak način pojasniti, — je-izjavil včeraj sodnik Rosalskv članom novemberske velike porote in njih dolžnost je spraviti polno luč v skrivnostno temo. Gotova stvar je, da so bili pazniki zelo malomarni in da je en sam paznik odvedel tri bandite nevklenjene v urad zdravnika. Na vsak način pa sta vsled te malomarnosti dva uradnika izgubila življenje. Pri preiskavi se ne sme nikogar ščititi. Tudi korekcijski komisar Fred Wallis je rekel, da bo odredil temeljito preiskavo. Werner je pripovedoval pri nadaljnem zaslišanju, da je kupil oba revolverja z municijo na Rivington Stret, ju zavil v papir ter vrgel preko zidu jetnišnice na dvorišče. Ko je naslednjega dne obiskal Amberga v ječi. je slednji baje rekel, da je dobil orožje. Dal mu je naročilo, na.f pfide z avtomobilom in par J prijatelji pred glavni vhod jet-' nišltiee na Centre Street v sredo- i popoldne. V zadnjem času so bili vprizor-jeni številni poskusi, da se vtihotapi pri obiskih revolverje, bo-dalea, vrvi in druge prepovedane stvari. Pre<^ petimi tedni je vrgel nekdo sveženj, zavit v črno suk-| njo, med zunanji zid in strojno i hišo. Paket je vseboval velik re-i volvcr, škatljico nabojev ter več | pil. Nadaljni paketi so vsebovali omamljiva sredstva in vrvi. V neki noči septembra .meseca je presenetil policist Crane šest mož, ki so izpustili ob njegovem prihodu paket, v katerem se je nahajalo dvanajst ročnih žag ter dva revolverja. Laška zarota -fašištovska iznajdba. Francozi domnevajo, da je "italijanska zarota" fašistovska iznajdba.— Našli so dokaze, da je domnevana zarota proti Rimu in pohod proti Španski le limanica, na katero hočejo ujeti politične begunce. — Polkovnik Garibaldi aretiran. "Kraljevska poroka v Stockholmu. Princesinjo A s t r i d in princa Leopolda je poročil v švedski palači socijalistični župan. — -Priče so bili štirje kralji in dve kraljici. — Katoliška cerimonija se bo vršila v Bruselju. VREDNOST FRANKA NARAŠČA Poincarejev triumf se bliža, ko raste vrednost franka. — Zbornica se bo sestala 12. novembra. Zivljenski stroški predstavljajo nov problem.__ Vlada se mora boriti proti cenam. _ Francija najbolj draga dežela na svetu. STOCKHOLM, Švedska, 5. novembra. — Švedska princesinja Astrid je postala žena belgijskega prestolonaslednika Leopolda tekom kratke civilne cerimonije v starodavni prestolni dvorani PArvIZ, Francija, 5. novembra, švedske kraljevske palače. Dramatične revolucijonarne aktivnosti na francosko-španski me- Najbolj slavno zborovanje, kar jih je kedaj prisostvovalo takemu ji obenem z domnevano zaroto, ki | dogodku v krasni državni dvora-se baje kuha v francoski Rivijeri proti Italiji, so se prikazale včeraj v popolnoma novi luči. Fran- coska varnostna služba je razkrila dokaze, iz katerih je razvidno, da sta italijanska in španska policija. mogoče celo z vednostjo njih vlad, organizirali te "revolucije" v namenu, da zvabita svoje politične sovražnike s francoskega ozemlja nazaj a* svoje lastna narodno ozemlje, kjer bi se te politične begunce lahko polovilo ter usmrtilo kot izdajalce. Dva nova razvoja podpirata to pojasnilo položaja, ki je vzbujal zanimanje cele Evrope tekom zadnjih osem in štiridesetih ur. Eden ter razvojev je aretacija, Riecioto Garibaldija v Niči, ki je navidez odločen sovražnik italijanskega fašizma, o katerem pa domneva policija, da je vse preje kot to. Garibaldi je vnuk slavnega pu- PAR1Z, Francija, 5. novembra. — Tekom zacl njih dveh tednov narašča vrednost franka, ki je dosegla včeraj 29.63 na cfolar ali 143.65 na angleški funt, — kar pomenja najvišjo točko izza zadnjega aprila. To znači dobiček več kot dvanajstih frankov na dolar izza časa, ko je prevzela vlada Poincareja urad dne 24. julija. To predstavlja presenetljiv znak zaupanja v vlado in najvišji možni tribut fenomenalnemu u-spehu Poincareja v njegovem boju za finančno restavracijo. V malo več kot treh mesecih je povečal Poincare s pomočjo francoskih trgovcev vred nost franka za približno 42 odstotkov ter dvigni! narod z roba bankerota na stališče finančne štabil- stolovca ter je priznal baje ulogo. Vatikan je ugotovil napol ofiei-provokaterskega agenta, v tesnem. jelno. da se bo vršila v sredo rim-stiku z narodnim fašistovskim sko-katoliška poroka belgijskega prestolonaslednika, princa Leo-' Avstralija bi se borila proti Angliji. LOXDOX. Anglija, 5. novembra. — Če bi bila Avstralija že leta 1776 narod, bi se borila ob strani ameriških prvobojevnikov za prostost in proti Angliji, — je izjavil danes tukaj avstralsk nistrski predsednik Bruce v nekem svojem nagovoru pred ameriško trgovsko zbornico. Angleški gostje so bili precej presenečen, ko je avstralski ministrski predsednik izjavil, da nista imela angleška vlada in prestol prav v kolonijalnem spopadu- svetom v Rimu. Drugi razvoj jo bila aretacija polkovnika Macia na francosko-španski meji. Macia je voditelj majhne armade španskih republikancev in anarhistov, ki so skušali udreti v Katalonijo. Francoske oblasti domnevajo sedaj, da je hotel gnati Macia republikance in anarhiste naravnost v past, kajti španske civilne straže in čete bi čakale na kolono na drugi strani meja in sovražniki režima Primo de Rivere. broječi 400 do 900 mož. bi se znašli v pasti, iz katere bi ne bilo nobene rešitve. Njih edini izhod iz pasti bi bila smrt. Pretkana francoska tajna policija pa je preprečila to z aretacijo polkovnika Macia ter rešila s tem življenje lahkovemežev. ki so sedli na limaniee ajrenta Ri-verove vlade. Francoski orožniki so prijeli polkovnika z desetimi člani njegovega "štaba" v neki vasi na kratko razdaljo od španske meje. Maeia in njegov štab sta imela veliko zalogo orožia in munieije in vse to so prevedli v Perpisrnan, k.ier straž i jo ujete "revolucijonar-je" črne senejralske čete, ki tvorijo posadko Perpignana. Mož, ki nosi slavno ime Garibaldi. je bil aretiran v Parizu in francoska policija, ki sicer ni razkrila narave dokumentov, katere je našla v njegovi sobi v Niči, izjavlja, da je Garibaldi priznal, da ni bil le v stiku z Macijo. temveč da mu je dal tudi večje število Italijanov, da ojači njegovo armado za vpad na špansko ozem-Ije. Ni še popolnoma jasno, če naj bi postal Macia s svojim štabom žrtev španske justice na isti način kot armada, katero je vodil. Francoski policiji pa je znano, da je bil Garibaldi že dalj časa zapo- j slen z očividnim namenom, da re-krutira proti-fašiste, ki uživajo sedaj gostoljubnost na francoskih tleh, in ki so bili pripravljeni slediti mu proti Mussoliniju, dasi- li ije poslušalo socijalističnega župana Stockholma prečitati predpisani obred. Navzočih je bilo ka-j nosti kot je ni bilo izza zadnjega februarja, kih 1200 gostov, vključno štiri; Istočasno z ojačenjem franka je določil' kabinet kralje, dve kraljici in sest in dva.H i „ 19 1 .111». set nadaljnih članov vladajočih! * femora za sestanek poslanske zbornice. kraljevskih družin. Ena prvih odredb, s katerimi se bo pečal kabinet, Velike ljudske množice so pol-; bo proračun za leto 1 927, o katerem se glasi da bi nile veselo okrašene ulice mesta ga Poincare rad spravil pod streho d ] januar-proti večeru, ko je kavalkada s - pv • i- i 1 1 j^^^ax plamenicami spremila novoporo-pem' ^omnevajo tudi, da bo zahteval odobrenjc čeni par v bivališče, očeta neveste. ! proračuna še predno se bo zbornica lotila zadolžnih Stockholm, ki se je poslovil odi dogovorov. priljubljene princese je prire- y številnih k ;h ■ ■ boja2en c]a n; dil njej in njenemu mozu prisre- , . . ■ r 1 p 111 no ovacijo. zadnje ojacenje franka v nikakem razmerju z vi- Kmalu nato sta odpotovala ne- sokimi življenskimi stroški. To je razvidno iz dej- vesta in ženin proti Bruselju po stva< stanej0 danes Francoza živijenske potreb-ločenih potih. Prihodnjo sredo se v v v 1 A .1 . , v i, vršila V Bruselju rimsko-katoli-J scine vec kot Pa Amerikanca ali Angleža. Cene so ška poroka. Novoporočena se ho- napredovale, ko je dosegel frank svojo najnižjo stopnjo ter se niso izpremenile tekom ojačenja franka. Vsled tega je postala Francija danes en;t najbolj dragih dežel. Menjajoča se vrednost franka daje trgovcem priliko, da vzdrže svoje visoke cene. sta prvikrat setala na belgijskih tleh v Antwerpenu. liTM. Italija, i), novembra. — polda s švedsko princesinjo Astrid po podelitvi redne dispen-zacije od strani katoliških cerkvenih oblasti v slučaju zakona katolika z nekatolikinja. Prinee- Smrt Lincolnovega j da morajo delavci plačevati gotoi hišnega zdravnika. °l,stotek svojih mezd kot ke za prisilno življensko zavaro- AVASII1XGTOX, 1). (r,. nov. sinja Astrid. ki je luteranlca, je Ju slina K. Ilayes. hišni zdrav-obljubila. dn bodo vzgojeni otro-' Abrahama IJneolna. je umrl ci zveze v katoliški veri. j včeraj tukaj v starosti !)."> let. Do Domneva se tudi. da bo prince- včeraj je bil še popolnoma zdrav sinja prestopila v katoliško cer-^11 močan 111 šele pred par tedni je kcv kmalu po izvršeni verski ce- dal izraza upanju, tla ln> doživel rimoniji. j konec prohibicije. ---i V državljanski vojni je bil Poraženi vstaši. štabni zdravnik .s činom majorja __' j in pozneje preiskovalni zdravnik Iz mehiškega glavnega mesta penzijskega urada. Zapušča sina poročajo, da je bila v državi Du- in hčerko, rango poražena tolpa vstašev. j -——-- Delavci stavkajo proti davkom. ravno dejanski v roke fašistov-skih sil. Tz vsega tega je razvidno. Če ( so domneve francoske varnostne - policije točne, da skušata Span-{ SANTIAGO. Chile. .">. novem-ska in Italija spraviti svoje neza- bra. — Delegatje različnih delav-dovoljneže potom provokaterjev skill unij so odredili za danes gena svoje lastno ozemlje ter jiii neralno stavko, ki bo trajala štiri tam uničiti. Ta nečedna nakana in dvajset ur. Stavka pomenja pa je bila pravočasno razkrita. protest proti postavi, ki določa. vanje, kontrolirano od države. Strojarji in peki stavkajo že dva, dni in železničarji ter dvugi organizirani delavci bodo danes sledili. Ce se bodo voditelji odločili za to. bo stavka mogoče dalje trajala. Šerif izročsl Črnce linear jem. AIKEX, S. C., 5. novembra. — Robert Robinson, šerif Aiken o-kraja. je bil včeraj obdolžen, da je izročil ljudski drhali tri črnce, med temi žensko, ki so bili nato list rel jen i dne S. oktobra v nekem lesu v~ bližini tukajšnjega kraja. Pred coronerjevo porot 9 je šerif preje izjavil, da so ga nenadno napadli moški ter mu iztrgali jetnike. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega den»rja nam je tr^ba poslati da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poeebno i«, ako boete vpoitevali gvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ... 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .. . .. $ 4.95 Din. ... . 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 ... . $ 9.60 Din. ... . 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $14.10 Din. ... . 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $23.00 Din. ... . 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $45.00 Za pofilljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa J>vattso£ Lir dovoljujemo poseben cneskn primeren popust. Nakazila pa brzojavnem plan Izvrftojema v Bajkrajtan Imam ter sa atroike $1—. Posebni podatki. Pristojbina n Izpla-aia ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji in Italiji mate kakor ■ledi :za $25. ali Banji saeMk 73 een> tov; od $25, naprej do $301, pa S cente od vsakega dolarja. Za večje avate po pt- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phono: OOBTLANDT «87 New Yorfc N« Y. Si GLAS NARODA, 6. NOV. 1926 GLAS NARODA (8LOVEN& DAILY) Owned and Published by BLOVHNIC PUBLISHING ČOMPANZ (A Corporation) ***** S*k*er» preeident.___Louia Benedik, treasurer. Plaoe of boin« of th« corporation and addresses of above offiecrs: 82 CoTtii,®dt 8t-»____Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. "GLAS NARODA" ___________________"Voice of tke People" leaned Every Day Except Sundays and Hobday*. Za celo leto neljo kit 00 Ameriko in Kanado_______$6.00 Za pol leta--------J$3.00 Za četrt leta-------J$1.50 Za Ne* York ta celo lei* Za pol leta________ $8.50 Za inozemstvo ea eelo leto_17.00 Za pol leta________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 44 Ota* Naroda" uhaja vsaki dan itvtemH nedelj in praenikov. Dopiai bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poJKIjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivaliMe da hitreje __________ najdemo naslovnika. "GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _ _Telephone: Cortlandt 2876' MUSSOLINI Te dni so oči vsega sveta uprte v Italijo. ^Mussolini je uvedel strahovlado ter skuša zlepa ali z grda odpraviti vse, kar mu je na poti. Nasilje pa rodi nasilje. Če še ni rojeno, bo rojeno v kratkem. Potrpežljivost italijanskega naroda je brez primere. Noben narod v zgodovini ni tako mirno in voljno prenašal vsakdanjih krivic kot jih prenašajo Italijani. Italijanskim delavcem je vzel Mussolini vse, kar so imeli. Vzel jim je tisto, kar je največja m takorekoč edina opora vsakega delavca. Vzel jim je unijo. Zadnje dni so se pa začela pojavljati znamenja, ki za -Mussolinija ničesar dobrega ne pomenijo. Xa italijanskega diktatorja je bil vprizorjen atentat, ki se je pa izjalovil. Takoj zatem je diktator zahteval, da je treba znova uvesti smrtno kazen, ne samo za politične umore in nameravane atentate, pač pa tudi za člane sindikalističrre in komunistične propagande. Par ur po izjalovljenem atentatu je razvil svoj tozadevni program. V zvezi s tem se je pojavilo važno vprašanje, o katerem Italijani najbrž še niso razmišljali. Vprašanje se glasi: Ako so to resnični in pristni atentati ? Vprašanje je: Ali ni teh atentatov naročil sam Mussolini i Ali niso bili zavrženi po njegovih načrtih in navodilih? Včeraj je dospelo v Ameriko par značilnih poročil. Utihotapljena so bila preko meje in se glase: '•Atentator", katerega je ljudska množica razmr-c-varila, sploh ni streljal. Bil je le eden izmed gledalcev. Strel je počil. Od kje in kam je bil oddan, ni znano. Sedemnajstletnega mladeniča je nekdo sunil v prsi. To je bilo zadostno znamenje za ljudsko množico, da je on a-tentator. Navalila je nanj ter ga raztrgala na kose. Zadevo je insceniral Mussolini. Da je Mussolini kaj takega zmožm, je umevno. On je največji brezobzirnež, kar jih ima zaznamovati sodobna zgodovina. Njegov edini cilj je, utrditi svojo vlado ter nekega lepegk dne splezati na italijanski prestol. Da se povzpne do tega cilja, mu je vseeno, če gre po lepi ali rožnati poti, ali če stopa preko trupel vseh, ki se mu s t avl j a jo na pot. Nikogar tudi ni presenetila izjava nevrednega vnuka italijanskega demokrata Garfbaldija, ki je i?riznal, da je bil navidez vodja protifašistov, v resnici je bil pa v Mus-solinijevi službi ter je z njegovim denarjem ter po njegovih načrtih snoval atentate, koval zarote ter vodil napade na fašiste. Nihče se ne čudi, da se je Mussolini tako globoko po-greznil, da sam ustvarja teatrsko grmenje, s katerim je laškega kralja tako oplašil pred navidezno proletarsko nevarnostjo, da je slednji brez obotavljanja podpisal postavo glede zopetne uvedbe smrtne kazni. ZANIMIVI »n KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA ZGODOVINA V NOVEMBRU 1. novembra 1766. — Stamp 260 milj. Ta mejna črta so je do Act. — Tega dne je angleški par-J civilne vojne splošno smatrala kot lament sprejel "zakon o kolkova-j meja, ki je izvirno trinajstorico nju", ki je igral tako važno vlogo%Zveznih držav delila in v dogodljajih, ki so dovedli do jug. Ko so začeli spori glede pri-ameriške revolucije. Zakon je na- pustitve novih zveznih držav on- Goodwin obsojen na smrt. SANTA ANA, Cal., 5. novembra. — Filip Goodwin, prejšnji duhovnik ameriške katoliške cerkve, je bil spoznan krivim umora J. Patersona, brokerja iz Los An-gelesa. Pravorfck, ki ne vsebuje lukakih priporočil za milost, do-io$* eooitsm srnino ofesočbo. Oče Wltittemoira ubit. BALTIMORE, Md., 5. novembra. — Rawlings Whittemore, oče obešenega bandita, je umrl včeraj na posledicah poškodb, katere je dobil, ko ga je predvčerajšnjem ponoči zodel neki avtomobil. Njegova irepinja je bila razbita. lagal kolonistom kolke na vs<* pravniške dokumente, obveznice, zavarovalne police in časopise. — Prihodek iz kolkov naj bi se potrosil izključno za kolonije. Sprejem tega zakona je izzval viharni protest v Ameriki. V Bostonu so demonstrantje porušili poslopje, ki je bilo baje namenjeno za kolkovni urad in so oplenili in u-ničili stanovanje glavnega sodnika. V Virginiji je proslavljeni govornik Patrick Ilenrv predložil resolucije, ki so obsoiale ta zakon. Ko so nekateri člani tamoš-njega kolonijalnega parlamenta vzkliknili, da je to veleizdaja. je Patrick Henry odgovoril : — Ako je to veleizdaja, pa naj bo! — O-nega dne, ko bi zakon moral stopiti v veljavo, so zazvonili vsi zvonovi, vprizorili so se izprevodi v vseh poglavitnih mestih, ljudstvo je pokopalo ali sežgalo proglase zakona. V koloniji Connecticut so se kolonisti lotili kolkov in jih sežgali. V vsaki koloniji se je organizirala družba pod imenom — "Sons of Liberty" (Sinovi svobode). Člani tega udruženja so ustra hovali kolkovne agente, jih pri-siljevali k ostavki in marsikje izvrševali nasilja. Zakon je bil formalno v veljavi tekom štirih mesecev in pol, ali v tem času tako--rekoč niti en kolek ni bil prodan. Trgovina je zastala. Nihče ni ris-kiral sprejemanja nekolkovanih dokumentov in nobena ladja ni mogla dobiti kolkovanega dovoljenja za odhod. Anglija se je končno zavedla, kako stvari stoje v Ameriki, in zakon je bil odpravljen. Kakor znano, ni to nič kaj spremenilo na nadaljnem razvoju položaja, kajti vstaja kolonije je bila že preveč dozorela. 7. novembra 1805. — Lewis Clarcova ekspedicija. — Ko so Združene države kupile od Francije ono ogromno pokrajino, — Louisiana Teritory, s katerim nakupom se je prejš. površina Zdr. držav kar naenkrat podvojila, je predsednik Thomas Jefferson želel, da bi se nova obširna pokrajina razsikala. Imenoval je svojega tajnika Meriwether Lewis-a za poveljnika ekspedicije, ki naj prepotuje ves kontinent. — Stotnik Clark je bil njegov podpoveljnik. Poleg te dvojice je ekspedicija obstojala iz treh narednikov, 23 vojakov in treli tolmačev. Potovali so ob reki Missouri gor do izvira, preplezali Skalato pogorje, ilospeli do zgornje struge reke Columbia, in na plavili po tej poli dosegli Tiho morje, kamor so dospeli 7, ovembra 1805. Od izliva rek Missouri in Mississippi do Pacifika je ta mala skupina prepotovala 4.000 milj, večinoma peš. Lewis je na poti zbiral zanimive stvari in zabeleževal vse dogodke. Nazaj v "Washington so prišli 14. februarja 1807. Tako Clark kakor Lewis sta predložila podrobno in skrajno zanimivo poročilo o ekspediciji, ki je bilo popolno izdano šele leta 1903. Doživljaji te ekspedicije so vzbudili tedaj nepopisno zanimanje. Še zdaj tvorijo pretresljivo poglavje ameriških eksploracij. Ta slavna ekspedicija je v ameriškem narodu vzbudila smisel za važnost in bogatost zapada. 15! novembra 1763. — Mason and Dixon line. — Ta mejna črta med severom in jugom igra veliko vlogo v zgodovini Združenih držav. Imenuje se tako po Charle-su Masonu in Jeremiah Dixonu, ki sta premerila mejo med Penn-sylvanijo in Marvlandom. Prišla sta na lice mesta dne 15. novembra 1763. Med dediči Will. Pen-na in lorda Baltimore je vladal od davno spor glede mejne črte, ki naj deli kolonijo Pennsvlvani-jo od kdlonije Maryland. Sporne stranke so se končno dogovorile, naj Mason in Dixson pregledata in označita mejno črto za daljavo kraj Allegheny pogorja, so voditelji juga zahtevali, da se Mason in Dixon line raztegne tudi proti zapadu kot severna meja suženj skega ozemlja. Severni voditelji so se temu proti vil i in končno je bil zemljepisni vsporednik 36 stopinj 30 minut določen kot delilna črta med severnim in južnim o-zemljem. Ta črta je bila južna meja držav Kansas, Colorado in letali. 15. november 1806. — Odkritje ?ore Pike's Peak. Zebulon Montgomery Peak, poročnik in kasneje general v vojski Združenih držav, je imel nalog, da .vodi skupino raziskovalcev skozi sredino pred kratkim kupljenega Louisiana teritorija. Tekom te ekspedicije je odkril goro, ki se od tedaj po njem imenuje Pike's Peak. (Peak pomenja vrh). Nahaja se v državi Colorado in je 14.108 čevljev (4.628 metrov) visoko nad morsko gladino. Obronke gore pokriva smrečje do višine približno 12.000 čevljev. Dve globeli se raztezata skoro od vrha do vznožja. Vrh je malone ravna površina, ki meri okoli 60 akrov. Z vrha je razgled neprekosljive lepote in veličine; za celih sto milj vsena-okoli se vidi razsežna pokrajina gora in dolin in vmes bistre reke in jezera. 16. novembra 1864. — Sherma-nov pohod skozi Georgijo. — Načrt generala Granta, predsednika Lincolna in generala Sliermana je bil, da se odpošlje oddelek linijske vojske skozi državo Georgijo do Savannah, v svrho. da se tako razcepi južna konfederacija in da se uniči velik vir, iz katerega je konfederirana vojska črpala svoje zaloge. Dne 16. novembra ob sedmih zjutraj se je velika linijska vojska 60.000 mož Začela pomikati od mesta Atlanta, ki ga je bil Sherman poprej zavzel. — Vojska je marširala v štirih divizijah po štirih vzporednih potih. Vsaka divizija je štela 15.000 mož. Marširali so po 15 milj na dan, pre živi j al i se na račun pokrajine, skozi katero so marširali ter od-jemali hrano, kjerkoli so jo dobili, dostikrat tudi z nasiljem. — Srečali so le malo oboroženega odpora. Vojska je takorekoč slekla do golega zono, 60 milj široko, vzdolž vse države. Na tisoče črncev je zapustilo plantaže ter se pridružilo unijski vojski. Železnice, strojarne, tovarne oblačil in vsi stroji za izdelovanje vojnega materijala so bili porušeni. — Dasi se je prelilo le malo krvi tekom vsega tega izvanrednega vojaškega pohoda, je bilo vedar nemogoče preprečiti kruta dejanja s strani posameznih vojakov, tako da je na tisoče ljudi v Georgi-ji trpelo veliko gorje. Vendar po mnenju vojaških avtoritet in državnikov v Evropi, je bil ta velik pohod strategično potreben. Dne 21. decembra 1864 je general W. T. Sherman s svojim štabom prijezdil v mesto Savannah, odkoder so se konfederiranci poprej umaknili, in pohod do morja je bil uspešno završen. Ta pohod je dal povod znani ameriški vojaški koračnici "Marching through Georgia". 19. novembra 1795. — Jay-eva pogodba z Anglijo. — Nekaj časa po završitvi revolucijonarne vojne in ob izbruhu vojne med Anglijo in Francijo, so postali odno-šaji med Anglijo in Ameriko na- ( peti. Anglija je ugovarjala proti ameriški trgovini s Francijo in angleške vojne ladje so začele za-plenjati ameriške ladje, ploveče k francoskim otokom. Proti ujetemu moštvu so postopali z nenavadno strogostjo. Malo kasneje je prišla vest, da je Anglija ukazala, da se ujame vse nevtralne ladje, ki prevažajo francosko blago. Washington je bil alarmiran in ameriška vlada se je odločila poravnati ta spor potom pogodbe z Anglijo. John Jay je bil poslan tja, da izposluje pogodbo. Po tej pogodbi je bilo Amerikancem dovoljeno trgovati z Britansko Za-padno Indijo, ali nič ni bilo rečeno glede plačila za zaplenjene ladje. Ameriške ladje, ki niso i-mele več od 70 ton, so smele prihajati v pristanišča Angleške Za-padne Indije, ali bilo jim je prepovedano prevažati zapadno - indijske produkte v Evropo, dočim ni bilo na drugi strani nikake o-mejitve za angleško blago v pristanišča Združenih držav. Angleška trgovina naj uživa v ameriških pristaniščih položaj najbolj favorizirane države. Ta pogodba je sprva zbudila viharno ogorčenje. ali končno je bila sprejeta kot najboljši kompromis pod prevladujočimi razmerami. Da so Zdr. države odklonile to pogodbo, bi se bile gotovo zapletle v vojno, za katero niso bile pripravljene. NOVICE IZ SLOVENIJE Krvava nedelja v Kranju. 17. oktobra so praznovali v gostilnah v Šenčurju pri Kranju kmečki fantje, zlasti iz sosednjih vasi. cerkveno proščenje, ki se ie krvavo končalo in zopet pokazalo, da so "žegnanja" pri nas žnli-bog mejdani, kjer pokažejo fantič svojo pest in nož. Okrog pol 0. zvečer se je vra-"al z vozom v družbi dveh oseh skozi Šenčur iz Komende proti domu Alojzij Št er. 18-letni sin posestnika in župana na Visokem. V sredini vasi pred Zevčevo hišo so nenadoma obstopili voz trije fantje. eden je zgrabil konja za uzdo. drugi pa je brez daljnega napadel Stera z žepnim nožem in mu zadal dva bodljaja v prlavo in prsi. Nastal je nato še pretep med prišlimi fanti z Velesovega. Vogla in od drugod, katere so razgnali šele orožniki. Ranjenca so prenesli v bližnjo hišo, duhovnik mu je podelil poslednje olje. Z vozom so odšli domači po njegove starše v Visoko in po zdravnika v Kranj. Dr. de Gleria je poškodovanca hitro pregledal: Šter je dobil eno rano v glavo pod levim uhljem, ki je lažjega značaja, drugi vbodljaj pa je pod desnimi pljučami predrl prsno votlino. Ta rana je zelo nevarna, vendar je upati, da bo fant okreval, ako ne nastopijo kake komplikacije. Napadalci so pobegnili. Tekom večera so aretirali orožniki nekega fanta iz Velesovega. vendar so ga izpustili, ker se je dognala njegova nedolžnost. Upati je, da zločinski papadalei ne bodo dolgo ostali brez eksemplaričnega plačila. Vom v Kmetijsko družbi. Ko je zjutraj stopil sluga Kmetijske družbe Anton Marti, na hodnik, namenjen pospravljat sobe. je opazil, da so vrata bližnje sobe odprta. Zaklical je: "Kdo pa je tu?" Ker ni dobil odgovora jrt sam stopil v sobo, ter z grozo o-pazil, da so obe blagajni navrta-ni. Soba sama, odnosno vse druge stvari, pisarniške mize in orodje, pa je bilo v najlepšem redu. Razume se, da je Marn takoj pohitel na nlico k bližnjemu stražniku. Tekom dopoldne je bil nato vse policijski aparat na nogah. Takoj prvi hip so strokovnjaki na policiji bili mnenja, da je v Ljubljani na delu znana vlomil- \ (Makre. hi ne morejo dojiti svojih otrok, naj ne poskusa jo z Sru0ohmnolPac paedinoleto imesljivo hrano za otroke Peter Zgaga 13citUtt4 EAGLE BRANO CONDENSED MILU S tem kuponom dote zastonj navodila v ma-ternem jeziku 'kako hraniti in skrbet! zase in otroka. Izrežite ga in pošljite Imenom in naslovom. The BORDEN COMPANY Borden BJdg., New York Slov. 1 Dostikrat se spominjam izjave rojaka, ki je bil eden najbolj pametnih, kar sem jih srečal v življenju . Govoril je namreč takole: Dobra je suha klobasa s kislo repo; lepo je. Če je po prazniku še en praznik : zavidanja je vreden Človek. ki nič r.e dela. pa ima dosti denarja; toda najboljši komhi-nejšn, kar si jih moreš misliti, tale: mlada punca, možak srednjih let in staro vino. * Filipinsko otočje je pod ameriško upravo. Filipinei so samostojni in niso samostojni, kot je pač samostojen sleherni, ki je komu pod komando. V Washington je dospelo porodilo, da se je sestala filipinska zn-konodaja ter skoro soglasno sklenila. da morajo biti Filipini popolnoma svobodni. Ce imajo Filipinei resni T-ne že-! lie in namene, ali bi ne bilo dobro, ako bi jim Amerika prodala kip Svobode, ki žalostno životari v newyorskem prosta nišču ter včn- [si kdo ž njim celo norce brije? * Zavarovnlninske družbe izdajn-I jo razne stastike. ki so v vseh o- zirih zanimive. | Metropolitan Life Insurance Company je zadnjič naslednje objavila : Ko je otrok rojen, j»> vreden : $9.333; I ko je star pet let. je vreden | $14.156; ko je star petn.ijst let, je vre-' (len $25.341. j To je znamenje, da je nakup-j na cena malenkostna, nmpak. da iso vzdrževalni stroški veliki. * Xa potapljajoči ladji je bilo s kapitanom vred sedeiniinlvajsH .oseb. j In na potapljajoči se ladji je ^ bilo samo šestindvajset rešilnih pasov. Kapitan je poklical vse na krov for jih vprašal: — Kdo zna moliti ? — Jaz. — je rekel eden izmed I potnikov. j — Dobro. — je rekel kapitan. J— Ti moli. mi pa vzemimo vsak po en pas. * Mlad poučevalec klavirja se je , zaljubil v lepo mlado učenko, j Ponavadi sta bila sama v sobi, i kjer jo je učil. Nekega dne pa stopi oče nepričakovano skozi vrat Učenka je sedela učitelju na ko-(lenih, in on jo je strastno poljn-boval. — Ha! — je vzrojil oče. — Ali vas zato plačam? — Ne. gopsod. — je odvrnil učitelj. — to opravljam brezlačno. * V stanovanju nekega kongres-nika z Zapada so našli osem kvar-tov žganja. f'udno bi bilo, če bi bil dotič-ni kongresnik suhaške sorte. Sn-hači ga ponavadi sproti izpijejo. Toda možak je mokrač. M okra-či so v Ameriki edini ljudje, ki ga znajo zmerno pit*. * Tiste Amerikance, ki so kaj vedeli o Romuniji, predno je dospela sem romunska kraljica, bi lah-iko človek na prste seštel. In tudi tiste bomo lahko na prste sešteli, ki bodo kaj vedeli o Romuniji, ko bo romunska kraljica enkrat odpotovala. * Neki čikaški zdravnik pravi, da ženska lahko v šestih minutah lepa postane. Ako jih človek v kari od blizu gleda, pride do prepričanja, da so skušale še prej kot šestih minutah lepe postati. * Ker so se kadilci pritoževali, da so cigare premočne, je razglasila tobačna tovarna, da bo zanaprej izdelovala cigare iz uekoliko milejšega materijala. To je dobro. Samo tovarni bi bilo treba priporočati, naj dotič-nemu materijaln nekoliko tobaka primeša. ** TD OJAKOM, ki imajo namen poslati ^ darila za Božič v denarju priporočamo s pošiljatvijo ne odlašati. Cimpreje odpošljejo, tempreje se izplačilo izvrši. S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti. FRANK &AKSER STATE BANK 82 Cortlandt. Street, New York, N. Y. I ska družba, katere člani prihajajo k nam v vas tudi iz Trsta. Pol |zaslišanju raznih uradnikov Kine-! i tijske družbe, se je ugotovilo, da ; sta bili obe blagajni neoropani. ker v treaorjih ni bilo niti pare. | Vlomilci so imeli zopef tako smo-'lo, kakor zadnje čase v Ljubljani ! že v več primerili, kjer so zastonj | ! urili svoje moči in demonstrirali .svojo spretnost. Tudi gospodje! J vlomilci bodo morali končno iz svojih žalostnih izkušenj črpati ta ■nauk, da je v Ljubljani malo denarja. pa več previdnosti. Smrtna kosa. J Nesreča, ki se je zgodila na čr-j ntiškem klancu, je zahtevala smrt-|no žrtev: Josip Adamič, ki je z motornim kolesom zadel v težko naloženi voz ter so ga s pretresenimi možgani prepeljali v ljub-J Ijansko bolnico, jo izdihnil, j — Umrla je v Ljubljani Ilele-j na Premelceva, rojena Smole, magistralna uradnica, i — Umrl je v Ljubljani Tvan, Kanobelj, kanclist drž. železnice, dober soprog in vesten družinski oče. — V Zg. Polskavi je umrla po dolgi, mučni bolezni v visoki sta-rosti 90 let. graščakinja baronica Viljemina Post. Bila je rojena leta 1836 v Lvov, vzgojena pa v jTurinu v Italiji. 18 let stara je prišla v Zg. Polskavo. Njen oče je bil kupil graščino Zg. Polska-i vo od pl. Adlerskrona, ki je kakor | Viljemina Post, kot zadnji svoje-i ga rodu na Polskavi pokopan. Umrli v Ljubljani. i Marija Podržaj, bivša kuha- ! rica, 69 let. i •Tan^z ITršic, ubožec, 65 let. Franc Stare, slikar in posestnik,; 68 let. | r GLAS NARODA, 6. NOV. 1926 Ht.fii V residend ruskih carjev. Dr. Jan Slavik opfcuje v čeških listih letno rezidenco bivših ruskih carjev, znano pod imenom — Carsko aelo. V Carskem selu sem našel vae v redu, je zapisal v spominsko knjigo ljudski komisar prosvete Anatol Lunačarski, ki je nekaj dni pred dr. Slavikom po-aetil nekdanjo rusko rezidenco. Stražniki, ki čuvajo razne zgodovinske dragocenosti, so se muzali, češ, kako je mogel Lunačarski zapisati Carsko selo, ko se imenuje ofieijelno vendar Detsko seio. Fn res bi bilo zanimivo izvedeti, je-li rabil Lunačarski ta izraz pod-zavedno ali pa je hotel i njim protestirati proti novemu nazivu tega zgodovinskega kraja. Javnost seveda bolj zanima vprašanje, kaj je s tistim redom, ki pa je pohvalil glavni einitelj kulture in prosvete. Evropski listi pišejo o stanju zgodovinskih spomenikov in umetnin v sovjetski Rusiji običajno zelo fantastično. Priznati moram takoj, da sta ostali v Carskem selu obe earski palači — earice Katarine in carja Aleksandra — popolnoma nedotaknjeni, da sta vzorno oskrbovani in da so fhdi starinski muzeji dobro zastraženi. Med revolucijo je morda res izginila kaka umetnina. kar pa ni čudno. saj so bile luno/.iee lak rat tako podivjane, da sploh niso vedele, kaj počenjajo. V splošnem se pa earskosel-skitn palačam ne pozna, da je šla skozi njihove sobane krvava so-cijalna revolucija. Nasprotno, po-setniku se zdi, da se ni nič izpre-menilo in da je odšel nekdanji gospodar kvečjemu v park na iz-prehod. Ta iluzija veje osobito iz palače carja Aleksandra, kjer je običajno stanoval s svojo rodbino tudi zadnji ruski car Nikolaj II. — To palačo sem si temeljito ogledal. V Carsko selo sem dospel na dan, ko dostop v palačo ni dovoljen. Toda kakor v vseh muzejih, tako ini je tudi tu oskrbnik rade-volje dovolil, da si ogledam vse, kar sem potreboval za svoje študije. Sobane bivše carske dvojice so v pritličju. Gmotni spomini, ki polnijo to dvorano, so v čudoviti harmonij s pisemskimi spomini, ki jih je zapustila zadnja carska dvojica. Duh propadanja veje iz njune korespondence in dnevnikov, o žalostni degeneraciji govore vsi predmeti, ki so obdajali carja in carico v njunih intimnih sobah. To velja zlasti za carieine sobe, ki spominja na okus premožne in pobožne kmetice. V cariči-nih sobah je namreč vse polno i-kon in svetih podobic. Te sobe predstavljajo zadnjo etapo duševnega razvoja Aleksandre Feo-dorovne. Carica pa ni bila vedno taka. Njena prva leta na ruskem prestolu so lepo izražena na Kau-bachovem portretu, ki visi v ca-ričinem kabinetu. Z velikega platna zre na posetnika elegantna in impozantna dama. Ko se je Aleksandra Feodorovna poročila z Nikolajem II., ho dvorni krogi splošno pričakovali, da bo fizično ir duševno slabemu carju v oporo. Nihče ni slutil, da nosi ta očarljiva in energična lepotica v sebi kali telesne bolezni, ki bo igrala va-žlo vlogo na zatonu carske moči. Hesenska vladarska rodbina je namreč bolehala na takozvani hemofiliji. To strašno bolezen prenašajo ženski potomci rodbine izključno na moške potomce. Narava se je dolgo upirala velikemu zlu. Bivša ruska carica je rodila hčerko za hčerko, vse zdrave in lepe. Končno se je rodil kot peti potomec prestolonaslednik Alek-sej. Ruska monarhistična javnost ga je z navdušenjem pozdravila, toda v materini duši je vstal takoj po rojstvu strah pred njegovo bodočnostjo. S prikrito grozo je carica čakala, kdaj se pojavi nr njenem sinu bolezen, ki je prezgodaj pokosila njenega strica, brata in dva bratranca. In res se je kmalu pojavila. Komaj vidni abscesi so začeli rajedati mlado carjevičevo telo in neprestano krvavenje mu je grozilo s prerano smrtjo. Vsaka najmanjša nezgoda, za katero se organizem zdravili otrok niti ne zmeni, je spravila prestolonaslednika v smrtno nevai'nmrtf •fcariea je poklicala fz IZNAJDLJIVOST BUTLEGARJEV r; inozemstva najboljše zdravnike, ki pa bolezni niso bili kos. Mladi prestol 011 asJ ed n i k je kljub vsemu prizadevanju moderne medicine neprestano izkrvaveval. Česar niso mogli preprečiti zdravniki, je preprečil deloma zloglasni mužik Rasputin s svojo su gest i v no silo. In carica se je oklenila tega "ča-rodejca*' ter postala v pravem pomenu besede njegova sužnja. — Vtepla si je v glavo misel, da je bil "božji mož" poslan, da reši njenega sina strašne bolezni, carsko rodbino pa teroristov. Nobeni dokazi Rasputinove podlosti niso mopli carice prepričati, da bi ga ne oboževala. Bila je tako zaverovana v njejrovo čudodelno moč in božje poslanstvo, da celo po Ras-pufinovi smrti ni verjela, da je bil veliki prerok navaden ruski mužik. In ko je končno padel mogočni ruski prestol, je živela carica od Rasputinovega preroštva, da pride Nikolaj II. zopet na prestol. Sole smrt je storila konec, njeni verski zablodi. V prvem nadstropju so sobe velikih kneginj in prestolonaslednika. ki jasno kažejo, kakšno je bilo razmerje carskih roditeljev do otrok. Prestolonaslednika so obsuli z vsem, kar more razveseliti neozdravljivo bolnega otroka. V prvem nadstropju je velika dvorana, .polna draprocenih otroških igrač. V prestolonaslednikovi spalnici je še vse tako kakor je bilo nekoč. Tu še vedno stoji postelja mornarja Derevenka, ki je pestoval Alekseja, kadar ga je bolezen najbolj mučila. Dereven-' ko je moral biti s prestolonaslednikom noč in dan. Za ta posel bi bila lahko našla carska dvojica j nebroj inteligentnih in visoko na-' obraženih ljudi, a vendar je na-j jela neizobraženega mornarja. —| Derevenko je zadnji člen v verigi j oseb, ki so obdajale carja Nikola- ] ja. Zadnji ruski car je imel rad j okoli sebe ljudi, ki so stali du-i ševno še nižje kot on sam. Velike knepinje so vzgajali zelo enostavno. Njihove sobe spo-, minjajo na dekliški penzijonat j srednje vrste. Tu ni nobtnega razkošja. niti dragocene opreme. — Za njihovo duševno izobrazbo je skrbela carska dvojica še manj. kakor za prest olonaslednikovo. V jedilnici štirih velikih kneginj *toji še vedno pogrnjena miza. — Modro opremljeni krožniki so nosili svojčas monogram "OTMA" (Skupen naziv carskih hčera, Olge, Tatjane, Marije in Anastazije). Ta monojiram je sedaj seveda izbrisan. Saj je dokazano, da so bile vse štiri velike kneginje v bližini Jekaterinburga umorjene Ruski monarhisti so še vedno prepričani. da carska rodbina ali vsaj nekateri njeni člani še vedno žive. Ko je pred tremi leti veliki knez Kiril Vladimirovič sprejel naslov carja, je objavila vdova po Aleksandru IIT., protest, v katerem pravi, da nikakor še ni do-gnano, da sta njen sin in vnuk mrtva. Nedavno se je razširila v Evropi vest o neki histerični ženski v Berlinu, ki se je izdajala za hčerko Nikolaja II. Ruska zgodovina pozna nad dvesto samozvanih carjev, caric in velikih knezov. — Velika ruska revolucija nikakor ne jamči, da je teh samozvaneev že konec in da se ruski narod nekega dne ne oklene kakega novega laži-Nikolaja ali laži - Alekseja. Po ogledu carskih palač sem si ogledal še krasno vilo znamenite carjeve ljubice Virubove, ki je sprejemala poleg carja tudi robustnega "božjega človeka" Ras putina. Vila je podobna čarobnemu paviljonu, v katerem od prevrata nihče ne stanuje. V bližini carske palače se nahaja mestece Carsko selo s cerkvijo, ki ima pet pozlačenih kupol. Tudi tu je ostalo vse po starem, samo s to razliko da se pop klanja do zemlje sedaj raznim komunističnim mogotcem, dočim se je pred revolucijo klanjal carju in njegovemu spremstvu. o* mmmmmmmmBgm^ssmmm IMMRWOOO » U«M«WOOU. PL T. Pred kratkim so ustavili suhaški agentje v New Yorku truk, ki je bil navidez naložen z lesom. Ko so pa truk natančnejše preiskali so pronašli. da je meti skladovnico lesa velika odprtina, v kateri so se nahajali zaboji žganja. primer .Ljubljanica, ki preteče večji de svoje poti pod zemljo.) POZOR, ROJAKI! Začetkom prihodnjega tedna bomo začeli razpošiljati naš Stenski Koledar. Dobil ga bo vsak naročnik. Te dni izide tudi Slovensko-Amerikanski Koledar. Najprej ga bomo poslali tistim, ki so ga že naročili. Rojake opozarjamo, naj ga hitro naroče. ker smo pa letos tiskali le omejeno število. Cena je 50 centov s poštnino vred. Glas Naroda. ČLANEK 202. Vežbanje in navade. Otrok ni igrača. On je človek s popolnoma organiziranim telesom, upravičenim do gotovih pra-: vie, katere je treba uvaževati. j Pod nobenim pogojem ne sme mati dopustiti, da bi bile otrokove I I pravice ignorirane z ozirom na ' zabavo ali na razmerje, ki ga ima napram svojim staršem, (."e se z , otrokom preveč ijrrate. se tepa hi-i tro naveliča, in mu kmalu postajne tako "igranje" naravitost zo-I perno. Tudi njegov telesni razvoj | lahko ovira. j Jako slabo navado imajo neka-| tori, ki zibajo otroka in_gn prena-1 šajo, ko se je enkrat najedel. Nekateri mislijo, da tako postopanje I pospeši otrokovo prebavo, ('e bi vas kdo po jedi tako preobračal in i tako zibal, hi vam brez dvoma hrana silila nazaj v ušla kot pa ( da bi ostala v želodci«. I V programu glede otrokovega vežbanja ima oče določeni pro-; štor. Sodelovati mora z materjo, I če ne bo vežbanje popolnoma nič- 1 , vredno. Večkrat se bo otrok v navzočnsti matere dobro obnašal, kakorhitro pa bo zagledal očeta, bo pa svoje obnašanje popolnoma izpremenil. Očetje in stari starši i imajo navado preveč siliti svojega otroka. S tem skušajo obrniti , njegovo pozornost sami nase. j. Tako vzbujanje pozornosti je največji sovražnik pravilnepa j vežbanja. Otrok se temu kmalu priuči in v niem se pojavi zahte-' va po temu. Če se nihče ne zmeni zanj. začne jokati. On hoče, da bi ea dvignili iz postelje in prenašali naokoli. Razvada pa narašča. Ce hočete naučiti otroka jokati, j mn dajte vse. kar med jokom zahteva. Nihče noče otroka, ki se ; vedno cmeri. Temelj vsega vežbanja je red. Otrok hitro sprejema in opušča navade. Zgodnje vežbanje bo ja-ko olajšalo materno nalogo. Ime-|la bo dosti časa za svoje gospodinjsko delo in za svoj počitek. Če I bo otroka točno ob času kopala ter ga devala ob času spat, se bo i otrok hitro naučil "živeti po uri". Druga važna točka je pa ta: če o-: t roka v mladosti pravilno vežba-te, ga boste v drugih ozirih lažje vežbali, ko bo dorastel. Zadovoljen, zdrav otrok je veliko veselje vsake hiše. Vsled njegovega veselja so vsi člani v hiši! veseli. Redne navade in skrb so potrebne za otrokovo zdravje in, zadovoljstvo. Na nikogar nima o-J trokova bolezen tako hitrega vpliva kot na mater. Mati bo kmalu izprevidela. da je sistematično vežbanje neobhodno potrebno za dobrobit otroka in matere. Mati je večkrat nervozna. To nervoznost povzročajo več-krtt slabe navade otroka Navada je železna srajca, — pravi star pregovor. Navade je težko odpraviti, pa naj bodo dobre ali slabe. HABSBURZAN! V STISKAH Zlati časi za razne prince in princese, vojvode in slično porodi-eo, ki je poprej živela od brezdelja in od dohodkov iz državne blagajne, so za vedno minuli. Večina teh princev in princes brez prestolja je zašla v precej obupen položaj. Da se vzdrže na površju. so primorani. da prodajajo svoje itak že izpraznjene gradiče, poslopja, razne zbirke in dragocene antikvitete. Med drugimi, ki je zašel v denarne neprilike. je tudi bivši vojskovodja nadvojvoda Evpen. ki živi v Švici. Prede mu trda in bil je prisiljen, da proda v Ameriko zgodovinsko opravo gradu Ho-henwerfen na Solnograškem. Dobil je čedno vsoto sedmih milijonov dolarjev, tako da bo lahko i v bodoče postopal. Vsa oprava je bila na skrivnosten način izti-hotapljena preko avstrijskih mejil- Tudi nadvojvoda Leopold, sin bivšega generala nadvojvode Leopolda Salvatorja, ne živi posebno rožnato. Moral je prodati velik (lel svojega orožja in antikvitet nekemu ameriškemu trgovcu. Ti predmeti se bodo o Božiču prodajali na javni dražbi v New Yorku. Nadvojvoda bo pri dražbi o-sebno navzoč, da na ta način prepriča kupce o pristnosti predmetov. Dunajsko sodišče je te dni razpravljalo o ložbi dveh bivših nad-vojvodinj, ki sta izgubili skoro vse svoje premoženje. Ohranili sta si le malo posestvo nekje v Gornji Avstriji. Na Dunaju sta imeli večje stanovanje, ki pa sta ga oddali že pred letom v podna-jem in za sebe pridržali le dve sobi. Letošnjo pomlad sta sporazumno s podnajemnikom, višjim državnim uradnikom, menjali razmerje tako. da je postal podnajemnik glavni najemnik., oni dve pa podnajemnici. S 1. avgustom jima je nato najemnik odpovedal še zadnji dve sobi. Bivši nadvoj-vodinji sta se zatekli k sodišču, ki pa je razpravo preložilo, da po-izve, ali nadvojvodinji res nimata drugega stanovanja. VRAŽE ZLOČINCEV _ Ciganski pregovor pravi: Kra-' sti ni sramota, pač pa mora biti tatu sram. ako ga pri tatvini za-i lotijo. Po tej ciganski modrosti se ravnajo vsi svedrovci, žepa rji. j vlomilci in drupa taka sodrpa. ki si pomaga z različnimi sredstvi,' da uide pravici. Najbolj je raz-| širjena vraža, da zločinca ne mo-1 rejo izslediti, ako napravi na kra-' ju zločina veliko potrebo. Zločin-' ei so prepričani, da tatvine sploh ' ni mogoče odkriti, dokler je ta njihova vizitka še topla. Zato jo radi pokrijejo s klobukom ali cunjo. da bi se prehitro ne ohladila. Ako na ta način ne morejo izbrisati sledov, puste na kraju zločina kak drugi, običajno malo vredni predmet. Včasih je to kos papir-' ja. glavnik, zrcalo, robec ali praz-' na denarnica. S temi predmeti so si /e cesto pomagali detektivi pri zasledovanju zločincev. Cigani i-majo posebne talismane. Največ-1 krat puste za seboj semena kris-tavca (svinjske dušice), ker so prepričani, da prepode s tem hudobne duhove, ki bi jih utegnili motiti pri poslu. Mnogo več je pa talismanov, ki jih nosi zločinec pri sebi. — A-ko ima vlomilec pri sebi ribjo kost pre mirno na delo, ker je prepričan. da se mu ne bo nič zgodilo. Zelo učinkovito sredstvo je tudi levi palec, odrezan od trupla, ki je ležalo v zemlji že devet tednov in bilo odkopano za časa mlaja. Nekateri zločinci so tudi prepričani, da jih oko postave ne more izslediti, ako imajo pri sebi no-paviee, čeveljček, podvezo ali šop las nedolžne mladenke. Ta sredstva pa učinkujejo samo takrat, če da zločincu mladenka dotični predmet sama. Ako ga ukrade, izgubi svojo čarobno moč. Mnopi zločinci rie gredo na de-do v petek. Drugi zopet se boje vseh dni v tednu, ob katerih so bili že zasačeni pri tatvini ali vlomu. Pač pa se jim zde srečni vsi dnevi, ob katerih so imeli velik uspeli. Ako je vlomilec izvršil kak j večji vlom v torek, je skoraj gotovo, da se bo lotil prihodnjega vloma zopet v torek. Tudi te vraže je policija že opetovano izrabila. Tudi vsi kraji se ne zde zločincem enako varni. Da izve, kje lahko krade, vpraša zločinec često staro cipanko, ki mu s kartami odkrije bodočnost. Pred leti. ko so postavljali vešala še na javnih prostorih, so si pomagali zločinci celo z vešali. Vlomilec je stopil o-polnoči pod vešala in vprašal, kje se lahko brez strahu oglasi. Na to vprašanje mu je baje odgovoril neznani glas. ki mu je točno pobedal, kje ne sme vlomiti. Vraže zabranjujejo nosečim ženskam krasti. Ako noseča ženska kaj u-krade, postane njeno dete baje tudi zločinec. Posebne obrambe so deležne v vražah čebele. Ako kdo povedal, kje ne sme vlomiti. Vražam podvrženi tat naposled ne bo zlepa okradel mrliča, ker je prepričan, da bi se mu mrlič kruto osvetil. Razširjena je tudi vraža, da pride mrlič ponoči po ukradeno stvar in straši tatu dotlej, dokler mu vsega ukradenega blaga ne položi v grob. ^mernka princesinja zmagala v procesu. F! ' CARIGRAD, Turčija. 2. nov. NTekdanja farmska deklica iz Ivansasa ter sedanja turška prin-j eesinja je bila deležna nekoliko ( zakasnele satisfifikaeije v tur-! škem sodišču proti egipčanski princesinji, ki jo je obdolžila, da je šla na dolgo vožnjo s čolnom po Bosporu v luninem svitu z mo-j ženi Egipčanke. Egipčanska priti-' eesinja je bila obsojena na deset turških funtov globe. Egipčanka pa, je bila oproščena nadaljne obtožbe, da je z beseda-! mi iu dejanski napadla svojo na-; sprotnieo. V Ameriki rojena ženska je princesinja Saida Čakir. ločena žena John Sprecklesa mlajšega i/ Sail Francisca. Njen mož je princ Sjiid Cakir. Obsojena ženska je princesinja Čivekiar. prejšnja žena egipčanskega kralja Fuada. a pozneje soproga Selim beja, katerega je tožila na ločitev zakona, ker se je baje vozil po Bosporu s princesinjo iz Kansasa. Ta turški proces j<> bil v sodiščih dve 1 *i. VABILO NA RAZVITJE NOVE ZASTAVE in VESELICO, katero" priredi društvo Sv. Frančiška. štev. 148 J. S. K. J. v Haekettu. Pa., dne 2.'>. novembra. Vstopnina za moške $1.00. za ženske 25c. za otroke 10e. Začetek razvitja zastave bo ob drugi uri popoldan in kratki «:o-vor bo imel gl. predsednik Anton Zbašnik. Cljudno se vabi vkc rojake iz bližnje in oddaljene okolice. Igrala bo izvrstna godba. Točna in kolikor mopoča postrežba bo za vse. — Vabi j_ Odbor. Rad bi izvedel za mojega svaka . JANEZA KAMRICI! Prej se . je nahajal v Glendale. Monf. Če kdo ve za njegov naslov, ga i prosim, da mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležen; ako bo pa sam čital. pa se naj sam javi na naslov: Štefan Skala, 514 Front St., Leadville. Colo. r2x n.ft) Bojkotiranje postnih znamk. BERLIN. Nemčija. 2. novembra. — List Die Welt am Montag je pričel s kampanjo za bojkoti-ranje nove poštne znamke, ki nosi sliko Friderika Velikega in ki je bila izdana včeraj kljub številnim republikanskim protestom. Banditi oropali poštnega sla. NEW ORLEANS. La.. nov. Dva bandita sta napadla včeraj nekega poštnega sla v St. Rose, v bližini tukajšnjega kraja ter ušla s svojim avtomobilom in oropano poštno vrečo, ki pa je vsebovala le malo denarja ali vrednostnih predmetov. Reka izginja pod zemljo. ADMONTON. Alta, 4. novembra. — Pred kratkim razkrito čudo severne dežele je reka. ki izgine za nekaj časa popolnoma pod zemlji, kjer teče naprej nekaj milj, nakar pride zopet na površje. John Russell, član topoprafične družbe v Canadi poroča, da je ta reka stranski dotok majhne Buffalo reke. (Pri nas v Sloveniji niso take reke nič posebnega, ua- S $460.00 LAHKO KUPICE novo hišo, pet sob. vse ugodnosti, garaža, sewers. Dva bloka do Grand Street in Flushing Ave. kar. Cena $4.860.00. 53 Hemlock St., blizu Meta PL, Maspeth, L. I. Tel.: Juniper fi.133. Gotova odpomoč za neprebavo, napenjanje in zaprtje. Skuieni zdravniki se Čutijo kako hitro deluje to zdravi'o v takih »lučajih. «"e vam vaS zdravnik £<» ni predpi.-*al tepa zdravila, kar pojdite k vaiemu lekarnarju In kupite stt-kl^nloo: 20 ve »e Nuga-Tone. .Te lahko za viivatl in za približno $1.00 dobite celo mew'no zj-logo, f'udili se boste kako hitro ufin- kuie. 7. a slabo prebavo, napenjanje, zaprtje, nedelujoča Jetra, slab tek, glavobol, slab spanec, itj. nl boljšega kot Je to zdravilo. Poskusite ne tako dobro vedo, kaj ista j-tori v takih slufajih. da primorajo vsf lekarnarja jamčiti isto in povrniti vaš denar, Ce niste zadovoljni. "Priporočano in na prodaj v vseli dobrih lekarnah. —Adv't. Ohod Francozov iz Engern. KOLIN, Nemčija, 4. novembra. Mesto Engern ob Renu je imelo osem let okupacijske čete, štiri leta ameriške in štiri francoske. Včeraj pa so bile umaknjene tudi slednje, namreč francoske. Stanje jug. trgovske mornarice. Po statističnih podatkih direkcije pomorskega prometa je trgovska mornarica koncem lanskega leta imela 10,57§ ladij, bark in čolnov na jadra in vesla v skupni tonaži 28,958 ton ter 25.705 posadke. Parobrodov je bilo koncem decembra 1925 skupaj 147 s tonažo 97j597 ton ter 11,853 mož posadke. Na dolgo plovitbo odpade 37 parodobrov s skupno tonažo 81,059 ton. Prireditev pevskega društva "Slavec' v Ricmanjih, ki se je imela 17. oktobra, se ni vršila, ker oblastvo ni dalo potrebnega dovoljenja. * ~ * KATAR MEHURJA Bolečine lahko preienete s Santal Midy Zavrnite vse Ponaredbe. Glejte za besedo "M IDY" Naprodaj v vseh Jekarnih. Nameravam zračni promet s Senegalom. PARIZ, Francija, 4. novembra: Francosko finančno ministrstvo je včeraj objavilo, da je dovolilo SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo te dni. Večkrat ni otrok zadovoljen s hraio. To je posebno v slučajih, če je otrok hranjen z umetno hrano. Najbrž se taka hrana ne strinja z njegovim želodcem ter mu povzroča želodčne bolečine. Ko izbirate umetno hrano, jo je treba pametno izbirati, treba je izbrati hrano, ki je lahko prebavljiva in ki bo istočasno preskrbela otroka s potrebnimi elementi, ki pomagajo naravi rasti. Čitajte te članke vsak teden ter jih spravite za bodočo uporabo. svoto 600,000,000 frankov za usta-novljeuje transatlantiškega zračnega prometa med Dakar, francoski Senegal ter: Buenos Aires, v Argentini. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ca je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki se niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE ' $2 sp Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: ^ "GLAS NARODA* 82 Cortlandt Street, New York, N. ____ ___■____ GLA SXARODA, 6. NOV. 192« BELA N O C. ZGODOVINSKI BOMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 21 ( Xadal jeva nje.) In sedaj, po par tednih? Čutil se je obdanim od temnih sil, ki mu niso dopustile vpogleda v skrivno«no kolesje državnega stroja, ki so ga skrbno odvračale od ladijskega kompasa in so zavračale vsa njegova povelja z razlogi, ki so se mu sicer zdeli krivični, katerih pa vendar ni mogel pobiti. Zdelo se mu je, da je izdan, zaničevan in prodan. Krvava pest Petra Velikega je izginila, a ostal je nemi, zakrknjeni odpor Strelcev in sklanjala se je pod težo ruskega meča in grškega križa demantna carska krona. Preveč pogosto se je v vojašnicah uporne garde, sredi kadila njenih katedral odločila usoda Rusije, dočiin je kmet v smradljivi vaški krčmi pozabljal na svojo bedo. Jasno je videl Peter v tej uri spoznanja, kako so se pričele vse te sovražne sile počasi gibati krog ene točke, krog one ženske, eari-nje, pri kateri so hodili vsi noter in ven, bili vsi dobrodošli in v ko-je očeh je čital zanivanje. — Povsod se proslavlja strogoverno ca-rmjo. — Te besede sivolasega maršala so mu jasno pokazale, v kateri roki se zbirajo nitke, iz katerih bo spletena zanj vrvica. Sf. Vrata so se odprla in zaprla. Orlov se je vrnil. Visoka ura, dar markize Pompadour za carinjo Elizabeto, je dvakrat udarila. Poldesetih. Peter, še vedno zatopljen v mrke misli, ni zapazil navidez Or-lova. Nato pa je dvignil glavo. — Ali si čul, kar je rekel Munnich o Katarini? Nieesar drugega kot razdraženo vprašanje. Kljub temu pa j^ * edel Orlov, da je stala odločitev pred njim. Nobena mišica se ni z-enila v njegovem obrazu, le za trenutek je prenehalo biti njegovo srce. Kot blisk se je pojavila pred njiin slika. Prostrano polje, '»k ob mestnem zidu, pokrito s snegom. Okrvavljena tnala in naokrog trupla osemdesetih Strelcev, katere je usmrtil Peter z lastno roko. Vedno nove, visoke postave, cvet ruskega plemstva, ki so stopale naprej, se pokrižale, poklekale ter molče umirale pod sekiro. Na enem tnalu je obležala odločena glava. Zadnji obtoženih, ši-tokople." mož. jo je smehljaje potisnil na stran: — Oprosti, prijatelj moj. to je moj prostor. — In Peter veliki sovražnik ljudi, se je '.klonil temu pogumu v trenutku smrti ter podaril življenje Ivanu Oregorjeviču, uporniku, dedu Gregor Gregorjevima. In druga slika je vstala pred Orlovom: Iiil je sam pri Zorndorfu. ranjen od dveh strelov, z zevajočo rano preko čela, katero mu je zadal pruski kirasir. Z zadnjima dvema topoma je branil grič, ob katerega so se razbijali zmagoslavni bataljoni toliko časa, dokler ni general Fermor zavaroval umikanja svojih čet. In sedaj je zoj>et stavil Gregor Gregorjevih Orlov, unuk Strelca, junak Zoriulorfa, svoje življenje in celo svojo bodočnost na kocko. — Vi si želite ljubezni, veličanstvo, — je rekel mirno, — in ženska stoji med vami in srečo. Vojna slava vas mika — in strah pred to žensko vas drži v deželi. Vi hočete biti rešitelj svojega naroda, — a kdo se poteza poleg vas za naklonjenost množice?, — Alt si tako globoko zrl v mojo srce? — je vprašal car presenečen, — Vidim, — jc odvrnil Orlov. — kako se moj car uničuje radi nevredne. Peter se je presenečen ozrl vanj. — Kaj ti je storila, da jo sovražiš? — Žalila je mojega gospoda, — je odvrnil Orlov priprosto. — (V bi bil ti car, Gregor, — je vprašal Peter pritajeno, — kaj bi storil? — Jaz? — je odvrnil Orlov hladno. — Vabil, gonil in podil bi jo neumorno, brez prestanka, dokler bi ne pričela misliti na upor. Nato pa bi naenkrat, z železno roko, izvedel pravico, pred očmi cele Evrope. — In potem? —- Živela je nekoč nuna Marija, ki je bila nekoč Katarina Dol-poittki, nevesta Petra II. Živela je nuna Suzana, ki je bila Sofija. Kestra Petra Velikega. Živela je nuna Helena, ki je bila Evdoksija, njegova žena. — V samostan, — je rekel car, kot oproščen neznosne teže. In še enkrat: —• Ostrižena v samostan! Dvignil je svoje vroče oči k Orlovu. — In kdo je mož, ki bi mi spravil divjačino v zanjko? — Jaz sem dotični mož, — je odvrnil Orlov brez pomisleka. — In tvoja plača? — je vprašal Peter, ki je postal zopet reser-viran. —Ko bo metala ljubezen mojemu carju cvetke na pot, — je odvrnil Orlov, — ko se bo ovijala lavorika krog njegovega čela, potem ne bo vaše veličanstvo več vpraševalo: — Ali si mi zvest? Potem se bo Orlov ponosno imenoval preizkušenega služabnika svojega gospoda. Za trenutek je zrl Peter nanj pozorno, skoro sovražno, a v trenutku se je preobrnilo njegovo razpoloženje. — Ti si že, — je odvrnil gorko, — jaz verujem vate kot v samega seme. Bodi moj prijatelj Gregor, — je nadaljeval burno. — bodi moj prijatelj. Z velikimi koraki je pričel hoditi po dvorani gorindol. — Ce bi se ti posrečilo — oprostiti me te ženske! In ta plamen v prsih, to blazno hrepenenje po Elizabeti! Biča moj.e čute kot kfv-nik svojo žrtev. — In če bi hotelo imeti veličanstvo že danes dokaz moje zvestobe? — je vprašal Orlov s pritajenim glasom, sledeč s pogledom carju. — Če bi počivala Elizabeta že danes na srcu svojega carja? Peter je obstal tik pred njim ter zrl nanj z neverno napetostjo. — Nemogoče, — je vzkliknil. — Orlovu ni ničesar nemogoče. ' Peter se je opotekel od razburjenja ter se oprl na stol. n — Ona privoljuje? ^ — Upam, da je že privolila. Z obema rokama ga je prijel ear za prsi. * * * — Kedaj? — je vprašal z zadušenim glasom. — V par minutah. ▼ ^ Peter je stresel Orlova. ^ **** — Gregor, ubil te bom, če me varaš. 1 Orlov se ni premaknil. — Moje življenje je v rokah vašega veličanstva, — je odvrnil priprosto. 1 " Jk enkrat mu je zrl Peter nepremično v oči, kot da ne mor« tega sporočilavNato pa, v brezmejni sreči, , ga je ohjeLT , _ — Kako naj se ti zahvalim, Gregor, — je kričal, — kako se ti morem zahvaliti? — Če se mi posreči, — je odvrnil Orlov, — sem bogato nagrajen v tej uri. Zopet je pričel hoditi Peter po sobi gorindol. — Kje? — je vprašal nato na kratko. — Tam v dvorani, — je odvrnil Orlov, — kakorithro bo bila ura deset. Do takrat naj se vaše veličanstvo umakne, ker ne sme nikdo ničesar sumiti. — Ob desetih, — je ponovil Peter kot v snu ter vrgel pri tem poželjiv pogled na uro. Nato pa je dal Orlovu roko. — Z Bogom, — je rekel prisrčno. — Pregnal si skrb iz moje duše, Gregor, edini moj prijatelj. Že dolgo nisem bil tako vesel. (Dalje prihodnjič.) Ivan Bežnik: Narod, ki izumira, (Nadaljevanje) Dalager pripoveduje, da je. bil za njegovega časa na zapadni o-bali komaj dvajseti del moških oženjen z več ženami; z. dvema, redko s tremi, izjemoma tudi s štirimi. Poznal pa da je moža, ki jih je imel enajst. Navadno prva žeola ni videla rada drugih. Včasih pa se je to zgodilo tudi na njeaio željo, da je :mela več pomoči pri delu. Se drug vtzrok je, Li jih je silil v mnogoženstvo. Dalager je vprašal neko ženo, čemu da je njen mož vzel še drugo. — Ker ne morem imeti več otrok, — mu je odgovorila. Vendar pa ima prva žena tudi prvo be.seid© v hiši, četudi ima mož druge morda rajfei. Slučaji, da bi imela žena več mož. so sila redki. Raziskovalci vedo samo za en slučaj. Vse te navade vladajo dandanes le po nekaterih ofcrotžjih vzhodne obali na zapadni ofoaM, — kjer je pdodrlo tudi med Eskime že krščanstvo, se sklene zakon tako kot po drugih civiliziranih, deželah. Tudi se ni treba nevesti nič več tako braniti. Zakon pa se sklene sedaj mnogo težje ko v prejSnjrh časih, zato ker so naselbine redke in domačini - kateheti nimajo pravice sklepati zaikosnov. Zakon more skleniti samo paeitor. Ta pa obišče daljne kraje samo enkrat na leto ali celo vsaki dve leti; ta čas morajo mladeniči izrabiti, d'a si izbero neveste, ker sicer morajo čakata zopet eno ali dve leti. Na ta način je seveda jasno, da se ne vrši v.se v lepem redu. Zgodilo se je da je misijonar, ki jc prišel čez par let zopet v tisti kraj, neko deklico birmal. poročil in ji krstil otroka — vse hkra-tu. Z uvedbo krščamstva je bilo seveda odpravljeno tudii mnogožen-stvo. ('e sena. če je res. da žene Norvežanov v resnici rode tudi dvojčke. Ta jim je odgovoril, da so s'loicaji tudi s trojčki in četvorčki, čemur so se smejale in dejale, da "so Evropejci ko psi, človek in tu len j rodita le po enega. Značilno je. da so poganski Eskimi pomorili vse svoje pobalbljen-ce. Tudi se ne zmeni Eskimo za stare ljudi. Ta kruta Navada je dsnes izkoreninjena popolnoma. Grenlandski otroci živijo od raa terinega mleka dve do tri leta. Slučaji so tudi, da so sesali otroci z osmimi in več leti, celo z desetimi ali dvanajstimi leti. Otroci krščanskih. Eskimov so seveda krščeni in dobe pri tej priliki imena. Imena jemljejo iz starega in novega zakona. Od Adama pa dq Petra in Pavla, vse svetopisemske osebe so tu polnoštevikio zastopane. Njih stara imena, ki so se nanašala na "živali, so popolnoma izginila. Eskimi ljubijo svoje otroke in za otroke store vse, posebno deč-čke. Ti so pravi gospodarji v družinah. Kaznovanje otrok se jim zdi nečloveško an grdo, nekaj grdega sploh. Nansen pravi, da ni še slišal, da bi dejali starši eno samo trdo besedo svojim otrokom. Radi te vzgoje pa otroci vseeno •niso iporedni ali surovi. Ko dora-stejo in postanejo razumni, zadostuje ena sama prijazna beseda od očeta ali matere, da opuste, kar jim ni dovoljeno. Tudi se otroci ne zmerjajo in me tepejo. Ko se igrajo, ne zaidejo v prepir. Kaj takega ni mogoče drugod po svetu. Za igračo dobijo dečki od staršev malo harpuno, da se že zgodaj igraje vadijo za najvažnejše o-pravilo svojega živfljenja. Že mali dečki lovijo na ta način male ptice a'li druge manjše živali. Tudi sedejo že zelo zgodaj v kajak. Dekl ice pa se niče domačih del,i pripravljati kože, šivati, sploh morajo iti materam pri delu na roke. Nravnost. Angeli Eskimi niso, pa tudi vragi ne; ljudje so z mnogimi slabimi in mnogimi dobrimi lastnostmi. Na splošno bi lahko trdili, da ima Eskimo več dobrih, kot slabih lastnosti ; vsaj videz je tak. Ena najlepših potez Eskima je poštenje napram soljudem. On ve, da je velike važnosti, če se more zanesti na svojega bližnjega v trdem boju za življenje. Da to zaupanje v (pomoč okrepi, zato je pošten proti vsakemu m miu rad pomaga ter da, kar mu gTe. Tatvina je silno redka. Egede opravi — Svoje reči pustijo 'ležati prosto In brez srtrahu, da bi jib kdo vzel. Če. deklica kaj, ukrade, se potem '^JWEBTISE m GLAS NARODA MIR Ali VOJNA? Kmalu bomo obhajali dan premirja in vsakdo upa, da mir ne bo kaljen. Toda nek angleški poslanec ravno sedaj zahteva v zbornici, da vlada preskrbi za vsakega moškega, žensko in otroka Kretanje pamikov - Shipping News plinsko masko in da uvede pouk, kako rabiti maske. Previdnost je seveda zelo važna, toda po našem mnenju naj bi za sedaj bila obrnjena v drugo smer. Zimske nadloge in neprijetnosti so blizu in vaše telo mora biti v dobrem stanju, da se jih ubrani. Triner-jevo grenko vino, ki čisti čreva in pomaga Iedicam in jetram. da boljše delujejo, je zdravilo, ki ga danes potrebujete. Ena steklenica $1.25. Vzorčne steklenice pošiljamo po prejemu 15 centov. — Poskusite tudi Triner's Cold Tablets. ki je izborno zdravilo proti prehladu in nevralgiji (30e). Ako teh zdravil ne dobite v lekarni, pišite na Joseph Triners Company. Chicago, 111. ( —Adv't. ». novembra: DerffUnger, Bremen. 10. no v* m bra: Mauretanla, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 11. novembra: Deutschland, Cherbourg:. Hamburg 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg, Bremen. Bremen. 13. novembra: Stiffren, Havre. 17. novembra: Pres. Harding, Cherbourg, Premen. 18. novembra: Franconia. Cherbourg. -19 novembra: Martha Washington. Trat. SO. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart Cherbourg. Bremen. 14. novembra: Berengaria, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 27. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 1. decembra: Mauritania, Cherbourg: President Roosevelt, • iierbourg, Bremen. 2. decembra: De Grasse, Havre; Westphalia. Hamburg; Luetzow, Bremen 3. deccmbra: Pre.--. Wilson, Trst. 4 decembra: Pari-, Havre; Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Carmania, Cherbourg; Mueivehen. Cherbourg, Bremen. 9. decembra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg. 11. decembra: Majestic, Cherl»ourg; RepubKc. Cherbourg. Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengarla, Cherbourg; La Savole. Havre; President Hard.ng, Cherbourg, Bremen. 22. decembra: Ko«, ham beau. Havre 27. decembra: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; DfUtschland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen; Pres. Roojievelt, Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. Januarja: De Grasse, Havre; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington, Trst 8. januarja: Berfiigarla. Cherbourg: Franco. Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pres. Hard.ng. Cherbourg. Brt-men. 15. januarja: Paxis, Havre; Aquitania, Cherbourg. 22. Januarja: Homeric, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. SS. januarja: Pres. Wilson, Trat. 27. januarja: Koohambeau, Havre; Thurlngia, Hamburg. 29 januarja: Majestic, Cherbnurf; France. Hav re; Muenchen, Cherbourg, Bremen. s-ilno težko, ali pa splloh ne more omožiti. — Tudi laž je redka, posebno pri možeh. — C"e kdo prodaja kako *tvar, pa je ikmpec ne vidi, tedaj mu jo prodajalec opiše rajši nekoliko manj sijajno, kot je v res-mei. — pravi Dailager. Ce je kdo kaj dolžan, tedaj je •rotovo, ida bo plačal, »kadar bo mogel. To trdijo txwli evropsiki trgovci, ki dajejo Orenlandeem s silno mirno versrtjo na tiipanje. Vse te dolžnosti pa držijo Eskimi večinoma le med seboj, a proti tujcu ne. Tujec pač ne živi ž njimi, se tedaj v stfikki ne more opreti nanj, zato tudi nima obzira z njim. Tujcu zato kaj radi kaj odvzamejo, ipp, le kaj takejja, kar jim je v korist. Radi tega so trpeli posebno prvi Evropejci na Grenlandija. Kot pa pravijo sporočila, so se fci Evropejci prav grdo vedli proti na^eltnikom. Plenili Jso jim premoženje, zalezovali njih žene in jih nasilno vozili v Evropo. Na ta način jih pač Eskimi niso mogli smatrati za prijatelje. Toda sovražnike oropati je po evropejski morali dovoljeno! Dandanes, ko so se Evropejci naselili srtahio, je nekoliko drugače in tudi tatvine so zdaj redke. Tudi pripovedujejo stari poročevalci, da so prvi naselniki in trgovci sleparili Eskime na ;grd način s krivo mero in vago in so jim prodajali pokvarjeno ali celo popolnoma zanič blago. Pretepov in podofcnih grobosti pri njih ni. Umor je silna redkost. .Zdi se jim nekaj strašnega umoriti človeka. Vojna jim je nekaj nepojmljivega, zaničevanje vrednega, njih jezik nima besede zanjo. Zgodi se, da se Eskimi za mo-filea ne zmenijo dosti, to pa naj-brže radi tega, ker se ne marajo vtikati v tuje stvari. Le če je morilec vobče škodljiv, se združijo :n ga napravijo ne*3kod 1 ji ve ga: (Dalje prihodnjič.) V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA * RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG Nail parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In druse Informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na Hamburg-American Line United American Lines, Inc. General Agenta 28 BROADWAY — NEW YORK S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi l>arnlkl "ha olje PARIS 13. nov. — 4 decembra ROCHAMBEAV — 24. nov., 22 der. HAVRE - PARIŠKO PRISTANIŠČt Kabine tre t joga. razreda z umivalniki in tekoCo vodo zu 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijaCa. tfreoeh J^fiB 19 STATE ST f NEW YORK ali lokalni agentje ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorlcu je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. POZOR GOSPODINJE Ivakor vsako zimo tako tudi letos pošiljam dobre domače KLOBASE, ŠUNKE. ŽELODCE, PLEČETA in vsako vrstno drugo prekajeno meso. Klobase, šunke, želodci in plečeta so 40{' funt, poštnine prosto. Za obilo naročil se priporočam Ferdo Jazbec 1561 E. 49th St. Cleveland, Ohio. Za bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER Tvoroiika zeemk* rmg. » pet. ur. Zdr. dz. & Prijatelj v Potrebi POZOB ROJAKI i Prosti pouk glede državljanstva in prišel je ran j a je vsak Četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. nro zrefier v ljudski ioli itv. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Prav vsakdo - kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda".I i, ;. * Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABQDA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DBŽAVAB. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da Je poa« Cen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nafie dolgoletna izkušnje Vam ml za moremo dati najboljša pojasnila bi priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamike. Tudi nedrfavljanl ta m o rej o po tovatl v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washingtona. bodisi ca eno leto ali 0 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washing-ten, D. C. na generalega naselnl-Bkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pofflje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iakatl vsak poeUec osebno, bodisi v najbllinjl naselnl« ftki urad ali pa ga dobi ▼ New Toka pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor pota je ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojee iz starega kraja. Kdor Seli dobit! sorodnike ali svojce la starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v tem leta 670 priseljencev, toda polovica ta kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem sta rifle ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. Ameriški džavljanl pa samorejo dobiti sem Sene in otroke do 18. leta bres da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. P red no podrsamete kaU korak, pišite nam. FRANK SAIS|R; STATE BANI^ -M CORTLANDT e*„ new *cb® ....... ■■-'•■• - - J" ■"