Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
219. Damieta.
Moj gospodar mi je omenil še več rečij o tem čudnem možu, kar so mi pozneje tudi drugi potrdili. Surrur je jako podoben Bismarcku, ki kot zavezni kan-celar, ministerski načelnik, minister zunanjih zadev in prvosednik Lauenburški sam seboj dopisuješ) Surrur je najstarejši konzul na svetu, in zelo skop mož, ali kedar je treba, da se  postavi   na ime svojih vladarjev, takrat
*) Te potopisne črtice so stare že dobrih dvajset let.
-—     123    ------
------    124,------
pa tudi on zagrabi s periščem. Plačuje ga samo Angleška, zato ima posebno ljubezen do nje, ali kedar moli, takrat mu je pa Izabela najbolje pri srcu, ker je katoliška kakor on. Za Izabela moli po trikrat na dan, za Viktorijo in Viljema pa le po jedenkrat. Službeno sprejema trikrat na leto, in takrat je velika pojedina pri njem. In kako sprejema ? Če je na primer god Vik-torijin, opravi se v prusko konzulsko opravo in pohodi angleški sprejemni salon, kjer na sredi na divanu leži velikobritska konzulska oprava. Napravi predpisane po-klone in odide. Potem se preobleče s špaujolsko konzulsko opravo in ponovi vizito. Ali to mu še ni dovelj. Popoludne vrne kot angleški konzul pohode svojima kolegama, to je v angleškej opravi slovesno pohodi nemški in španjolski salon.
Ko je kralj Viljem Surrura imenoval severo nemškim konzulom, zahvalil se mu je tako bombastično, da generalni konzulat v Aleksandriji ni odpravil zahvale v Berolin, vrgel jo je v koš.
„In kako sodi Surrar o Bismarcku ?" vprašal sem gospodarja svojega. „AU kaj veste?"
„0 pač. Ker Bismarck premišljuje in dela na to, da bi Nemško povečal, zato Surrur vsak dan moli za to povišanje, kajti kot severooemški konzul se mora službeno vjemati z željami ministra zunanjih zadev." Še marsikaj drugega smešnega sem izvedel pozneje v Egiptu o tem konzulu, ali kdo bi vse zapisal. Vele pa, da je Surrur tudi zelo energičen, in je to že večkrat pokazal Turkom. Bog ne daj, da bi kdo kaj zalege storil njegovim varovancem. Sin njegov je konzul ameriški, in zet je konzul nekje drugej.
V  Damieti je mnogo mošej in več kot dvajset visokih minaretov. Ena mošeja je na posebnem glasu kot božji pot Za velik bakšiš so me spustili notri, se ve da sem moral po vrhu svojih črevljev obuti slamnate, da ni moja neverska noga oskrunila svetega prostora. Mošeja je prostorna, in je bila nekdaj pred kot ne cerkev, v starem času pa morda rimsk ali gršk tempelj, kar priča vsa stavba in notranje stebrovje.
V  Damieti je tudi več koptovskih cerkev in jedna pravoslavna. Najlepši pogled po Damieti imaš z južne strani, tudi z Nila se lepo vidi, in je bolje podobna italijanskemu kakor egipetskemu mestu. Hiše so visoke in lepe, posebno lepo je poslopje perzijskega konzula. Na levej strani Nila stoje vojarne, drugih hiš ni kaj. Pač pa je dosta napolu posutih mošej, in to priča, da je nekdaj kos mesta tudi tu stal. Okolica je zgolj ravnina in rodovita, kar se umeje samo ob sebi. Dosti pridelujejo riže, ki se more meriti z vsako drugo. Na dobrem glasu so tudi datelji, vele, da so uajboljši v dolenjem Egiptu. V novejšem času se ljudje ukvarjajo tudi močno s sadjarstvom in zelenjadarstvom, ker se ti pridelki dobro spečavajo v Port Saidu. Tudi s posušenimi ribami je velika trgovina na Turško in Sirsko.
Štiri dni sem se pomudil v Damieti. Ker prav tisti čas ni šel poštni parnik v Mansuro, najel sem posebno ladjico  in  se v osemnajstih   urah srečno pripeljal v o-
menjeno mesto. Tu bi bil rad videl od znotraj oao mo-šejo, v katerej kažejo jačo sv. Ljudevika, ali fanatični stanovniki mi niso dovolili. Zato se nisem dalje mudil v inestu, kar koj sem   sedel v prvi vlak in se odpeljal.
220. Malta.
Več potov se prigodi, da mora potnik, ki potuje z Evrope v Tripolsko, ali Tuniško, po več dnij, tudi po več tednov čakati in sedeti na Malti v Sredozemnem morju. Tudi meni se je to prigodilo, in zato hočem podati nekatere drobtine, katere sem mej tem časom na Malti nabral. Ker znam arabski, lahko sem se zgovarjal z domačimi in poizvedal po znamenitostih malteških. Se ve da so me osupli gledali in sami sebi niso verovali, da je res, ko sem jih po domače nagovarjal.
Kako velika je Malta, koliko ima duš in drugo temu tako, to čitaš v vsakej zemljepisnej knjigi. Noben kos sveta menda ni tolikokrat premenil svojih gospodarjev kakor Malta. Homer imenuje Malto Hiperija^ Fe-ničani so jej rekli Ogigija, Srki so jej zdeli ime Melita, in s te besede je nastala naša Malta. Ostaline orjaških stavb, katerim »o prišli na sled na več mestih, pričajo nam, da so v starodavnem času tu gospodarili. Pelazgi, kakor so jim Grki rekli; za njimi so prišli Feničani. Leta 736 pred Kr. so se polastili otoka Grki; leta 528 pred Kr, pa Kartažani. Leta 242 pred Kr. so morali Kartažani Malto in vse druge otoke prepustiti Rimcem, kateri so jo obdržali do 454. 1. po Kr. Za njimi so prihrumeli Vandali in Goti; leta 533 pa je Belizar osvojil Malto. Po propadu latinskega cesarstva so se Arabci in Grki pripali za otok. Leta 1090 se je polastil Malte Roger s svojimi Normanci; leta 1186 pa je z ženitvijo cesarja Henrika VI. s Kostancijo, poslednjo Rogerico, prišla Malta pod krono nemškega cesarstva, no čez 72 let so jo dobili Francozi. Dve leti j o sicilijanskem klanju je prišla pod španjolsko krono, in za Karola V. 1530. L je prišla v posest Johanitom, kateri so bili z Rada za vse čase pregnani. Za Hompeša, poslednjega in 69. velikega mojstra tega reda, prišla je Malta zopet v roke Francozom, leta 1802 pa Angležem, ki jo imajo še danes.
Glavno mesto je Lavalleta. Ustanovil jo je naj-veljavnejši veliki mojster tega reda 1566. 1. in po sebi nazval. Poglavite znamenitosti v Lavalleti so te le: Utrdba St. Elmo, katero je Lavallete tako brabro branil 1515. 1. proti Turkom; palača velikega mojstra, v katerej sedaj stanuje guverner, in je v njej bogata zbirka starega orožja in stare boljne oprave; bogato opravljena cerkev sv. Giovana; knjižnica s starinami s feniške in kartažke dobe; pa novo operno gledališče. Potem so še lepa in razsežna poslopja nekdanjih vitezov, kateri so bili ločeni na osem skupin, in vsaka skupina je imela svoja stanovališča. Najlepša in najveličastnejša so bila poslopja kastiljanekih vitezov.                •        (Dalje prih.)