raziskave in razvoj UDK: 674:65.011.44 pregledni znanstveni članek (A Review) Nadzor in vodenje zalog v lesnem podjetju s pomočjo A-B-C in X-Y-Z analize Supervision and stock control in a wood industry company with the help of the A-B-C and X-Y-Z analysis avtorja Leon OBLAK Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina VIII/34, Ljubljana, e-pošta: leon.oblak@bf.uni-lj.si Boštjan PODLESNIK, Savina53, Ljubno, e-pošta: podlbo@solja.neti izvleček/Abstract Razne službe v podjetju imajo nasprotujoče si cilje glede zalog. Prodaja želi čim hitreje ustreči kupcem, proizvodnja teži k učinkovitem delovanju, nabava ima raje malo velikih naročil, ki povzročajo zalogo, kot pa mnogo majhnih, finančna služba želi zmanjšati vse oblike vlaganj v zaloge zaradi stroškov kapitala itd. Cilji teh služb so si nasprotujoči,zato ima poudarjanje ciljev ene službe lahko resne negativne posledice na druge službe. Naloga nadzora in vodenja zalog je tako tudi določanje optimalnega sortimenta in višine zalog. V podjetjih, ki imajo veliko število materialnih postavk, kar večinoma velja tudi za lesna podjetja, je problem možno rešiti s pomočjo A-B-C in X-Y-Z analize. V članku je prikazan praktični primer reševanja takega problema v lesnem podjetju. Different departments in a company have quite different objectives on stock. The sales department would like to comply with the customers' desires as soon as possible, the production department strives for effective operation, the purchase department prefers a smaller number of big offers demanding stockthan a large number of these,the finance departmentwould like to reduce all forms of investment in stock due to the cost of capital, etc.The objectives of these departments are contradicting, hence emphasising the objectives of one department can have serious negative consequences onto other departments. The responsibility of supervision and stock control is therefore also setting the optimum range of products and the size of the stock. In companies with a large number of material items, which is true for most wood industry companies as well,this problem can be solved with the help of the A-B-C and X-Y-Z analysis. The article shows a practical example of solving such a problem in a wood industry company. Ključne besede: lesno podjetje, zaloge, gospodarjenje, A-B-C analiza, X-Y-Z analiza Key words: wood industry company, stock, husbandry, A-B-C analysis, X-Y-Z analysis 1. UVOD Zalogo razumemo kot količino nekega blaga, uskladiščeno na določenem me-stuvpodjetju. Čeprav se jimvsodobno organiziranih proizvodnih sistemih skušamo izogibati, obstojijo zaloge v različnih oblikah kar na nekaj mestih v logistični verigi. Idealno bi bilo, če bi iz zalog lahko ob vsakem času zadovoljili vsako potrebo, tako po sortimentu kot po količini. Realno to ni mogoče, saj bi take zaloge zahtevale velik prostor in neskončno velika, vanje vložena sredstva. Zato se v praksi občasno zgodi, da iz zalog ne moremo pokriti vseh povpraševanj oziroma potreb (Ljubic, 2000). V podjetju je torej potrebno imeti natančen nadzor nad zalogami. V tistih podjetjih, ki imajo veliko število materialnih postavk, kar velj a tudi za večino lesnih podjetij, je to lahko velik problem, kipagajemožno rešiti s pomočjo A-B-C in X-Y-Z analize. 2. MATERIALI IN METODE 2.1. A-B-C analiza V okolju proizvodnega sistema lesnih VijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj podjetij se pojavlja veliko število materialnih postavk, ki pa s stroškovnega vidika niso vse enako pomembne za poslovanje. Materialne postavke je zato smotrno grupirati v tri skupine, razrede A, B in C (Oblak et al., 1998): • materialne postavke, ki sodijo v razred A, povzročajo pri poslovanju največje stroške, kar pomeni, ali da se uporabljajo v velikih količinah ali da so drage ali oboje; postavk razreda A je običajno od 5 do 10 % skupnega števila postavk v podjetju, pred-stavljajo pa od 70 do 80 % vseh materialnih stroškov v (običajno) obdobju enega leta, tako da so zelo pomembne za poslovanje; • postavke razreda B predstavlj aj o srednjo skupino, v katero najpogosteje spada od 20 do 30 % skupnega števila materialnih postavk, ki pa povzročajo od 20 do 30% materialnih stroškov; tudi njihova pomembnost je srednje velika; • v razred C spada veliko število, od 50 do 70 % vseh materialnih postavk; to so največkrat drobne, malo vredne materialne postavke, ki pa se porabljajo v velikih količinah, delež stroškov njihove porabe je le od 5 do 10 % skupnih materialnih stroškov in so zato tudi malo pomembne. Postopek A-B-C analize materialnih postavk, ki naj bi se izvajala enkrat letno, je sledeč (Ljubic, 2000): 1. Za vse materialne postavke ugotovimo vrednost njihove porabe v preteklem letu. 2. Postavke razvrstimo po padajoči vrednosti porabe in izračunamo strukturni delež v odstotkih za vrednost in število postavk. 3. Postavimo meje vrednosti porabe posameznih razredov. 4 — % delež kumulativnih stroškov 100 s* 90 S 80- ' 30 % defef Stellte materia/mh postavk -S-!0% -20-3(1% -i 90 100 —»I -60 - 75% D Slika 1. Lorenzova krivulja A-B-C razvrstitve materialnih postavk (Ljubic, 2000) D Figure 1. The Lorenzo curve of the A-B-C classification of material D Preglednica 1. Podatki o porabi materialnih postavk v preteklem letu D Table 1. Data on the use of material items in the past year [dent. post. Porabljena količina Cena (v SIT} Vrednost porabe (v SIT) K865 520 7680.00 3993600.00 HQ453 150 5960,00 894000,00 MV4.1 250 1500,01! 375000,00 ("'kl 13 25000 4,S5 121250,00 H 54 2684 3,50 9394,00 BWK4 25987 0.60 249475.2(1 J53 215 100,50 21607,50 NE4 20 10378.00 207560,00 HS5 10 39845O.0U 3084500,00 IH15- 15 3987,00 59805,00 Ik. u, 7 85732 152,70 13091276.40 H45K43 248 28760,00 7132480,00 HER6 157 22,00 3454,00 JC4 1832 1185,00 2170920.00 ZNMT5 80 10,00 800,00 NRW4 2405 51111.(1(1 1202500,00 HREHN 2480 1020,50 2530840,00 BRAV 1852 450,00 833400,00 VRRW 52715 10,10 532421,50 VW7T5 2425 13980.00 33901500,00 V764 25571! 870,00 222468570,00 VED 57162 120,00 6859440.00 VÜRZ6 241045 15,00 3615675.00 VZWV 252054 210,00 52931340.00 BNKIDT 203 1507,40 306002,20 BRW 242005 30,00 7260150,00 BSR6 42 12587.00 528654,00 VC1S3 126 1257,00 158382,00 VIIW4 423 158,00 66834,00 GUR4 2254 1586,00 3574844,00 LKE4 2565 1238,00 3175470.00 tKQWj 568 7282,00 4136176,00 NH54 2158 780,00 1683240.00 K534J 54 5248,00 283392,00 JAT5 55 12000,00 (,[,0000,00 Vrednost porabe skupno 379023952,80 SIT Les 57(2005) 12 raziskave in razvoj D Preglednica 2. A-B-C analiza D Table 2. A-B-C analysis Ident post. Vrednost porabe (SIT) Kumulativa vrednosti (SIT) Delež vrednosti <%) Kumulativa deležev vrednosti (%) Kumulativa deležev števila A-B-C V764 222468570.0 222468570,0 58.695 58,695 2.9 A VZWV 52931340.0 275399910,0 13,965 72,660 5,7 A VW7T5 33901500.0 309301410,0 8,944 81,605 8,6 B HGJ67 13091276.4 322392686,4 3,454 85,059 11,4 B BRW 7260150,0 329652836.4 1.915 86,974 14,3 B H45K43 7132480,0 336785316,4 1.882 88,856 17,1 B VED 6859440,0 343644756,4 1,810 90,666 20,0 S CKQW3 4136176,0 347780932,4 1,091 91.757 22,9 B KS65 3993600,0 351774532,4 1.054 92,811 25,7 B HS5 3984500.0 355759032.4 1 051 93,862 28.6 B VGRZ6 3615675.0 359374707,4 0,954 94,816 31,4 C GUR4 3574844.0 362949551,4 0,943 95,759 34,3 C LKE4 3175470,0 366125021,4 0,838 96,597 37,1 C HREHN 2530840,0 368655861,4 0,668 97,265 40,0 C JC4 2170920,0 370826781,4 0,573 97,837 42,9 C NH54 1683240.0 372510021.4 0,444 98,281 45,7 C NRW4 1202500,0 373712521,4 0,317 98,599 48,6 C HQ453 894000.0 374606521,4 0,236 98,835 51,4 C BRAV 833400,0 375439921,4 0,220 99,054 54,3 C JAT5 660000,0 376099921,4 0,174 99,229 57,1 C VBRW 532421.5 376632342,9 0,140 99,369 60,0 C BSR6 528654.0 377160996.9 0,139 99,508 62,9 C MV43 375000,0 377535996.9 0,099 99,607 65,7 C BNKIDT 306002,2 377641999,1 0,081 99,688 68.6 C K534J 283392,0 378125391,1 0.075 99,763 71,4 C BWE4 249475,2 378374866.3 0,066 99,829 74,3 C NE4 207560.0 378582426,3 0,055 99,884 77,1 C VGS3 158382,0 378740808,3 0,042 99,925 80,0 G ĆKB3 121250.0 378862058.3 0,032 99,957 82,9 C VHW4 66834.0 378928892.3 0.018 99,975 85,7 C H3453 59805.0 378988697.3 0,016 99,991 88,6 C J53 21607.5 379010304,8 0.006 99,996 91,4 C H54 9394,0 379019698,8 0.002 99,999 94,3 C HER6 3454.0 379023152,8 0,001 100,000 97,1 C ZNMT5 800.0 379023952,8 0,000 100,000 100,0 C 4. Po potrebi narišemo diagram kumulativnih strukturnih deležev - Lorenzovo krivuljo. Razvrstitev materialnih postavk v omenjene tri razrede (v kombinaciji z v nadaljevanju obravnavano X-Y-Z analizo) nakazuje odnos, ki ga moramo imeti pri gospodarjenju z njimi in na način planiranja, nabavljanja in trošenja. 2.2. X-Y-Z analiza Za smotrno odločanje zlasti pri planiranju materialnih potreb A-B -C analiza ne zadostuje, saj ne upošteva dinamike porabe. Zelo drag material, na primer, ki se je v majhnih količinah potreboval le občasno, nakajkrat letno, se razvrsti v razred C, čeprav je lahko zelo po- memben za poslovanje. Zato se A-B-C analizo dogradi z X-Y-Z analizo, kar pomeni, da analiziramo še stalnost (stabilnost) porabe in zanesljivost napovedovanja porabe. Ta analiza razvršča materialne postavke v skupine X, Y in Z, pri čemer (Ljubic, 2000): • v skupino X sodijo materialne postavke, katerih poraba nastopa stalno, v vseh terminskih enotah, je v daljšem časovnem obdobju ustaljena, (približno) enaka v vseh terminskih enotah in jo je mogoče napovedovati zelo zanesljivo, • v skupino Y spadajo postavke, katerih poraba je sicer stalna v vseh terminskih enotah, nestacio-narna, napoved porabe pa srednje zanesljiva, • v skupino Z razvrščamo materialne postavke z občasno (naključno, sporadično) porabo in povsem nezanesljivo napovedjo. Po izkušnjah sodi v skupino X okrog 50 % števila materialnih postavk (ne glede na razvrstitev po A-B -C metodi), v skupino Y približno 20 % števila materialnih postavk in v skupino Z približno 30 % materialnih postavk. X-Y-Z analiza stalnosti in ustaljenosti porabe ter zanesljivosti napovedovanja se lahko izvaja po naslednjem postopku, načeloma tudi enkrat letno: 1. Za vse materialne postavke ugotovimo v preteklem letu porabljeno količino po posameznih terminskih enotah (običajno po mesecih) ter povprečje za ustrezno število terminskih enot (Kaltnekar, 1985): Ä=-SÜ----- (1) »- povprečna količina porabe v obravnavanem časovnem obdobju Ri - dejanska količina porabe i - indeks terminskih enot n - število terminskih enot 2. Za vsako terminsko enoto določimo absolutno vrednost odstopanja porabe od povprečne porabe v časovnem obdobju ter nato izračunamo povprečno odstopanje porabe v ustreznem časovnem obdobju (Kaltnekar, 1985): D=-&----------- (2) jy - povprečno odstopanje porabe v časovnem obdobju VijaLeS 57(2005) 12 raziskave in razvoj D Preglednica 3. Poraba materialnih postavk po mesecih v preteklem letu D Table 3. Use of material items per month in the past year 3. Izračunamo povprečno nihanje porabe kot kvocient povprečnega odstopanja in povprečne porabe (Kaltnekar, 1985): Idcnt. pust, Porabljena količina Poraba po terminskih enotah (mesecih) v_'oo-^ (3) Povprečje Absolutna odstopanje p< rabe v LTininsI i enoti od povprečja K865 520 46 39 48 44 44 41 28 39 45 45 55 46 R 43 3 4 5 1 I 7 15 4 2 2 12 3 HQ453 150 8 7 5 9 12 14 16 16 15 20 15 13 jy - povprečno nihanje porabe v 13 5 6 8 4 l 1 3 3 J 7 2 0 MV43 250 87 90 0 20 20 0 0 33 0 0 0 0 obravnavanem časovnem obdobju 21 r,r, w 21 I 1 21 21 12 21 21 21 21 ČKB3 25000 2000 S90 2584 2106 2390 3580 352H 2015 1890 1500 1000 1025 v odstotkih 2083 83 1193 501 23 807 1497 1437 68 193 583 1083 1058 UM 2684 671 0 0 671 0 0 671 0 0 671 0 0 4. Glede na povprečno nihanje 224 447 224 224 447 224 224 447 224 224 447 774 774 porabe razvrstimo postavke v BWE4 25937 2165 2170 2172 2165 2165 2152 2165 2165 2166 2166 2168 2168 2166 1 4 6 1 1 14 1 1 0 0 2 2 skupino X, če je povprečno J53 215 75 0 0 0 120 0 0 0 20 0 0 0 > 57 18 18 18 102 18 IS IS 2 h 18 is nihanje manjše kot 50 %, v NE4 20 " 11 0 n 10 ii 1' ii 0 m n 0 skupino Y, če je povprečno 2 2 2 7 2 8 T 2 2 7 8 2 2 HS5 10 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 nihanje porabe med 50 in 100 % 1 1 1 9 H3453 15 1 1 1 2 2 3 1 I 1 1 1 0 in v skupino Z, če je povprečno 1 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 1 nihanje porabe večje kot 100 %. HGJ67 S5732 7144 4521 8453 7210 8545 6790 7542 7216 8642 8719 7216 6852 4026 2623 13(19 66 1401 354 r.9x 72 1498 1575 72 292 3118 če materialna postavka v obrav- H45K43 243 20 21 21 22 22 22 22 20 20 20 20 20 21 1 0 0 1 1 1 1 1 1 l 1 1 navanem obdobju ni imela gibanja HER6 157 12 18 16 19 22 11 10 8 6 12 14 9 (ni bilo porabe), se razporedi v 13 1 5 3 b 9 T J 5 7 1 1 4 JC4 1332 0 0 450 0 380 0 810 0 0 192 0 0 skupino Z. 153 153 153 297 153 227 153 657 153 153 39 153 153 ZNMT5 30 15 5 !n 2 5 0 19 6 0 8 5 5 7 S 2 3 5 2 7 12 1 7 1 2 2 3. PRIMER A-B-C IN NRW4 2405 0 0 0 0 0 <(>0II 0 1405 0 0 0 0 X-Y-Z ANALIZE V 200 200 200 200 200 200 800 200 1205 200 200 200 200 HRKHN 2480 0 0 0 0 0 0 0 0 2480 0 0 0 LESNEM PODJETJU 207 207 207 207 207 207 207 207 207 2273 207 207 207 I3RAV 1853 0 280 0 264 0 264 0 288 0 308 0 448 154 154 126 154 110 154 110 154 134 154 154 154 294 3.1. Primer A-B-C analize v VBRW 5:715 12500 15505 Sjn.l "JU 2310 0 0 :5«i 45111 0 530 1029 lesnem podjetju 4353 8107 9112 3367 3127 2083 4393 4393 1833 103 4393 3363 3364 VW7T5 2425 324 242 307 434 401 222 272 223 0 0 0 0 Podatki 0 porabi materiala (skupno 35 202 122 40 105 232 199 20 70 21 202 202 202 202 V754 255711 21450 21212 22850 22500 23842 22950 22530 22042 21952 202O0 IS750 15433 vrst) v lesnem podjetju v preteklem 21309 141 97 I54t 1191 2533 1641 1221 733 643 1109 2559 5876 letu so prikazani v preglednici 1. VED 57162 0 0 19054 0 0 0 19054 0 0 0 19054 0 4764 4764 4764 11290 4764 4764 1764 1 -1290 -1764 476-1 -1764 1-1290 4761 Po pregledu podatkov 0 porabi mate- VGRZ6 241045 18500 19200 22483 22 861 2145t. 21984 22008 20056 19985 18652 15264 18596 20087 ISS7 387 2396 2774 1369 IS97 1921 31 102 1435 4823 1491 rialov v preteklem letu smo izvedli A- vzwv 252054 2154: 21532 21054 21890 21456 21687 21382 :ooo5 20080 20892 20348 20186 21005 5" 527 49 835 451 682 .,, 100(1 925 II-. 657 819 B-C analizo pomembnosti material- BNK1DT 203 32 10 15 19 K 20 33 5 7 19 10 25 nih postavk z običajnimi mejami po- 17 15 7 1 2 9 3 16 12 10 2 7 8 HRW : 4:1x15 10250 50084 10250 30084 1025O 30084 10250 300S5 10250 30084 10250 30084 sameznih razredov. Analiza je prika- 201« >J'I! ■ 9i)l7 9917 99!7 9917 9917 9917 9918 9917 9917 9917 9917 zana v preglednici 2. •iV(h « 7 7 i 2 3 0 0 5 A 8 4 0 4 3 : 2 1 4 4 1 0 4 0 4 VCiSJ 126 20 5 4 S 28 10 3 9 12 6 1 19 V razred A sodita samo dve materialni 11 9 6 7 3 17 1 3 2 1 5 9 8 postavki (kar znaša 5,7 % vseh mate- VIIW4 423 35 30 35 36 34 35 36 35 36 35 36 34 35 0 1 0 1 1 0 1 0 1 0 1 1 rialnih postavk), ki pa predstavljata 01 144 2254 25« :■)(! 120 12 20 151 260 Ud 250 2511 250 91 72,7 % skupne vrednosti porabe ma- 188 62 102 63 176 168 37 72 122 62 62 62 97 LKE4 2565 242 0 9 245 0 250 0 480 520 420 408 0 teriala. Osem materialnih postavk 214 28 214 214 31 214 36 214 ■■■,<> 306 206 ii)i ' 1; (22,9 %) spada v razred B, povzročijo CKQW3 56K 44 49 48 45 48 45 47 52 45 45 48 52 47 3 2 1 2 1 2 0 5 2 2 1 5 pa 21,2 % vrednosti porabe. Preostalih NHS4 2138 150 0 0 650 0 510 0 400 0 238 0 0 180 170 130 180 470 180 340 180 220 180 58 130 180 petindvajset materialnih postavk (71,4 K334J 54 10 2 2 0 4 3 S 0 £ 6 0 II %), ki sodijo v razred C je glede na 5 5 3 3 5 1 2 3 5 3 1 5 6 JAT5 55 5 5 5 5 5 0 5 5 5 5 5 5 vrednost porabe zanemarljivih, saj je 5 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 ijaLes 57(2005) 12 raziskave in razvoj delež stroškov njihove porabe le 6,1 % skupne vrednosti porabe materiala. 3 Preglednica 4. X-Y-Z an 3 Table 4. X-Y-Z analysis aliza 3.2. Primer X-Y-Z analize v lesnem podjetju Ick'nt post. Povpr. porube Povpr. odstop. Povpr. nihanje X-Y-Z A-B-C \i\\\A 2166 2,8 0.1 X C Za vseh 35 vrst materialnih postavk v VHW4 35 0,6 1,7 X C obravnavanem lesnem podjetju smo VZWV 21005 585,2 2,8 X A ugotovili mesečno porabo materiala, H45K43 21 0,8 4,0 X B izračunali smo povprečno količino CKQW3 47 9 7 4,6 X B porabe v obravnavanem časovnem obdobju (enačba 1) ter absolutno od- V764 21309 1607,1 7,5 X A JAT5 5 0,4 8,3 X C VGRZ6 20087 1 726,1 8,6 X C stopanje porabe v terminski enoti od K865 43 4.5 10,5 X Li povprečne porabljene količine. HGJ67 7144 1064,8 14,9 X B Na podlagi podatkov o mesečni porabi HQ453 13 3,5 26,9 X C HER6 13 3,9 30,1 X C materialnih postavk, smo izvedli X-Y-Z ČKB3 2083 710,5 34,1 X C analizo, kijeprikazana vpreglednici 4. H3453 1 0,4 41,7 X C V skupino X je razvrščenih sedemnajst BN K IDT 17 7,8 45,6 X C GUR4 188 90,8 48,3 X C materialnih postavk oziroma 48,6 % BRW 201 67 9917,1 49,2 X B vseh materialnih postavk, v skupino Y VGS3 1 1 6,3 57,6 Y C sedem materialnih postavk oziroma 20 BSR6 4 2,3 58,3 Y C % vseh materialnih postavk ter v sku- ZNMT5 7 4,3 61,9 Y C pino Z enajst materialnih postavk ozi- VW7T5 202 134,8 66,7 Y B roma 31,4 % vseh materialnih postavk. Med razvrstitvama po A B -C in X-Y Z K534.I 5 3,5 70,0 Y C LKE4 214 178,1 83,2 Y C VBRW 4393 4053,6 92,3 Y C ni nobene eksplicitne relacije. BRAV 154 154,3 100,2 Z C 4. RAZPRAVA IN SKLEPI NI 154 180 209,8 116,6 Z C MV43 21 24,7 1 1 7.5 Z C JC4 153 203,7 133,1 z C V mnogih podjetjih je sistem materialnega poslovanja slabo oblikovan. H54 224 298,3 133,2 z C J53 IS 26,9 149,5 z C NK4 2 3,0 150,0 z C Primer, prikazan v članku nazorno ka- V KD 4764 7145,5 150,0 z B že, daje nadzor in vodenje zalog v les- HS5 1 1,7 166,7 z B nem podjetju zahtevna in kompleksna NRW4 200 333,8 1 66,9 z C naloga, ki pa jo je z ustreznimi metodami MRE! IN 207 379,2 183,2 z C možno uspešno rešiti. S pomočjo A-B- C in X-Y-Z analize smo za 35 vrst materialnih postavk v obravnavanem lesnem podjetju ugotovili materialno porabo v preteklem letu, določili mesečno porabo in absolutno odstopanje porabe v terminski enoti od povprečja. S pomočjo teh podatkov smo materiale razvrstili v razrede A B in C ter skupine X, Y in Z in na ta način v podjetju oblikovali pravila za gospodarjenje z zalogami. Načelo razvrščanja entitet po pomembnosti v razrede, kot je prikazano v prispevku, je univerzalno in splošno uporabno. Tako se na primer lahko razvršča tudi dobavitelje in kupce. literatura 1. Indihar, S. 1986. Racionalizacija vodenjazalog Zbornik referatov,Visokaekonomsko-komercialnašola, Maribor, str. 243-259. 2. Kaltnekar, Z. 1985. Oblikovanje sistema materialnega poslovanja. Moderna organizacija, Kranj, 300 str 3. Korošec Mijač, P. 2002. Politika zalog materiala v proizvodnem podjetju. Magistrsko delo, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 158 str 4. Kozamernik, B. 1993. Vodenje zalog z vmesno kontrolo pri spremljanju proizvodnje. Diplomsko delo, Visoka šola za organizacijo dela, Kranj, 75 str 5. Ljubic, T. 2000. Planiranje in vodenje proizvodnje. Moderna organizacija, Kranj, 443 str 6. Miklič, P. 2000. Programska rešitev za vodenje zalog malega podjetja. Diplomsko delo, Visoka šola za organizacijo dela, Kranj, 95 str 7 Oblak, U Kropivšek, J.r Tratnik, M. 1998. ABC analysis -an aid in structuring and analysing environmental protection problems in timber industry companies. V Stark, M. (ur.). Current economic questions in forestry and wood industry. Sopron: Department of Forestry Policy and Economics University of Sopron, str. 201-206. 8. Vrečko, I. 2003. Projektni pristop k organiziranju logističnih procesov v podjetju. Projektna mre-a Slovenije, let. 6, št. 2, str 14-19. 9. Waller, D. L. 1999. Operations management. International Thomson Business, London 841 str 10. Zaplotnik, C. 2002. Elektronsko vodenje zalog. Gorenjski glas, let. 55, št. 45, str 13. vijaLes 57(2005) 12