PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 288 (8994)	TRST, sreda, 11. decembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskaral «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Obračun
Po dokončnem zaključku dolse, več kot dvomesečne vlad-ne krize, bi lahko poskusili podati obračun, ne samo zadnjih “Ogodkov, ampak celotnega poetičnega leta : leta, ki ga je označeval prehod od «klasične-ga» levega centra k nečemu dru-gemu, kar sicer formalno osta-Ja. «v okviru» levosredinske for-v bistvu pa ustvarja Premike za nov odnos sil med Strankami z odpravo jasnih ločnic znotraj večine in med Večino in manjšinami.
podatek je nedvomen Poraz tako imenovane «stranke krize» — se pravi kompleksa «stih sil, ki bi hotele porušiti demokratični sistem ajd z nasilnimi akcijami (kot kaže dol-vrsta nameravanih «golpe-Jsv»), eh g formalno politič-1®ml rešitvami (kot na primer Poskus predčasnega razpusta Parlamenta). Pri tem je treba takoj dodati, da je sestava Morave vlade v tem poelsdu po-hienila, da je bila dobljena neka bitka, ne pa vojna, če je Moru uspelo, se je to najbrž Sgodilo predvsem zaradi krize, ki pretresa krščansko demokracijo in njene veljake, v Prvi vrsti pa dorotejsko sku-P'ino, ki je z Moram v palači «ligi in s Panfanijem na čelu stranke ostala trenutno odrezana od dveh najvažnejših centrov oblasti. Moro se bo moral sedaj spoprijeti s tem po-ložaism v stranki, ki ocenjuje Negovo vlado — mimo urad-Pih solidarnostnih izijav — kot Posledico nuje. Pa smo spet Pri stari dilemi, ki jo mora krščanska demokracija razrešiti v svoji notranjosti :	ali
stopiti na pet prenovitve in reform (kar bi imelo kot posledico izgubo tridesetletne hegemonije nad oblastjo), ali pa se še naprej krčevito oprije-biati svojega monopola, ki bi ga pa lahko obdržala samo s Podporo konservativnih sil (če he upoštevamo nevarnosti operacij po čilskem vzorcu, ki bi Pa — kot kažejo izkušnje — Prizadele tudi samo KD).
Te ugotovitve temeljijo na Molilnih polomih, ki jih je KD doživela v zadnjih šestih mese-rih: od referenduma o razpo-roki in volitev na Sardiniji do hedavnih upravnih volitev.
Pred KD stojijo sedaj dežel-he volitve prihodnje pomladi: v tem skopo odmerjenem času ho morala stranka relativne večine pokazati, ali je sposob-ba prevzeti vlogo demokratične reprezentativnosti, ali pa namerava vztrajati na poti pustolovskih rešitev. Novo dejstvo, ki karakterizira leto 1974, je prav konec dvajsetletnega tabuja, zaradi katerega je bila Italija edina država parlamentarne demokracije brez dejanske možnosti alternative oblasti.
Lahko torej zaključimo, da so demokratične sile končno Is Sposobne — če se znajo odreci skušnjavam demagoških pritiskov — pogojevati vsak poskus zaviranja demokratične rasti: ta ugotovitev pa je tudi hodrilo k nadaljevanju boja.
MARIO DEZMANN
Vladni	poglavarji	držav	evrop-
ske deveterice so po dokaj žolčni razpravi odobrili ustanovitev posebnega	evropskega sklada	za
nerazvita	področja.	Z njim	se	bo
okoristila	predvsem	Italija,	ki	bo
deležna kar 40 odst., njegovih Sredstev, za katere so določili približno tisoč milijard lir. Vsota je občutno manjša od predlogov evropske komisije, kar pa gre v prvi Vrsti pripisati odločnemu stališču nemškega kanclerja Schmidta, saj nima Nemčija takih področij, za razvoj katerih bi bila potrebna Sredstva iz sklada. Kar zadeva Vprašanje energetske krize pa so sklenili, da bodo za sedaj to Vprašanje odložili, dokler se ne sestaneta Giscard D’Estaing in predsednik ZDA Ford.
Glavni svet sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL razpravlja o kočljivem vprašanju sindikalne enotnosti, glede katerega obstajajo znotraj federacije ostro deljena brnenja. Tajnik CISL Storti, ki je i-mel včeraj uvodno poročilo, se je zavzel za čimprejšnjo uresniči-tev združitve med tremi smdikal-nimi zvezami ter navedel nekatere kratkoročne cilje, ki bi pomenili napredek na poti k enotnosti. To stališče zagovarjajo CGIL, večina CISL in socialistična struia UlL, medtem ko sta mamšina CISL in večina UIL za ohranitev sedanjih struktur federacije kot najboljše oblike sindikalne enotnosti v sedanjem trenutku.
PO OSTREM SPOPADU MED MOROM IN KANCLERJEM SCHMIDTOM
PREDSTAVNIKI EVROPSKE DEVETERICE ODOBRILI USTANOVITEV SKLADA ZA NERAZVITA PODROČJA
Sklad bo v prvih treh letih razpolagal z 1000 milijardami lir, od katerih je 40 odst. namenjenih razvoju italijanskega Juga - Razpravo o vprašanju energije so odložili v pričakovanju srečanja med D’Estaingom in Fordom
PARIZ, 10. — Na današnjem zasedanju vladnih poglavarjev devetih držav EGS so dosegli nekaj pomembnih sporazumov, med katerimi naj omenimo predvsem ustanovitev posebnega evropskega sklada za manj razvita področja. Pogajanja med predstavniki deveterice o tem vprašanju nikakor niso bila lahka. Še zlasti trd je bil spopad med nemškim zveznim kanclerjem Schmidtom in italijanskim ministrskim predsednikom Morom. Italija je kot znano najbolj prizadeta, saj bi večji del finančnih sredstev iz
tega sklada šlo prav za razvoj italijanskega Juga. Še pred sestankom na vrhu so predstavniki italijanske vlade večkrat poudarili, da se sestanka ne bodo udeležili, če ne bodo dobili konkretnih zagotovitev o ustanovitvi sklada za nerazvita področja.
Zvezni kancler Schmidt je v svojem posegu zahteval, naj bi sklad imel dotacijo približno 675 milijard lir, medtem ko je prvotni načrt evropske komisije predvideval 1.400 milijard lir. Proti Schmidtovemu predlogu sta ostro nastopila italijanski in irski predstavnik. Po daljši razpravi so dosegli kompromis, pri katerem pa se je vsekakor v večji meri uveljavilo nemško stališče, tako da bo sklad razpolaga! s
približno 863 milijardami lir, poleg tega pa s 112 milijardami lir, ki jih bodo začasno vzeli iz sklada za kmetijstvo. Gre torej skupno za nekaj manj kot tisoč milijard lir, se pravi za približno dve tretjini vsote, o kateri je govoril prvotni načrt evropske komisije.
Sklad je namenjen predvsem razvoju italijanskega Juga in Italija bo prejela 40 odst. iz njegovih finančnih sredstev. Vel. Britanija bo deležna 28 odst. Irska 7,5 odst., o ostanku pa bo sklepala evropska komisija. Naj omenimo še, da bo sklad za sedaj deloval za poskusno dobo treh let, sklep pa bo stopil v veljavo s 1. janaurjem 1975.
Med zasedanjem vladnih poglavarjev v Elizejski palači, so dalj
llllllllllllllllHIIIIIIIIIIIinilHIIIIIIIIIIIIlllllllIMtlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllKllllllllllllllllllllllll
ZMEBANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPI
Berlinguer o aktualnosti zgodovinskega kompromisa
Kongres partije bo v Rimu od 18. do 23. marca
— Na zasedanju cen- ! mik je prišel do izraza tudi kot
Tj-r»T i.:	— I	vnlivrpu nH KTO in Irrif
RIM. 10. tratnega komiteja KPI, ki se je začelo danes v Rimu, je imel uvodno poročilo generalni tajnik Berlinguer, ki je v imenu strankinega vodstva predlagal, naj bi bil 14. vsedržavni kongres KPI od 18. do 23. marca v Rimu.
Prvi del svojega poročila je Berlinguer posvetil mednarodnemu položaju in predvsem krizi kapitalistične družbe na svetovni ravni. V tej zvezi je poudaril potrebo po novi, mirni, pravični in trajni ureditvi svetovnih odnosov, kar pa bo mogoče storiti samo z ostrim bojem proti imperializmu, proti njegovim pozicijam in njegovi logiki, ki je logika izkoriščanja in agresije. Tajnik KPI se je tudi izrekel proti takemu svetu, ki bi ga dominirali obe supersili, ter kot enega od temeljnih elementov mednarodnega življenja omenil željo vsakega naroda po uresničitvi lastne neodvisnosti in po izvajanju svoje teže, v pogojih enakopravnosti, pri reševanju problemov današnjega sveta.
Glede notranjega položaja je Berlinguer ugotovil, da je kriza kapitalističnega sveta zajela tudi Italijo, kjer pa ima še hujše posledice na gospodarskem, družbenem in političnem področju. Pri analiziranju vzrokov krize je tajnik KPI ugotovil da je Italija v preteklosti doživela znatno gospodarsko rast da pa so mednarodni in notranji faktorji že od vsega začetka dali industrijskemu razvoju izkrivljen značaj Na mednarodni ravni je do tega prišlo zaradi podrejenosti gospodarstvu ZDA in drugih kapitalističnih držav, na notranji ravni pa ie industrijski in gospodarski razvoj temeljil na treh osnovnih po-golih* na režimu nizkih plač in izkoriščanja delavskega razreda, na oropanju Juga in na zapuscanju si-rokega dela poljedelstva. Berlinguer je poudaril, da ima krščanska demokracija glavno odgovornost zaradi izkrivljanj, neravnove-sii in neučinkovitosti, ki so označevali gospodarski in družbeni razvoj v zadnjem tridesetletju.
Znaten del svojega posega je Berlinguer posvetil aktualnosti po-litike KPI za «zgodovinski kompromis». Pri tem je poudaril, da je partija že na kongresu leta 1972 predlagala novo vodstvo države, tj. vlado demokratičnega preokreta, ki naj bi slonela na dogovoru in sodelovanju med vsemi ljudskimi silami in predvsem med tistimi silami, ki se sklicujejo na odločilne komponente italijanske zgodovine m politične realnosti: komunistične, socialistične in katoliške. Ta predlog vedno bolj ustreza potrebam drža-ve, zato se bo KPI borda za nje-govo čimprejšnjo uresničitev.
Berlinguer je dejal, da bi neposredno sodelovanje KPI v vladi pomenilo kvalitetno spremembo^ v smernicah in v metodah političnega vodstva in v upravljanju države, pa tudi v splošnem vzdušju države in v zadržanju delavcev do javnih oblasti. Tajnik KPI je potrdil, da komunisti dajejo velik; pomen pravični politiki v odnosih do katoliškega sveta, ki pa ga nikakor ni mogoče omejiti samo na KD. V zadnjih letih, je dejal Berlinguer, so se važne sile in organizacije katoliškega sveta premaknile na eyo ter zavzele proti kapi tališ'vino in protiimperialistično stališče. Ta pre-
odcep dela volivcev od KD in kot bolj živahen pritisk ljudskih sil znotraj KD.
V	tej stranki obstajajo hude. kon-tradikeflef’ na katere je treba pritiskati, da bi se povečala teža ljudskih, protifašističnih in demokratič-pih komponent, ki obstajajo v krščanski demokraciji in okrog nje. in da bi se zmanjšala moč najbolj konservativnih skupin. To vprašanje je toliko bolj aktualno danes, ko KD doživlja hudo krizo.
Berlinguer je tudi govoril o vprašanju enotnosti levičarskih sil in v tej zvezi poudaril potrebo po razvoju odnosov med KPI in PSI, tudi kot pogoj za pritiskanje na razvojne procese v KD in v katoliškem svetu. Tajnik KPI je omenil tudi pozitivno vlogo, ki bi jo lahko odigrale druge komponente, kot na primer tista, ki jo je označil kot «liberamo-demokra-tično z napredno usmeritvijo». Tudi v PLI in v PSDI obstajajo manjšinske komponente, ki zavzemajo manj zaprta stališča, medtem ko je mogoče najti stične točke tudi s PRI.
V	zaključnem delu svojega posega je Beriv guer govoril o Jugu, o ženskem vprašanju in o sindikalnem gibanju. Končno je še govoril o stanju v stranki in navedel, da šteje danes KPI 1.657.815 vpisanih, kar je 135.000 več v primerjavi z zadnjim kongresom.
časa obravnavali tiste točke dnevnega reda, o katerih niso utegnili govoriti včeraj, predvsem o inflaciji, o zahtevah Vel. Britanije po ponovnih pogajanjih za njen pristop k EGS, o energetski krizi, poleg že omenjenega vprašanja sklada za nerazvita področja. Kar zadeva vprašanje inflacije so se vladni poglavarji navezali na razpravo, ki so jo imeli včeraj o gospodarski recesiji, ki je pravzaprav sinteza inflacije in brezposeinosti.
Kot je bilo predvidevati je vodilno vlogo odigral zahednonemški kancler Schmidt, kot predstavnik najmočnejše evropske gospodarske sile. Schmidt je zahteval od svojih evropskih partnerjev konkretne dokaze solidarnosti v boju proti inflaciji. Države EGS bi morale pri svojih gospodarskih izbirah posvečati največjo pozornost previdnemu upravljanju z javnim denarjem ter strogemu nadzorstvu nad potrošnjo, da bi povišanje cen ostalo v znosnih mejah z ozirom na gospodarsko stabilnost in na uravnovešeno rast evropskega gospodarstva. Za-hodnonemški kancler je poudaril potrebo po povečanju skupnih ciljev evropskih gospodarstev ter je podčrtal dejstvo, da morajo države s prebitkom v plačilnih bilancah ter tiste s primanjkljajem imeti komplementarne gospodarske politike. Države z velikim primanjkljajem v plačilnih bilancah, kot so Italija, Vel. Britanija, Francija in Danska, bi morale poslej dati večji poudarek borbi proti inflaciji, medtem ko bi Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, ki i-majo plačilne bilance pozitivne ali v ravnovesju, morale prispevati v tem gospodarskem sistemu s povečanjem produktivnosti, da bi zaščitile svoje evropske partnerje pred recesijo in brezposelnostjo.
V poznih večernih urah, ko je bila razprava še v teku, je bilo treba še določiti stališče v zvezi z britansko zahtevo po ponovnih pogajanjih o pogojih za pristop Velike Britanije h gospodarski skupnosti. O tem sta imela daljši pogovor francoski predsednik Giscard D’E-staing in britanski ministrski predsednik Wilson. Stališče Francije je znano: Pariz namreč nasprotuje slehernemu ponovnemu pogajanju. Velika Britanija pa bi hotela ponovno obravnavati vprašanje prispevkov posameznih članic k skupnemu proračunu EGS.
Kar pa zadeva skupno evropsko politiko do energetskega vprašanja kaže, da so vsako odločitev preložili do pogovorov, ki jih bo Giscard D’Estaing imel z ameriškim predsednikom Fordom 15. in 16. decembra. Francoski predsednik je poudaril, da so o tem vprašanju razpravljali med današnjim kosilom v Elizejski palači in da so hoteli predvsem razčistiti pojme o stališčih posameznih članic EGS. Baje niso hoteli sprejeti o tem nobenega sklepa, saj gre za vprašanje, ki zadeva ves svet in ne samo deveterico.
Pred začetkom zaključnega za-. sedanja je italijanski ministrski I predsednik Aldo Moro izjavil, da
je s sedanjim sestankom na vrhu Evropa potrdila, da obstaja in da jo je v svetovni politiki treba upoštevati. Iz krogov italijanske delegacije poročajo, da so dosegli sporazum o številnih gospodarskih vprašanjih ter potrdili, da ostaja še vedno odprto vprašanje britanskega sodelovanja pri skupnosti. Kar zadeva splošne volitve v evropski parlament, so se baje sporazumeli, da bodo prve volitve leta 1978.
Odmevi v drugih delegacijah so tudi dokaj pozitivni. Francoski predsednik je potrdil bistveno soglasje med Francijo in Zahodno Nemčijo, glasnik nemške delegacije Boelling pa je dejal, da je zvezni kancler Schmidt zelo zadovoljen s potekom pogovorov. Prevladuje mnenje, da se je skupna evropska politika nekoliko premaknila z mrtve točke, na kateri je obtičala v zadnjem času. Koliko to ustreza konkretnim dejstvom, bomo videli v prihodnjih pristopih k reševanju skupnih problemov.
Rakete na palestinske organizacije
i«
V Bejrutu so neznani atentatorji izstrelili 19 raket na tri poslopja, oziroma urade Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Rakete so namestili na prtljažnike avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini poslopij. Na sliki: posledice eksplozije v enem od uradov PLO. Poročilo berite na 6. strani
.........................................................................................................................................................i...m....■muh....nuni....intim
ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL
Storti: Treba je napredovati na poti sindikalne združitve
Predstavnik CISL navedel pozitivne in negativne aspekte dosedanjega poteka združevalnega procesa - Razprava potrdila obstoj ostrih nesoglasij znotraj federacije
RIM, 10. — V Rimu se je danes začelo zasedanje glavnega odbora federacije CGIL, CISL in UIL; glavna točka dnevnega reda je proces sindikalne enotnosti, se pravi vprašanje, glede katerega obstajajo znotraj federacije ostro deljena mnenja. Kot je znano, so se CGIL, večina v CISL in socialistična manjšinska struja v UIL izrekle za izpopolnitev združevalnega procesa v kratkem roku, medtem ko sta manjšina v CISL ter večinska struja v UIL, ki jo sestavljajo republikanci in socialdemokrati, za o-hranitev sedanje strukture, ki naj bi bila najboljša oblika enotnosti v tem trenutku.
O nesoglasjih, ki vladajo v federaciji, priča že samo dejstvo, da je generalni tajnik CISL Storti, ki je imel uvodno poročilo, govoril tokrat v osebnem imenu in ne v imenu tajništva federacije, kot se je doslej dogajalo.
Storti je v svojem poročilu podal kritično analizo pozitivnih in negativnih aspektov, ki so označevali združevalni proces od novembra 1971 do danes. Med pozitivne točke je navedel uresničitev načela nezdružljivosti med sindikalnimi in političnimi funkcijami, rešitev večjega dela vprašanj v zvezi z mednarodno
...........................
Zasedanje odbora NATO v Bruslju
t • "S

Kanadski obrambni minister R"-har'Ton (v sredi) v pogovoru z ameriškim ministrom Schiesingerjem in veiapo:..anikom ZDA pri NATO Davidom Bruceom
BRUSELJ, 10. — V Belgiji se nadaljuje zasedanje obrambnih ministrov NATO, v tem okviru pa se je danes sestal odbor za obrambne načrte, organizem, ki določa splošne strateške smernice za vojaško dejavnost atlantske zveze. Generalni tajnik NATO Luns je podal poročilo o strateškem in vojaškem položaju v državah članicah varšavskega pakta ter tako v bistvu na-
daljeval z obravnavanjem vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu že včeraj. Spregovoril je tudi norveški minister Fostervell, ki je poudaril, da so evropski nakupi orožja v Združenih državah Amerike več kot krili stroške, ki jih imajo ’ meriča-ni za vzdrževanje svojih oboroženih sil v Evropi.
Ameriški obrambni minister Schle-
singer je govoril o vprašanju vojaških potreb v luči gospodarske krize, ki je prizadela ves zahodni svet. S tem v zvezi je dejal, da te težave gospodarskega značaja nikakor ne smejo povzročiti ošibitev obrambnega sistema atlantske zveze. V poznih večernih urah bo v Bruselj prispel ameriški zunanji minister Kissinger, ki se bo udeležil ministrskega sveta NATO.
opredelilvijo sindikalnih zvez ter skupno izdelovanje stališč tako na pogodbeni kot na §glošni ravni. Predstavnik CISL je ugotovi!, da je pogostoma prišlo do napetosti, razprav in celo spapadov, kar pa je razumljivo glede na različno ideološko osnovo treh sindikalnih zvez. To pa se bo dogajalo tudi takrat, ko bo uresničena enotnost, je dejal Storti, saj sta dialektika in razprava važna in potrebna značilnost sindikalnega gibanja.
Med negativne točke pa je Storti navedel v prvi vrsti sedanjo strukturo federacije CGIL, CISL in UIL, glede katere je ugotovil, da ne predstavlja enotnosti, niti ne veljavnega modela za dosego enotnosti. Govornik je tudi obžaloval, da ni bilo uresničeno to, kar je bilo že dogovorjeno glede tovarniških in okrajnih svetov. Kot glavni zaviralni moment na poti k enotnosti pa je Storti omenil vprašanje, ki ga predstavlja avtonomna vloga sindikata v demokratični državi in njegova avtonomna dialektika v odnosu do strank, do vlade in do drugih družbenih in poklicnih organizacij. Glede vrste enotnosti, ki naj jo sindikati zasledujejo, je Storti dejal, da mora do tega priti v avtonomiji z združitvijo med CGIL, CISL in UIL. Predstavnik CISL je tudi poudaril, da morajo biti delavci popolnoma svobodni, da prispevajo k združevalnemu procesu, pri čemer pa ne sme biti nobene diskriminacije med tako imenovanimi «naprednimi» in «zmernimi». Še posebno je poudaril, da je potrebno najstrožje spoštovanje političnih prepričanj vsakogar, v tej zvezi pa je tudi omenil nedavno e-pizodo v Neaplju, kjer so delavci izžvižgali generalnega tajnika UIL Vanni ja. Sektaštvo, pristranost in diskriminacije glede na politično prepričanje, je dejal Storti, objektivno pomenijo atentat proti sindikalni enotnosti.
V zaključku svojega govora je Storti navedel tudi cilje, ki naj si jih sindikalno gibanje zastavi za uresničitev nadaljnjega napredka združevalnega razvoja, med te cilje pa je med drugim omenil potrebo po odpravi struj, razširitev sindikalnih struktur na bazi ter potrditev prehodnega značaja sedanje federacije CGIL, CISL in UIL
Po Stortijevem poročilu se je razvila široka razprava, ki je potrdila, da so mnenja glede sindikalne enotnosti znotraj federacije zelo deljena. Kljub temu pa je razprava potekala v umerjenem tonu: nasprotniki sindikalne enotnosti v kratkem roku so sicer potrdili svoja stališča, toda na sorazmerno konstruktiven način in brez groženj z razkolom. Razprava se bo nadaljevala tudi jutri.
ZIS o skupni politiki gospodarskega in družbenega razvoja v Jugoslaviji
BEOGRAD, 10. — Zvezni svet skupščine SFRJ je na današnji seji ocenil, da resolucija zveznega izvršnega sveta o sejah skupne poli-
tike gospodarskega in socialnega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu lahko služi kot osnova za sestavo doikončnega besedila resolucije in sklenil, da je o tem ter o pripombah na osnutek treba obvestiti svet republik in pokrajin, ki je pristojen za sprejem resolucije.
Svet posebno opozarja na dejstvo, da osnutek resolucije ni popolnoma v skladu z določili ustave, ko se posebno nanaša na način določanja subjektov odgovornih za uresničenje smotrov in drugih ukrepov, ki se v resoluciji predlagajo. Svet nadalje sodi, da se morajo podvzeti nadaljnji napori za konkretizacijo nalog in ukrepov, ki naj zagotovijo uresničenje resolucije. Zvezni svet skupščine SFRJ je zatem, po poročilu podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Antona Vratuše, brez razprave sprejel predlog za sprejem zakona o zveznih svetih in osnutek tega zakona.
Na kraju seje je zvezni svet skup ščine SFRJ po poročilu člana zveznega izvršnega sveta in predsednika zveznega kc niteja za znanost in kulturo, oro^lasil prihodnje leto za leto tehnoloških novosti, to je leto, v katerem se bo organizirano spodbujalo in materialno pomagalo v raziskovalnem delu.
B. B.
TISKOVNA KONFERENCA KANCLERJA KRE1SKEGA
Avstrija pripravljena na pogajanja o položaju Slovencev na Koroškem
DUNAJ, 10. — Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA je avstrijski kancler Kreisky na tiskovni konferenci potrdil, da je Avstrija pripravljena začeti pogajanja s SFRJ na ravni zunanjih ministrov ali tudi na ravni predsednikov vlad o položaju slovenske narodnostne skupnosti v avstrijski Koroški.
Predsednik KP Avstrije Muhri je medtem zahteval prepoved avstrijske ekstremistične nacionaldemo-kratske stranke NDP, ki širi, kot je tudi ugotovilo notranje ministrstvo ob nedavni prepovedi shoda te stranke v Kremsu, «nacionalsocmli-stične ideje». Muhri je poudaril, da pomeni prepoved shoda v Kremsu velik uspeh demokratičnih in protifašističnih sil ter komunistov. Gre za uspeh, ki po svojem obsegu presega ozke meje Kremsa.
Prepoved stranke NDP, ki nastopa z gesli, močno povezanimi z gesli nekdanje Hitlerjeve nacistxre NSDAP, je v zadmem času zahtevalo več organizacij komunistov in protifašistov v Avstriji.
WASHINGTON, 10. — Ameriški senat je danes odobril imenovanje Nelsona Rockefellerja za podpredsednika ZDA. Za imenovanje je glasovalo 90 senatorjev, proti pa 9. Med senatorji, ki so se izrazili nro-ti njegovi kandidaturi nai omenimo skrajnodesničarskega predstavnika Barryja Goldwaterja.
IHIItlllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
30-LETNO POSOJILO BONSKE VLADE JUGOSLAVIJI
Ugoden gospodarski sporazum med SFRJ in Zahodno Nemčijo
Sporazum omogoča plodno sodelovanje med obema državama
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Danes je bil v zveznem izvršnem svetu podpisan sporazum med vladama Jugoslavije in Zvezne republike Nemčije, s katerim Zvezna republika Nemčija odobrava Jugoslaviji in jugoslovanski vladi kredit v znesku 700 milijonov nemških mark pod zelo u-godnimi pogoji. Kredit je namreč dan na odplačilo v tridesetih letih z 2-odstotnimi obrestmi, s tem da se odplačevanje prične po desetih letih.
Sporazum je v skladu z dogovorom obeh vlad izraženem v skupnem sporočilu o obisku takratnega zveznega kanclerja Wìllyja Brandta v Jugoslaviji aprila 1973, da se preostala odprta vprašanja iz preteklosti, to je vprašanje odškodnine žrtvam nacističnega terorja, reš’:o z dolgoročnim sodelovanjem na gospodarskem in drugih področjih. Sporazum, po izjavi zveznega tajnika za finance Momčila Cemoviča, ki je v imenu jugoslovanske vlade podpisal sporazum, omogoča vsestransko plodno in medsebojno koristno sodelovanje med Jugoslavijo in ZRN, istočasno pa je tudi močan prispevek k večjemu zaupanju in širšemu sodelovanju na mednarodnem področju.
Veleposlanik ZRN Joahim Joenic-
I ke, ki je sporazum podpisal v imenu svoje vlade, je spomnil na dogovor, ki je bil dosežen med obiskom Willyja Brandta v Jugoslaviji, na pomen razgovora predsednika Tita z Brandtom in leto kasneje s sedanjim kanclerjem Schmidtom v interesu bodočega sodelovanja. Sporazum je velikega političnega pomena, kajti z njim se rešuje vprašanje, ki je dolga leta obremenjevalo jugoslovansko-nemške odnose ter odpira široke možnosti za politično, gospodarsko, kulturno in drugo obojestransko koristno sodelovanje.
B. B.
RIM, 10. — Podpredsednik vlade La Malfa je po naročilu predsednika Mora predsedoval danes v palači Chigi medministrskemu sestanku, ki je bil posvečen proučevanju gospodarskega položaja v zvezi s programskimi izjavami vlade in v pričakovanju skorajšnjega začetka razgovorov s sindikati. Sestanka so se udeležili ministri za finance Vi-sentini, za zaklad Colombo, za delo Toros, za industrijo Donat Cattin in za javno upravo Cossiga. Kot so povedali nekateri udeleženci ob zaključku sestanka, je šlo za prvi pregled vprašanj na dnevnem redu.
TRŽAŠKI DNEVNIK «
E'
11. decembra 1974
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Razprava c občinskem proračunu 1975 se bo verjetno zaključila v torek
Včeraj je govorilo deset svetovalcev ■ Za Vergerla (KD) je zahteva po uporabi slovenščine nesprejemljiva in škodljiva
Tržaški občinski svet je na svoji sinočnji seji, ki se je zavlekla do polnoči, nadaljeval diskusijo o občinskem proračunu za leto 1975. Na prihodnji seji v petek bodo na vrsti zadnji govorniki in načelniki svetovalskih skupin, v torek pa bi se morala razprava zaključiti z glasovanjem. Na včerajšnji seji je govorilo kar deset svetovalcev raznih strank. Vergerio (KD) je med drugim omenil Spetičevo resolucijo glede uporabe slovenščine v občinskem svetu. Rekel je, da gre za «dema-goško» zahtevo, ki bi lahko «škodovala» medsebojnemu razumevanju. Počakati je treba, da parlament o-dobri zadevni zakon, medtem pa ne zahtevajte nemogoče stvari, je opo zoril Vergerio, ki je skupno s fašisti zapustil dvorano, kot je znano, na
bo orisal razvoj študija ekonomskih ved v našem mestu. Sledila Po slavnostna proglasitev doktorjev «honoris causa». Ta častni naslov bodo prejeli Tržačan Ugo Irneri (zavarovalec) in Videnčana Rinaldo Berteli in Rino Snaidero (industrijca).
Srečanje na deželi s predstavniki obrtnikov
Četrta stalna deželna komisija se je včeraj sestala pod predsedstvom svetovalca Manzona z zastopniki o-brtnikov, med katerimi je bilo tudi Slovensko gospodarsko združenje. Razpravljali so o podaljšanju veljavnosti izvoljenih organov obrtniške stroke, ki so bili izvoljeni na
so
skupščini vseh izvoljenih predstav- j podlagi deželnega zakona izì. 1970. nikov, ko je slišal slovensko besedo.
Morpurgo (PLI) je obširno govoril o dramatičnem gospodarskem položaju občine in našteval celo vr sto perečih problemov. Pesante (PSI) se je dotaknil nekaterih specifičnih problemov, zlasti političnega in moralnega značaja. Navedel je nekaj hudih primerov klien-telizma in korupcije v vsedržavnem merilu; klientelizem pa pri nas ni še pognal globoke korenine, čeprav je «obrsnil» tudi občinski svet. Zato naj bi dali dober zgled in sprejeli predlog skupine PSDI (da bi namreč odstopili odborniki in svetovalci, ki so predmet sodne preiskave zaradi poneverb itd). Pesante je izrazil še upanje, da bo sodstvo znalo biti tako marljivo tudi v drugih zelo hudih in resnih primerih. Govornik je opozoril občinsko upravo na zelo resen položaj Ljudske knjižnice (Biblioteca del popolo), ki ji grozi ukinitev zaradi finančnih težav, in Mestne knjižnice, ki ni prejela deželnega prispevka.
Svetovalec Kocjančič (KPI) je v svojem govoru naiprej ugotovil pozitiven premik večine v odnosu do zahtev, ki jih izražajo sindikati in KPI ter krajevne ustanove, toda od deklarativnih izjav je treba preiti na i'eševanje konkretnih in zelo perečih vprašanj. Tu pa nastajajo težave in stvari ne gredo naprej. Tako se zavlačuje rešitev vprašanja javnih prevozov, kritičen je položaj v Acegatu, za kar je nujno potreben poseg države in dežele, prizadetim uslužbencem pa gre vsa solidarnost in pomoč. Občinska uprava kaže svoj imobilizem in negativno stališče tudi v sindikalnem sporu glede upravičenih zahtev delavcev v industrijski coni in ne posreduje niti v primerih, ki ne terjajo finančnih izdatkov, pač pa le večji demokratični čut, kot npr. uporaba slovenščine v občinskem svetu. Večina, je pripomnil Kocjančič, naj naveže z levo opozicijo konstruktiven dialog. Svetovalec Gargano (PRI) je obširno govoril o finančni politiki in nujnosti krčenja izdatkov, oziroma omejitve nepotrebnih postavk in služb.
V SOBOTO NA UNIVERZI
Proslava 50-lelniro ekonomske fakultete
Tržaška ekonomska fakulteta praznuje letos 50. obletnico svojega obstoja. Osrednja proslava bo v soboto, 14. t.m., v glavni dvorani univerze. Številne goste iz Italije in tujine bodo ob tej priložnosti pozdravili rektor nuiverze De Ferra, dekan ekonomske fakultete Calzolari, tržaški župan Spaccini, predsednik deželnega odbora Comelli in minister za šolstvo Malfatti. Krajši govor bo imel tudi prof. Tagliaferri, ki
pomena za demokratični razvoj cele družbe; prvič v našem mestu so se zastopniki enotne federacije CGIL, CISL in UIL sestali s predstavniki vseh strok javne varnosti. Sestanek s policisti je veljal perečemu vprašanju ustanovitve «sindikata policije», ki nastaja ob skupnih naporih agentov in sindikatov, da bi policija res bila «v službi vseh državljanov». Podobni sestanki so že bili v Rimu in v drugih večjih mestih, seveda ob ostrem nasprotovanju nazadnjaških sil, ki imajo v zastareli ureditvi policijskih sil precejšnjo oporo.
Med srečanjem sindikalistov in policistov, ki so se ga udeležili tudi nekateri odvetniki in univerzitetni profesorji prava, je prišla do izraza skupna volja, da se obnovi struktura policije, ki mora ščititi državljana, ter demokratične in republiške svoboščine in inštitucije.
Sindikalna federacija je izrazila policistom popolno solidarnost delavcev pri njihovem naporu za demokratizacijo policije. V kratkem bo masovni sestanek policistov z zastopniki vseh sindikalnih strok, za poglobitev vprašanj v zvezi z novim sindikatom.
Marka Muniha poznamo v Trstu predvsem kot pevovodjo akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič» iz Ljubljane. Tokrat ga bomo spoznali tudi kot dirigenta simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki ga bo vodil na jutrišnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu. Na sporedu bodo skladbe Kogoja, Mozarta in Šostakoviča
CGIL, CISL in UIL
s policisti
za «sindikat policije»
Na sindikalnem sedežu pri Domju je bil včeraj sestanek, ki je velikega
............................................I..I..........................................................
PKD TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČCM	Pr*« Coffldli
pri ministru Colombu
Deželni predsednik Comelli je med včerajšnjo sejo deželnega odbora poročal o srečanju, ki ga je v preteklih dneh imel v Rimu z zakladnim ministrom Colombom. Comelli je izrazil potrebo po njuni odobritvi izvršilnih zakonov na področju zdravstva in poklicnega oblikovanja ter predvsem po premostitvi težav finančnega značaja. Colombo je s svoje strani zagotovil, da bo v čim krajšem času proučil vse_ elemente, ki so izšli iz tega srečanja ,na katerem so bili prisotni tudi minister za delo Toros in ■ stavništvo parlamentarcev iz naše dežele.
fiepričakevan izid procesa proti Fredi in kameradoma Neamiju in Portolanu
Lani so jih popolnoma oprostili zločina izsiljevanja, tokrat pa samo zaradi pomanjkanja dokazov - Javni tožilec je proti mnenju tožilstva predlagal popolno oprostitev
Proces zaradi izsiljevanja Gabrie-leja Forziatija, ki je januarja lani vzbudil toliko razburjenja v demokratični javnosti zaradi nacističnih izpadov publike in glavnega obtoženca Franca Frede, zlasti pa zaradi popolne oprostitve, ki jo je izrekel predsednik sodnega zbora Corsi, so včeraj obnovili na prizivnem kazenskem sodišču. Proces je potekal v «nižjem tonu», saj je manjkal Freda, ki sedi v zaporu v južni Italiji, kjer čaka na proces zaradi strahovitega pokola v milanski kmečki banki, kjer je decembra 1969 bilo ubitih 16 oseb. Manjkala je torej največja «atrakcija» za tržaške fanatične škvadriste, ni pa zmanjkalo nepričakovanih in presenetljivih sklepov javnega tožilca in sodnega zbora.
Na zatožni klopi sta sedela znana tržaška novofašista Francesco Nea-mi in Manlio Portolan, ki ju je nekdanji kamerad Forziati predlanskim poleti prijavil zaradi poskusa izsiljevanja. Freda je namreč pisal iz zapora tržaškima «znancema», naj izsilita od Forziatija prispevek pol milijona lir za njegovo založniško podjetje. Forziati pa je o zadevi obvestil karabinjerje in tako sprožil kazenski postopek. Ker pa je sam Forziati medtem izginil — skrival se je v Grčiji, ker se je bal, da bi ga vpletli v procese o strahovitih atentatih Fredove «črne celice» — je vsa preiskava bila precej me glena, tudi ker so tukajšnji fašisti — z voditelji MSI na čelu — vrgli Forziati ju pod no^e vsa možna polena. In res so vse tri obtožence popolnoma oprostili na znanem procesu januarja lani, ko je sodni zbor
MiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiii
Tovornjak z mesom v morje
Včeraj popoldne, nekaj minut po 16. uri, je padel v morje s pomola pomorske postaje jugoslovanski tovornjak, ki je bil naložen z zmrznjenim mesom. Pri nesreči se ni nihče ranil in tudi večji del tovora je nepoškodovan, medtem ko je tovornjak skoro povsem neuporaben.
Nesreča se je pripetila zaradi slabega delovanja ročne zavore, ki jo je šofer Vojko Bučenovič iz Kragujevca, star 48 let, sicer potegnil, preden je stopil iz vozila, vendar je zmanjkalo pritiska zavoram, da se je tovornjak začel premikati vedno hitreje proti robu pomola in končno
padel v vodo na strani proti Trgu Unità. Prihiteli so gasilci z žerjavom, motornim čolnom in skupino potapljačev, ki so imeli veliko dela do večera, preden so tovornjak dvignili na pomol, saj je tam voda globoka nad 10 metrov.
Na tovornjaku je bilo nad 4 tone zmrznjenega mesa, ki so ga naložili v poseben hladilnik. Ravno zaradi hladilnika, ki je nepropusten, se večji del mesa ni skvaril. Tovornjak je last podjetja Inex - Crvena zvezda, ki izvaža meso v Italijo, kjer ga prodaja tukajšnjemu podjetju «Frigoriferi generali».
med drugim menil, da «sicer obstajajo sumi», vendar pa je obtožence oprostil, češ da dejanja niso zakrivili.
Javno tožilstvo je vložilo priziv — po mnenju obrambe dva dni po predvidenem roku, kot bi lahko dokazoval popravek na ovojnici prizivnega akta. To so na vsak način skušali dokazovati včeraj branilci (odv. Alberini in Bezicheri za Fredo in misovska občinska svetovalca Giacomelli in Barbagallo za Neamija in Portolana), ki bi tako radi zavlekli in celo prekinili proces. Vendar je po daljši razpravi sodni zbor zahtevo v bistvu zavrnil in tako je lahko spregovoril zastopnik Forziatija odv. Villa iz Milana, ki je zahteval obsodbo obtožencev in zlasti opisal vse fizične in moralne grožnje proti Forziatiju s strani dobro znanih krogov.
Vsi so si pričakovali, da bo javni tožilec Ballarini izrekel podobno zahtevo, le-ta pa je dejal, da prekršek ni zelo hud, vsa zadeva pa je postala tako razvpita zaradi o-sebnosti obtožencev, zlasti enega. Ker pa se pravica ne sme ozirati na to, in ker ni Forziati doprinesel nobenega dokaza, se je javni tožilec izrekel proti zahtevi svojega tirada in predlagal popolno oprostitev za vse tri obtožence.
V imenu vseh zagovornikov je odv. Alberini takoj dejal, da po takem govoru tožilca ne namerava več govoriti v obrambo obtožencev, kar je povsem razumljivo, saj je to storil že tožilec. Vendar so se zagovorniki ušteli: sodni zbor je zasedal v sejni dvorani pod predsedstvom dr. Boschinija dobro uro in nato izrekel povsem nepričakovano razsodbo: Fredo, Neamija in Portolana je oprostil, vendar samo zaradi pomanjkanja dokazov, kar je vsekakor poraz za obtožence, saj je razsodba bistveno slabša od prvostopenjske popolne oprostitve.
Odvetniki novofašistov so takoj vložili nov priziv, zlasti pod pretvezo popravka na kuverti priziva, vendar so se ob spremstvu najbolj razvpitih tržaških škvadristov kaj kmalu poparjeno pobrali iz sodne palače, v kateri so doživeli svoj prvi, čeprav zelo omejen in komaj omembe vreden poraz, ki je samo moralnega značaja. Očitno pa si v Trstu niso pričakovali niti tega.
«Združenji staršev slovenske o-snovne šole in srednje šole «Ivan Cankar», zbrani na skupnem sestanku dne 9. decembra 1974, ugotavljata, da pooblaščeni odloki o šolskih organih ne dajejo slovenski šoli tiste avtonomije, ki je nujno potrebna za njen popoln razvoj, temveč krši določbe posebnega statuta od 5. oktobra 1954 o pravičnem zastopstvu slovenske etnične skupnosti na šolskem področju. Združenji staršev izražata svoje nezadovoljstvo in zahtevata, da se s posebnim pooblaščenim odlokom zagotovi slovenski etnični skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini dejanska Šojska ..samouprava,»,.,, Resolucijo so poslali šolskemu skrbništvu v Trstu, deželnemu šolskemu skrbništvu in italijansko -jugoslovanski mešani komisiji.
9 Na pobudo rajonske konzulte za Sv. Vid in Staro mesto bo jutri, 12. t.m.. ob 18. uri v dvorani delavske zbornice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 javno zborovanje o pooblaščenih odlokih.
Solidarnost dežele z občinskim svetom
Deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom odv. Comellija, je izrazil solidarnost z občinskimi svetovalci, proti katerim je pred nekaj dnevi sprožil kazenski postopek tržaški preiskovalni sodnik. O tej pereči zadevi je poročal odbornik za krajevne uprave prof. Ribezzi, ki je tudi orisal, kako je pokrajinski nadzorni odbor odobril sklep, ki so ga v občinskem svetu sprejeli z glasovi predstavnikov vseh strank. Poudaril je tudi, da je treba zagotoviti — ob spoštovanju svobode in avtonomije sodstva — vse sklepe demokratično izvoljenih teles.
Za popolno avtonomijo slovenske šole
Resolucija staršev obeh šol pri Sv. Jakobu
V ponedeljek so se v telovadnici šole pri Sv. Jakobu zbrali starši osnovne in nižje srednje šole. katerim je prof. Samo Pahor predaval o pooblaščenih odlokih. Po razpravi o tem vprašanju so soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
Zahteva svetovalcev KPI po televizijskih oddajah
Deželni svetovalci KPI Colli. Lo-vriha, Cuffaro in Baracetti so včeraj poslali deželnemu predsedniku Comelliju pismeno vprašanje v zvezi z reformo italijanske radiotelevizije. Kot je znano, se bo v teh dneh začela v parlamentu razprava o zakonskem osnutku, ki naj bi u-smeril to reformo, potem ko je zapadla koncesija ustanovi RAI-TV za upravljanje radijske in televizijske službe. Komunistični svetovalci v svojem pismu deželnemu predsedniku ugotavljajo, da vsebuje vladni odlok kljub nekaterim pozitivnim aspektom precej pomanjkljivosti. Najbolj občutna pomanjkljivost je v tem, ugotavljajo svetovalci, da v vladnem osnutku ni niti z eno samo besedico omenjeno vprašanje u-stanovitve televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, kar je svoj čas izrecno zahteval tudi deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Sklep, da je treba pri reformi televizijskih oddaj vključiti tudi slovenske oddaje v obrambo pravic manjšinske narodnostne skupnosti, ki živi v naši deželi, je svet izglasoval na seji dne 3. julija letos.
Komunistični svetovalci zato sprašujejo deželnega predsednika, kaj je doslej ukrenil, da bi v zakonski osnutek vnesli tudi to zahtevo. Obenem predlaga takojšen poseg pri pristojnih komisijah poslanske zbornice, ki so že začele preučevati zakonski osnutek.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 11. decembra bo odbo-rova seja. Na dnevnem redu bo še vedno razprava o pooblaščenih odlokih s posebnim ozirom na slovensko šolo, o neizpolnjevanju zakona Belci-Škerk ter o morebitni interpelaciji v Parlamentu zaradi kršitev predpisov omenjenega zakona in zlasti o dodelitvi slovenskega osebja šolskima skrbništvoma v Trstu in v Gorici.
Tajništvo priporoča odbornikom, da se seje točno in zagotovo udeležijo, člane pa opozarja, da se seje lahko udeležijo in pripomorejo s svojimi nasveti k poglobljeni razpravi o napovedanih vprašanjih.
Seja konzulte za zahodni Kras
Na svojem sedežu na Proseku 220 se bo danes ob 20. uri sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Na dnevnem redu je razprava o občinskem proračunu za prihodnje leto in o vprašanju šolskega avtobusa v Križu.
Na predsedniški mizi občnega zbora SKGZ je v Kulturnem domu nekdo v nedeljo pustil usnjeni tok (etui) za očala. Dobi ga v uredništvu Primorskega dnevnika.
DREVI MODENA — NOVI SAD
Pobratena mesta na koprski TV
Koprska televizija bo drevi <
20.30	oddajala prvo oddajo iz ciklusa «Pobratena mesta», ki bo posvečena Modeni in Novemu Sadu. Oddaja bo trajala približno 2 uri in bo v barvah. V njej se bomo seznanili z obema mestoma, z njunimi ljudmi, problemi, z njuno pokrajino, skratka z življenjem, ki ga bodo posredovale filmske slike, pa tudi izjave županov obeh mest in drugih osebnosti od upraviteljev do delavcev, kmetov, mladine in občanov sploh.
Koprska televizija se s temi in podobnimi oddajami vključuje pod geslom «Razumeti se in spoznavati se za boljše sodelovanje» v tisti proces neposrednega zbliževanja med sosednima državama, mesti in ljudmi, ki je nujno potrebno ze lepše sožitje in ki je specifična funkcija televizijskega medija, ki hoče zavestno služiti temu plemenitemu cilju.
Mest, ki so v Italiji in Jugoslaviji sklenila pobratimstvo zato, ker jih vežejo bodisi določene zgodovinske, kulturne, gospodarske ali drugačne interesne podobnosti, bodisi tudi povsem preprosto iskrena želja po vsestranskem sodelovanju, je že precej. Oddaje na koprski televiziji si bodo zato sledile v mesečnih ali dvomesečnih presledkih.
Naše čitatelje opozarjamo na to prvo oddajo iz te serije.
VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Okrogla miza o perečem vprašanju dohave pitne vode
Na pobudo Akademije ekonomskih in socialnih ved za kmetijstvo je bila včeraj v prostorih tržaške trgovinske zbornice okrogla miza o perečem vprašanju dobave pitne vode v našem mestu. Razpravo je začel predsednik akademije prof. Rustia - Traine, ki je poudaril, da je potreba pitne vode že od nekdaj predstavljala težak problem za občinsko upravo. Zatem je predsednik na	orisal rezultate lanskega
srečanja, nato pa je besedo prevzel predstavnik službe za vodo pri ACEGAT, ing. Devescovi. Ta je naštel vse dosedanje delo izvedencev občinskega podjetja pri iskanju novih virov vode. Nedvomno so imela pri tem glavno vlogo vrtanja v furlanski nižini, kjer so odkrili dve glavni nahajališči: v kraju C. Risaia in pri Casseglianu. Od tod bi lahko črpali zadostne količine vode, nujno pa je, da ACEGAT podrobneje analizira možnosti uporabe te vode. Devescovijev poseg je dopolnil prof. Mosetti, ki je točneje o-risal glavne značilnosti nahajališč vode pri Risaii in Casseglianu.
V razpravo je nato poleg številnih drugih profesorjev in inženirjev po segel- 'tudi••■industrijski 'izvedenec Lonzar, ki je odgovoren za tržiški vodovod in ki je želel vedeti, kakšna bo vloga izvirov pri Moščenici in pri Sabličih pri dobavi vode Trstu. Odgovor je bil jasen. Voda, ki jo nudijo ti izviri, je sicer čista, a količinsko nikakor ne zadostuje potrebam našega mesta. Prav zaradi tega ne more postati stalen faktor za dobavo pitne vode Trstu.
GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1974/75
četrti abonmajski koncert Jutri, 12. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana
Dirigent: Marko Munih Solist: Jože Falout - rog Spored:
M. Kogoj - A. Srebotnjak:
Bagatele za orkester W. A. Mozart:
Koncert za rog v Es-duru, št. 3 D. Šostakovič:
Simfonija št. 1 v F-duru, op. 10 Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Uredništvo mladinske revije
GALEB
obvešča vse naročnike, da bo
NAGRADNO
ŽREBANJE
v TOREK, 17. DECEMBRA, OB
17.30	V KULTURNEM DOMU po predstavi mladinske igre JURČEK
Uredništvo vabi vse tiste naročnike, ki niso še poslali dopisnic, naj to čimprej store, ali naj jih prinesejo v Tržaško knjigarno.
PREDAVANJA KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza priredi vrsto predavanj o temi:
«Kaj moramo vedeti o davkih»
ki jih bo imel dr. Stanislav Oblak po tem razporedu: danes, 11. decembra ob 19. uri v Bazoviškem domu v Bazovici; jutri, 12. decembra ob 19. uri pri Josipu Perčiču v Saležu št. 43; v petek, 13. decembra ob 19. uri v prosvetni dvorani v Lonjerju.
Vabljeni vsi kmetje in vaščani! Tajništvo Kmečke zveze
Izleti.
ŠK Kras priredi v soboto, 14. t.m., ob priliki odbojkarske tekme C lige Brusegna Kras, izlet v Padovo Vpisovanje pri D. Kreševič, Zgonik 49 ali pa na telefon štev. 22-91-20.
PD «Kraški dom» z Repentabra priredi v občinski kopalnici v Repnu v petek, 13. t.m. ob 20. uri predavanje Bruna Križmana POTOVANJE PO KUBI Predavanje bo ilustrirano z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
POGREŠAJO GA
Dvainpetdesetletni Danilo Sedmak iz Boršta štev. 117 je pred dvema dnevoma odšel od doma in od tedaj ga svojci pogrešajo. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči na telefonsko številko 22-84-07. Za pomoč se iskreno zahvaljujemo
.........................■■ini ■mini nini tunu.uni.. iiiiiiii iiiiiiuiiiiiiiiiiiuiii
NOV PRIMER GROBE DISKRIMINACIJE
Davčna izterjevalnica ne priznava pravice do rabe slovenskega jezika
Izterjevalnica ni ugodila zahtevi prof. Sama Pahorja, da se pri plačevanju davkov poslužuje materinega jezika
Kljub jamstvom, ki jih naši na- čevanje davkov dokler ne prejme rodnostni skupnosti dajeta italijanska ustava in posebni statut se še vedno ne moremo posluževati v javnih uradih najosnovnejše pravice, kot je raba materinega jezika. To dejstvo je v zadnjem času zopet potrdil nov primer zavestne ali nezavestne neobčutljivosti do vprašanja rabe materinega jezika v javnih uradih. Primer je sprožil prof.
Samo Pahor, ki bo, med drugim, imel v petek, 13. decembre, spet proces na tržaškem sodišču, ker je svoj čas zahteval od nekega mestnega redarja, ki mu je hotel naprtiti globo zaradi prometnega prekrška, da mu da na razpolago prevajalca.
Prof. Samo Pahor je že poleti leta 1972 zahteval, da mu tržaška davčna izterjevalnica omogoči, da se pri plačevanju davkov v njenem uradu poslužuje slovenskega jezika.
Tej zahtevi izterjevalnica ni ugodila. Njen ravnatelj se je izgovoril, da ni pristojen za reševanje teh vprašanj, pozneje pa je izjavil, da bi želji že zdavnaj ugodili, če bi bil razlog zahteve neznanje italijanskega jezika in bi bil zato potreben prevod.
Prof. Pahor je zato pisal predsedniku tržaške hranilnice odv. Ter-pinu s prošnjo, da mu potrdi ali zanika pravilnost stališč ravnatelja izterjevalniee ter zagotovi točno izvajanje čl. 5 posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954. Obenem je sporočil, da bo suspendiral pla-
VABILO
vsem borkam in borcem briško-beneškega odreda Vse borke m borci briško-be-neškega odreda vabimo na proslavo in tovariško srečanje ob 30. obletnici ustanovitve odreda. Jubilej bomo proslavili tako, da bomo 14. decembra 1974, ob 10. uri. odkrili spominsko ploščo na hiši v Gradnem. kjer je bil ustanovljen odred. Ob 13. uri bo v zadružnem domu. na Humu pri Kojskem tovariško srečanje vseh borcev odreda, ob 17. uri pa bo družabni večer s kulturnim programom. prav tako v zadružnem domu na Humu pri Kojskem.
Želja odbora je, da se tega jubileja udeleži čim več bork in borcev odreda.
Posebnih vabil ne bo.
Pripravljalni odbor
Včeraj-danes
pozitivnega odgovora.
Odgovora ni bilo, medtem pa so prenehali s pošiljanjem slovenskih prevodov davčnih listov. Le opomin zamudnim davkoplačevalcem je bil dvojezičen. Prof. Pahor je nato skušal plačati davke s poštno položnico, a so mu jo zavrnili, ker je bila vsota izpisana v slovenskem jeziku. 1. nov. 1973 je o tej zadevi spet pisal ravnatelju izterjevalniee ter predsedniku tržaške hranilnice. Tudi v tem primeru ni bilo odgovora. Po vrsti, kot rečeno, dvojezičnih opominov, sta zadnje dni novembra letos prišla na njegov dom dva davčna uslužbenca, da bi rubila. Ker nista imela pooblastila s slovenskim prevodom, kot je prof. Pahor zahteval od predsednika hranilnice, ju je odslovil. Pred odhodom sta mu le zagotovila, da se bosta vrnila z orožniki, oziroma da mu bodo dolžno vsoto odtrgali pri plači. Odgovorov na vsa njegova pisma pa še ni bilo.
Zaradi pijanosti, upora in nasilja proti javnemu funkcionarju so a-retirali 27-letnega Claudia Bertoli-ja iz Ul. del Pozzo 4. Pred dnevi je bil Bertoli že v zgodnjih dopoldanskih urah pijan, da se je spoprijel z nekim gostom lokala na nabrežju, ko pa je priskočil agent kvesture, ga je Bertoli napadel s pestmi, da se je moral zateči v bolnišnico. Bertolija so kmalu nato ujeli na Trgu Cavana
Danes, SREDA, 11. decembra DANIJEL
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 5.15 in zatone ob 14.41.
Jutri, ČETRTEK, 12. decembra ALJOŠA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,7 stopinje, najnižja 7,1, ob 19. uri 8,6 stopinje, zračni pritisk 1021,8 mb rahlo narašča, veter 7 km na uro zahodni - severozahodnik, vlaga 91-odstotna, padavine 2 mm dežja, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. decembra 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 89-letni Mario Zucco-lin, 71-letna Eleonora Milavc vd. Bross. 82-letni Celso Baseggio, 70-letni Giordano Comisso, 78-letna Giovanna Riosa vd. Bruni. 80-letni Giovanni De Marchi. 67-letni Luigi Crallini, 77-letna Giacomina Žago vd. Lonzar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM. A! Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI Ob 20.30 predstava dramske skupine Tina Buazzellija «SOVRAŽNIK LJUDSTVA» Henrika Ibsena. Prevod Claudia Magrisa, režija Edma Fe-noglia, scene in kostumi ®®r®ia d'Osma. Druga abonmajska predsta; va. Osrednja blagajna v Pasaži Protti sprejema rezervacije za vse ponovitve.
VERDI
V	petek ob 20. uri prva predstava Puccinijeve opere «La Bohérne». Dirigent Gianfranco Masini, režija B. de Tomasi; v glavnih vlogah bodo nastopili K. Ricciarelli (sopran), J. Carreras (tenor), R- P11-zo. A. D’Grazi, F. Furlanetto in L. Rolli.
STALNO TRŽAŠKO GLEDALIŠČE
V	času od 13. do 17. decembra si bodo v tržaškem Avditoriju sledile predstave D. Fabbrijevega dela « n kvizicija» (režiser D. D’Anza, scen® in kostumi S. d’Osmo). Nastopali
do V. Sanipoli, W. Maestosi, M. van-nucci in G. Biavati, in sicer y o 'Vi ru Sodobnega italijanskega gledališča.
S. Bolchi končuje v Trstu PriPra,f® za uprizoritev A. Millerjevega e «Topilnik» (scenografija S. d Osmo, kostumi M. Monteverde). Drama v našem mestu na sporedu seie februarju, poprej pa bo staln° . žaško gledališče nastopilo v Graaezu. Pordenonu, Gorici, Vidnu m drugi« središčih v naši deželi in notranjosu Italije.
La Cappella Underground 19'00"2':^ «Un bacio e una pistola». K®Z1J Robert Aldrich.
Ariston 16.30-22.00 «Ogni nudl‘a rà proibita». Barvni film- 1 vedano mladini pod 18. 'eton!'. Nazionale 16.00 «La mafia lo cma va il Santo, ma era un Dio». Roger Moore m Rosem Dexter. Barvni film.
Excelsior 16.00 «La poliziotta», ni film, v katerem igrajo MRpna. gela Melato, Orazio Orlando. « to Pozzetto. Mario Carotenut° . Grattacielo 16.00 «Amore libero -love», Emmanuelle, Enzo Bottesim. Prepovedano mladini pod •
Fenice 16.00 «Amore amaro», v g ni vlogi Lisa Castoni. Barvni Eden 15.00 «Tutta una vita», “ ser Claude Leluch. V glavni Carla Gravina.	. rv.
Ritz 15.30 «Un uomo, una citta», o ni film, igra E. M. Salerà Pre povedan mladini pod 18- I® « s,one Aurora 16.30 «r-'ei'°tomane*-^ „7 nod Moschin. Prepovedano mladim 18. letom.	,	,	„1;..
Capitol 16.30 «Milano odia:	a P« ^
zia non può sparare». T.	d
H. Silva. Prepovedano mlacum 18. letom.	harv.
Cristallo 16.30 «A muso duro».
ni film, igra Charles	C.
Impero 16.30 «Luci della ribalta • Chaplin.	jane
Filodrammatico 16.30 «Zelda». . Avril. Prepovedano mladim 18. letom.	,. »he
Moderno 16.30 «La gatta sul ® j scotta», Elisabeth Taylor m Newman. Barvni film. „nrte». Ideale 16.00 «Il teatro della rno C. Lee. Barvni film. Prepo' mladini pod 14. letom.	y
Vittorio Veneto 15.30 «Serpi® glavni vlogi Al Pacino, filtri*	,,, con
Abbazia 16.00 «Il silenzio si Pagdf(lffli la vita». Lee J. Cobb. Barvni Astra 16.30 «I due assi del S ^ ^ ne». Franco Franchi in Cicc grassia. Barvni film.	,es».
Volta-Milje 16.00 «Speedy Gonza Barvna risanka.	c^e
Mignon 16.00 «Cappa il rnostrof.,rI1, minaccia il mondo». Barvni Radio 16.00 «Unico indizio una pa gialla». Barvni film.
V občinski umetnostni galeriji
Trgu Unità bodo drevi ob 1 • a odprli razstavo del slikarja 1 do Ravalica. Razstava bo odprta vključno 19. decembra.
Šolske vesti
lekarne v okolici
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
ÌSÌDSS
JANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE r R Ž A Š K A KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
665.50 1545,—
250.50 144,75 267,60
37,60
36.—
36,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Odbori združenj staršev iz ^rfdjo Gropade, Padrič in Bazovice Ta ^ vse starše osnovnošolskih otroK sestanek, ki bo danes, 11. decem ob 20. uri v osnovni šoli v Gropa Padriče. Na sestanku bo g. rav.njsi!e predaval in objasnil nove s0 g zakone in potek volitev. Pros starše, da se sestanka udeležijo-Roditeljski sestanek na državo® učiteljišču A. M. Slomšek v 1 ^-a bo v soboto, 14. t.m., ob 17.3®- g dnevnem redu bo tudi P°ro«llodeli novih zbornih organih, ki bodo za ^ deiovati že to šolsko leto. Starsi vabljeni, da se sestanka polno vino udeležijo.	, _
Ravnateljstv0
Razna obvestila
Kulturno združenje Most vabi « predavanje Tarasa Kermaunerja: je osebno srečanje z Edvardom "°. bekom v soboto, 14. decembra, 0 18. uri v Mali dvorani Kulturn®»1 doma.
Združenje staršev otrok osno'« šole «Oton Župančič» in otroške# vitla pri Sv. Ivanu ter prijatelj® mladine vljudno vabi na letošnji P’ vi skupni večer, ki bo v četrtek, 1 decembra 1974 ob 20. uri v šolskj1 prostorih v Ul. Caravaggio 4. Pa, Kolarič bo prikazala «SV. IVAN PRETEKLOSTI». Po predavanju se b® do prisotni pomenili o bližnjih škili volitvah.
Prispevki
Ob 20. obletnici smrti predrage se~ stre Malke darujeta Franc in Loj2*49
20.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Vetota daruje družina Sosič - Nussdorfer tisoč lir za pevsko društvo Tabor’
Stanko Ferluga daruje 2.500 lir 23 Dijaško matico.
Filip Fischer daruje 1.200 lir za Dijaško matico.
PRIMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
11. decembra 1974
SKLEP OBČINE 0 25 NAKAZANIH MILIJONIH
Trehčam odvzeli že dodeljena sredstva Izvoljena 15-članska konzulta za gradnjo športnega objekta V vasi za vprašanja etnične skupnosti
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORKI
Oster protest vaške skupnosti ■ Domačini nasprotujejo tudi sklepu, da bi dodelili krosistom jusarsko zemljišče v Trebčah
Med trebensko vaško skupnostjo J6 v teh dneh spet završalo. Razburili sta jo dve novi odločitvi občinskih upravljalcev, ki so popolnoma prezrli dejanske zahteve in potrebe trebenskega prebivalstva ter s tem posredno tudi vsega prebi-valstva vzhodnega Krasa. Vsem so namreč dobro znana dolgoletna prizadevanja slovenske skupnosti tega področja, da bi tržaška občinska uprava usmerila vsaj del svoje Pozornosti k reševanju številnih Problemov tega področja. Žal so one sad teh prizadevanj doslej le drobtinice. Sedaj pa se je dogodilo, oa bi rada še te drobtinice spet odvzela.
. Prejšnji teden je kot strela z Jasnega prišla odločitev, da bo ob-cmska uprava dodelila 25 milijonov, ki. jih je svoj čas namenila za gradnjo športnega igrišča v Trebčah, za nruge potrebe na drugem področju, ra predlog je dal na seji občinskega sveta dne 6. decembra podžupan odbornik za javna dela Giuricin •n svet je predlog sprejel. Proti je glasovala le komunistična skupina. Odločitev je seveda prizadela in razburila vaško skupnost, ki je na la sklep takoj odgovorila. Nemudo-|na so se sestali predstavniki doma-Ce§a Združenja staršev, prosvetnega društva «Primorec» ter športnega društva in naslovili na župana “Paccinija in odbornika Giuricina Pismo, v katerem v prvi vrsti zah-levajo preklic tega skepa ter u-resničitev že večkrat iznesenih predlogov. V pismu predstavniki omenje-Oih vaških organizacij ugotavljajo, ?a je treba to odločitev, ki ubija Se zadnje upanje po gradnji šport-Hcga objekta v vasi, pripisati dej-fvu, da občinska uprava še ni izde-lula podrobnih načrtov za športne gradnje k splošnemu regulacijskemu načrtu, čeprav to predvideva ueželni zakon. Pismo omenja tudi, ua je vaška skupnost ponudila svoje sodelovanje tehničnemu uradu za izdelavo načrta. Ker se ni v vsem lem času nič premaknilo z mrtvega . ra. je skupnost sama poskrbela za izgradnjo nogometnega igrišča ob Pokrajinski cesti, ki vodi na Opči-ne._ ter za postavitev slačilnic ob občinskem odbojkarskem igrišču, ki ga uporablja domače športno društvo. Kasneje, in sicer 26. aprila letos, so vaške organizacije zaprosile za razgovor z županom in predložile že izdelan načrt za gradnjo navadne telovadnice ob poslopju o-snovne šole. Telovadnica bi seveda Pomenila veliko pridobitev ne samo za Trebče, temveč za vse sosednje vesi, saj ni na celotnem podnožju tržaškega Krasa ene same telovadnice, če odštejemo telovadnica v nižji srednji šoli na Opčinah, m pa je stalno zasedena in še zdaleč ne krije vseh potreb niti samih Opčin. Z zadnjim sklepom občinskega odbora je seveda padlo v vodo še zadnje upanje, da bi z gradnjo takšne telovadnice sploh kdaj začeli.
. V pismu vaške skupnosti županu m podžupanu je poudarjeno tudi dejstvo, da so bile vse dosedanje pobude občinske uprave na tem pod-fožju vzhodnega Krasa le v škodo Prebivalstvu. Pismo ob tem navaja znamenito mestno smetišče v Trebčah, ki so ga pred leti sicer ukinili, a se njegove posledice poznajo še danes. Nadalje navaja begunsko taborišče za tujce v Padričah ter namen, da bi v bivšem padriškem taborišču za istrske begunce uredili Zapor za mladoletne prestopnike.
Temu bi lahko dodali še marsikaj, kar je bilo za slovensko prebivalstvo tega predela Krasa škodljivo, v zameno pa bi mogli pokazati Pa bore malo koristnega.
, Trebenci se še niso dodobra sprijaznili s tem problemom, ko je že Prišel drug udarec. Predvčerajšnjim smo namreč lahko brali v dnevnem tisku, da je občinski odbornik za šport prof. Ganza (KD) obvestil tržaški motoklub «Parlotti», ki nima primernih prostorov za svoja tekmovanja v motokrosu, da bi v ta namen lahko uporabljalo zemljišče, kjer je bilo pred kratkim odlagališče smeti pri Trebčah. To Zemljišče je izredno primerno za Prirejanje tudi zahtevnih mednarodnih tekmovanj v motokrosu, ugotavlja v svojem poročliu MK «G. ^arlotti», treba bo pač še prej opraviti vrsto del.
«Kaj pa zelena oaza, ki so jo nekdaj obljubljali vrli občinski možje», sprašujejo s svoje strani Trebenci. «Potem ko smo morali nad Petnajst let prenašati ropot smetarskih tovornjakov in neznosen smrad, bomo sedaj lahko zastonj Poslušali strahovit ropot motorjev,» ironično dodajajo. «Ni nam dovolj trušč, ki ga povzročajo vojaška oklopna vozila na rednih vsakodnevnih vajah na zapadni strani vasi, sedaj pa se nam obeta novo ve selje». Kar pa prebivalstvo ob Vsem tem najbolj zaskrbljuje, je dejstvo, da gre za jusarsko zemljišče in zato za last vaške skupnosti, ki jo sicer upravlja občina. Kot vselej, občina tudi v tem pri-meru ni vprašala za mnenje prizadetega prebivalstva, čeprav je za to dolžna. «Ni jim dovolj, da nam odtržejo že odobrena finančna sredstva — je mnenje ogorčenih vaščanov ____ radi bi nam sistematično
odvzeli še to malo zemlje, kar jo je še ostalo in povrh vsega še v namene, za katere gotovo nismo najbolj navdušeni».
ništvo Maura predstavniki vseh sindikalnih združenj te kategorije, predstavniki ESA ter pokrajinskih komisij za obrtništvo. Na sestanku so obravnavali najbolj pereče probleme pravnega in upravnega značaja v obrtniškem sektorju. Posebej so se dotaknili vprašanja zagotovitve kreditov na nadaljnji razvoj področja, ki je zašlo v precejšnjo krizo. Novo srečanje bo v sredo, 18. januarja 1975.
Obrt potrebuje novih posojil
V preteklih dneh so se v deželnih uradih v Miramarskem drevoredu sestali na pobudo odbornika za obrt-
Mehiški minister Carrera obiskal
predsednika Comellija
Mehiški minister za pomorstvo adm. L. M. Bravo Carrera je včeraj obiskal predsednika deželnega odbora dr Comellija Srečanja so se udeležili tudi člani mehiškega gospodarskega odposlanstva, ki se te dni mudi na našem področju, da bi ugotovilo možnosti za sodelovanje na področju ladjedelstva. Mehiški gostje so se namreč povezali z vodstvom «I-talcantieri», poleg tega pa tudi z vodstvom tovarne «Grandi Motori» pri
Boljuncu. Na srečanju s predsednikom deželnega odbora so gostje pokazali veliko zanimanje za gospodarske zmogljivosti industrije v Furlaniji - Julijski krajini, Comelli pa je poudaril stremljenja naše dežele, da bi se gospodarsko, družbeno in kulturno povezala s čim širšim krogom bližnjih in daljnjih dežel. Pred odhodom odposlanstva je Comelli podaril mehiškemu ministru spominsko kolajno dežele Furlanije - Julijske krajine.
Poziv poštne uprave
Poštna uprava je izdala poročilo, v katerem vabi vse meščane, da čimprej razpošljejo voščilnice za bližnje božične in novoletne praznike, da bi se tako izognili nevšečnostim, ki se ob takšnih priložnostih pojavljajo na poštnih uradih zaradi prenatrpanosti voščilnic in drugih poštnih pošiljk.
• Občinska uprava sporoča, da bo občinski bazen v nedeljo 15. decembra odprt za občinstvo samo od 13. ure dalje, ker bo v njem v dopoldanskih urah vrsta tekmovanj v plavanju.
Jutri zvečer sestanek dijakov in prolesorjev
Za učinkovitejšo vzgojo
po načelih antifašizma
*
Odgovor ministra Cuia poslancu Skerku
Po vsej Italiji je, od zadnjih fa-. zotto, če bi podjetje prevzeli ope-šističnih zločinov in vesteh o pre- j raterji same družbe Marzotto ali vratniških poskusih, v teku reorganizacija enotnih protifašističnih odborov.
Ti namreč menijo, da je minil čas, ko so odbori združevali le predstavniške organizacije in reagirali šele takrat, ko je javno mnenje pretreslo fašistično izzivanje, pač pa postaja potrebno, da se odbori aktivno vključijo v splošno politično dinamiko na terenu in postanejo stalni katalizator skupnih akcij v procesu demokratičnega osveščanja prebivalstva.
V	ta namen se bo prihodnji torek sestal v Trstu enotni protifašistični odbor, ki bo razpravljal o nujnosti reorganizacije dela, predvsem ob u-poštevanju dejstva, da obstajajo na tržaškem pokrajinskem ozemlju tudi drugi, v glavnem občinski antifašistič ni odbori, s katerimi je nujno usklajevanje dejavnosti.
še posebno pažnjo bo antifašistični odbor posvetil vprašanju antifašističnega osveščanja v šolah, med profesorji in dijaki. V ta namen je sklical za jutri zvečer sestanek vseh profesorjev in dijakov, ki delujejo okviru organizacij, članic protifašističnega odbora. Na sestanku bodo razpravljali o tem, kako vključiti v dejavnost tržaških šol tudi antifašistično vzgojo in osveščanje. V ta namen bo odposlanstvo odbora šlo tudi k šolskemu skrbniku dr. Fidenziju, da si zagotovi, če že ne sodelovanje, vsaj jamstva, da taki akciji ne bodo metali polen pod noge.
Poročilo na sestanku antifašističnih dijakov in profesorjev bò imel predsednik združenja partizanov ANPI—
VZPI Arturo Calabria.
V	okvir politične dejavnosti za pobijanje fašističnih pojavov spada tudi stalno opozarjanje javnih oblasti na njihove dolžnosti. To nalogo si je pred meseci prevzel poslanec Albin Škerk, ki je tedanjemu notranjemu ministru Tavianiju poslal vprašanje, v katerem ga je opozoril na rovarjenje fašističnih polvojaških skupin na nabrežinskem Krasu in še posebej pri šempolajskem kamnolomu. V svojem vprašanju navaja Škerk več primerov, od odkritja vežbališča pri kamnolomu do zagonetne smrti mladega karabinjerja med nočno zasedo in požiga naprav istega kamnoloma, ter sprašuje ministra, kako nameravajo sile javnega reda preprečiti to dejavnost.
Medtem je prišlo do vladne krize in odgovor poslancu Škerku je poslal novi notranji minister Gui. Odgovor se glasi: «V zvezi z navedenimi dejstvi odgovarjamo, tudi v imenu obrambnega ministrstva, da je policija izvedla skrbno preiskavo in njene izide posredovala sodnim oblastem za pristojno ukrepanje. Zaščitniki javnega reda budno nadaljujejo svoje delo, ker hočejo preprečiti in zatreti vsako dejavnost, ki nasprotuje javni varnosti in zakonitosti.»
' operaterji drugih industrijskih podjetij.
O položaju tovarne je včeraj razpravljal deželni odbor, že v tem tednu pa bi moral odbor posredovati pri ministru za delo Torosu za čim učinkovitejšo rešitev tega problema. Vzporedno bo imel odbornik Stopper vrsto razgovorov z industrijskimi operaterji.
131 milijonov lir deželnega prispevka za šole s celodnevno zaposlitvijo
Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo in kulturne dejavnosti Volpeja nakazal 131 milijonov lir (tretje letošnje nakazilo) za poslovanje raznih šol s celodnevno zaposlitvijo. Takih šol je danes v Furlaniji - Julijski krajini 51. Z novim nakazilom je deželni prispevek v korist celodnevne zaposlitve na šolah dosegel 709 milijonov lir. Finančne pomoči po včerajšnjem nakazilu bodo med drugimi deležne šole v Dolenjah. Gra-dežu, Zagraju, Števerjanu, Miljah, Dolini, Zgoniku in Trstu.
Deželni odbor je nadalje sklenil dovoliti deželno jamstvo za posojilo v višini 130 milijonov lir, ki ga bo najela občina Dolenje pri Goriški hranilnici za ureditev osnovne šole, ter za dve posojili (205 oziroma 83 milijonov lir), ki ju bo najela civilna bolnišnica, v Gorici pri istem denarnem zavodu. S temi sredstvi bo uprava bolnišnice uredila nekatere notranje storitve in namestila novo termično centralo.
7 manipulatijo svojih glasov so demokristjani onemogočili, da bi levičarski stranki, ki sta se za ustanovitev konzulte najbolj borili, izvolili svojega predstavnika
ZANIMIVA POBUDA MLADINSKEGA KROŽKA
Koncert dua Pahor-Slama je v Gorici zel precejšen uspeh
Veliko občinstva v sejni dvorani SKGZ
Goriški občinski svet je v pone- Božidarja Tabaja in dr. Emila Va-deljek zvečer izvolil člane konzulte j lentinčiča.
za vprašanja etnične skupnosti v ! Z izvolitvijo posvetovalne manjšin občini Gorica. To novo posvetovalno I ske konzulte, na katero smo dolgo
telo sestavlja petnajst članov. Njihovo število je določeno v pravilniku, ki ga je odobril občinski svet, ko se je odločal za njegovo ustanovitev.
Občinski svet je najprej izvolil tri strokovnjake iz vrst večinskega naroda. V pravilniku o izvolitvi je zapisano, da skupine, ki so zastopana v občinskem odboru, izvolijo dva predstavnika, skupina, ki v občinskem odboru ni zastopana, pa enega.
Ko je župan po opravljenih volitvah prebral volilni izid (vsak svetovalec je imel pravico glasovati za enega samega svetovalca), je zaradi izključitve predstavnika levi- ...	. .,
ce prišlo do hudih obtožb levičar- vltl aslmilaclJ°-skih svetovalcev na račun demo-kristjanskega manipuliranja z glasovi, ki so si z minimalnim številom glasov (štirimi) zagotovili izvolitev svetovalke Di Gianantonio, vse preostale glasove pa so usmerili na liberalnega kandidata dr. Lebani-ja ter socialdemokratskega kandidata dr. Antoninija, ki sta bila izvoljena. S sedmimi glasovi, ki jih je prejel, prof. Ivan Bratina (kandidat KPI) ni bil izvoljen. Po pravilniku imajo namreč pravico do izvolitve trije predstavniki strank, ne oziraje se na to, če so svetovalci ali ne. Dl Gianantonio je bila izvoljena, ker je predstavljala eno stranko v odboru (KD) izvoljen je bil tudi Antonini (PSDI), ki je predstavljal drugo stranko v odboru.
Skupino, ki v odboru ni zastopana, predstavlja liberalni kandidat prof.
Lebani, vendar ta izvolitev ne ustreza duhu pravilnika, ki je bil tako sestavljen, da se zajamči izvolitev predstavnika levice, zlasti komunistov, ki v odboru niso zastooani in ki so bili eden izmed nosilcev akcije za sestavo takšne konzulte.
Nič čudnega, če je po objavi rezultatov vsa levica ostro reagirala ter obtožila demokristjanske svetovalce nemoralnosti.
«Zaradi takšnega ravnanja izgubljate glasove,» je komunistični svetovalec odv. Battello zavrnil demo-kristjanska opravičila o pravilnosti volitev. «In zaradi tega bo prihodnje leto na naši strani še več, na vaši strani (tu je z roko pokazal na demokristjanske klopi) pa še manj svetovalcev,» je zaključil.
Župan De Simone je spričo takšnega glasovalnega izida želel od občinskega sveta, da raztolmači in utemelji svojo odločitev. Odvetnik Battello (za njim pa tudi odvetnik Sanzin) je rekel, da je preusmeritev demokristjanskih glasov na liberalnega nemoralno politično dejanje, ki onemogoča stvarno demokracijo ter je napovedal priziv na nadzorni organ.
Ker se župan ni zadovoljil niti s predlogom, naj interpretacijo volilnega izida in člena pravilnika prepustijo nadzornemu odboru, je sam prevzel odgovornost. Priznal je izid volitev ter dejal, naj o zadevi razsodi nadzorni odbor.
Sledile so volitve ostalih kandidatov. Sindikat slovenske šole je predlagal Vitomiro Vesel in Marizo Perat, ki sta bili izvoljeni. Prav tako so svetovalci izvolili predstavnike Slovenske kulturno gospodarske zveze arhitekta Jožeta Geja, odv. Karla Primožiča, dr. Mirka Primožiča, prof. Alda Rupla in Marka Waltritscha ter predstavnike Zveze slovenske katoliške prosvete prof. Lojzko Bratuž, Danila Čotarja, prof. Kazimira Humarja,
čakali, se uresničuje želja naše narodnostne skupnosti, da se pojavi v prvi osebi, '13 gre za naše pravice in za naš razvoj. Prav gotovo delo, ki čaka to komisijo, ne bo lahko. Kakor smo mogli ugotoviti v samem glasovalnem postopku, so v večinskem narodu močno prisotni odpori proti takšnemu telesu ter težnje po odstranitvi iz tega telesa ljudi, ki bi zastopali odprta stališča. Vseeno predstavlja ta konzulta korak dalje na težavni poti naše skupnosti, da večinski narod prepriča, kako malo ali nič smo doslej prejeli od oblasti in da je nujno potrebno, da nam dajo veliko več pravic, če hočemo zausta-
Včeraj stavka v tovarni LACEGO
letošnji november. Skoro vse delavstvo te tovarne je bilo cele tri mesece v dopolnilni blagajni, pred časom pa so z delom ponovno delno pričeli. Ker so bili delavci v dopolnilni blagajni, so prejemali ves čas manjše plače. Dejstvo, da niso dobili denarja za novembrsko delo še bolj otežuje njihov položaj.
Zaradi tega so včeraj eno uro protestno stavkali. Lastnik tovarne ni znal povedati, kdaj bo denar izplačal. Tovarniški svet bo opravil potrebne korake pri pokrajinskih in deželnih forumih.
Zaradi goste megle zaprto prometu letališče v Ronkah
Včeraj popoldne so zaradi goste megle zaprli prometu letališče v Ronkah. Letali, ki sta prišli iz Milana, oziroma iz Rima, sta morali pristati na letališču v Benetkah. V večernih urah je ostalo letališče še vedno zaprto prometu in zgleda, da ga bodo usposobili komaj danes zjutraj, ko se bo megla nekoliko zredčila.
V	sejni dvorana Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Gorici je bil v ponedeljek zvečer prijeten glasbeni večer, ki ga je priredil Mladinski krožek Gorica. S samostojnim koncertom sta nastopila duo Pahor-Slama iz Trsta.
Vsekakor je tak glasbeni večer predstavljal novost za goriško publiko, ki se je v precejšnjem številu odzvala vabilu Mladinskega krožka. Novost pa je tudi v tem, da ste se gosta predstavila s kompozicijami za jlavto (kljunasto in prečno) ter čembalo, to je z inštru menti, ki so svojo prvotno veljavo zadobili komaj pred približno petimi leti.
Dina Slama (igrala je na kljunasto jlavto in čembalo) in Miloš Pahor (kljunasta in prečna flavta) sta se v prvem delu programa predstavila s skladbami Orlanda Di Lassa, Daniela Demoivreja, Bigija in Benedetta Marcella.
V	drugem delu programa sta glasbena umetnika izvajala skladbe Johanna J. Quantza. Henryja Purcella in Jeana Baptiste Loeilleta.
Omeniti je treba da je občinstvo z veliko pozornostjo sledilo izvajanju dveh gostov. Za ta uspeh pa gre predvsem pohvala odbornikom goriškega krožka, ki so v letošnjem proaramu dali precejšnji poudarek inštrufnentalnim koncertom.
Dano Fo in Franca Rame nastopita v Tržiču
S tarso v dveh dejanjih «Non si paga, non si paga» se bo jutri, v četrtek, ob 20.30 v kinodvorani Azzurro v Tržiču predstavila gledališka skupina Daria Foja in France Rame. Delo, ki je pravzaprav idejno nadaljevanje prejšnjih, ki jih je skupina predstavila, je spisal in pripravil za odrsko uprizoritev sam Dario Fo.
Lastnik podjetja LACEGO ni delavkam in delavcem tovarniškega o-brata v Sovodnjah izplačal mezd za
...............................................................................................m.........'"'..
PROCES, KI GA NAREKUJE POTREBA PO BOLJŠEM GOSPODARJENJU
Živinopromet, Primorje export in Grosist se združujejo v največje podjetje v Gorici
Novo podjetje, ki se bo imenovalo Primorje Gorica, bo postalo nositelj splošnega razvoja
Ker prevladuje na območju novogoriške občine še vedno velika razdrobljenost v gospodarstvu, razmišljajo, kako bi se gospodarstvo medsebojno še bolj povezalo in tako doseglo večje učinke. V zadnjem razdobju so zabeležili velik napredek pri povezovanju trgovine, kmetijstva, lesne industrije, kovinske industrije in drugih panog v nove, močnejše delovne organizacije. Vendar zaželenega cilja o povezovanju proizvodnje in trgovine, tako kot je zapisano v ustavnih določilih, niso še uresničili. Tako so se nekatera podjetja dogovorila, da bodo odpravila nesmisle, da se s trgovino ukvarja več delovnih organizacij. Prav tako tudi kmetijska proizvodnja ni povezana s predelovalno industrijo, obe skupaj pa nista povezani s trgovino, kot bi bilo najbolj koristno.
Na podlagi teh potreb se je izoblikovala pobuda o združitvi Živi-noprometa, Primorje exporta in Grosista Gorica v novo delovno organizacijo, ki se bo za vsej verjetnosti imenovala Primorje Gorica, njen direktor pa naj bi bil Zorko Debenjak. V omenjenih treh delovnih organizacijah se bodo v prihodnjih dneh izrekli o združitvi, tako da bo po pričakovanju nosilcev te pobude novo podjetje zaživelo s pričetkom prihodnjega leta.
Integracijski razvoj na tem sektorju pa po vsej priliki še ni končan, saj se je za pridružitev k novemu podjetju pokazal interes tudi pri Kombinatu Vipava ter pri Pecivu Gorica. S temi ukrepi se daje velik napor za uresničitev ustavnih določil ter se ustvarja nova podlaga za nadaljnje odpiranje v širši primorski, slovenski in tudi jugoslo-
Srcčanje na deželi o vprašanju
tovarne Aulan-Marzotto
V deželni palači so se sestali predstavniki deželne uprave, krajevnih ustanov, sindikalnih organizacij ter delavskega sveta tovarne Aulan -Marzotto. Na srečanju so obravnavali loložaj tovarne, predvsem kar zadeva vprašanje ohranitve delovnih mest ter možnosti obnovitve proizvodnje. Srečanja so se udeležili deželni predsednik Comelli, podpredsednik De Carli, odbornika Coloni in Stopper, predsednik Friulie Giof-frè, ravnatelj bančne ustanove Mediocredito za F-JK Driussi, župan iz San Giorgia di Nogaro Bolzan z nekaterimi odborniki in načelniki svetovalskih skupin KPI in PSI, sin' dikalista Molinari in Cavedoni ter predstavništvo delavskega sveta. Posebej so na srečanju proučili možnosti in perspektive, ki bi se odprle za delavce tovarne Aulan - Mar-
...............................
Oktet Gallus v nedeljo v palači Attems

V nedeljo, 15.12.1974, ob 16.30 bo v dvorani goriškega muzeja Attems vokalni koncert znamenitega okteta J. Gallus iz Ljubljane. To je druga prireditev, ki jo organizirajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete v okviru letošnjega koncertnega abonmaja.
Oktet sodi med najbolj renomi-
rane tovrstne vokalne skupine v Jugoslaviji. Njegovi pevci slovijo kot izvrstni interpreti renesančnih skladb, posebno Gallusovih mojstrovin. Vendar priznanja kritikov in publike, ki jih je ansambel zasluzil na številnih koncertih doma in na tujem, pričajo tudi o visuko-kvalitetnem podajanju slovenske in jugoslovanske pesmi.
V palači Attems nam bo oktet predstavil več pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Spored se deli v tri dele. Po skupini renesančnih skladb, bomo lahko poslušali izbrane kompozicije jugoslovanskih in drugih evropskih skladateljev: zadnja točka pa bodo slovenske narodne pesmi, s katerimi bodo pevci počastili goriško publiko. I.M. H
vanski prostor. Takšna politika, ki v konkretnem primeru združuje proizvodnjo, promet trgovino in gostinstvo, ima vso podporo družbenopo-litičnih dejavnikov.
V	sedanjem združevalnem postopku ne gre samo za sredstva, ampak tudi za kadre, ki bodo poslej prav gotovo veliko prispevali k razvoju in uspešnemu poslovanju novega podjetja, več kot so lahko prispevali, dokler so delovali v razdrobljenih delovnih organizacijah.
Primorje Gorica bo največje podjetje na območju novogoriške občine ter bo s svojimi, ogromnimi sredstvi postalo nosilec splošnega razvoja. Ker pa bo seglo v tri primorske občine, bo nujno kot pomemben dejavnik vplivalo tudi na ostale. Ne na koncu pa velja pripomniti, da bo s tako velikim denarnim in gospodarskim potencialom ta temeljna delovna organizacija nudila neprimerno večje socialno varnost ljudem, ki živijo v Novi Gorici in sosednjih krajih.
V	teh odstavkih smo združili o-snovne misli in namene, ki so jih predstavniki treh delovnih organizacij včeraj opisali predstavnikom tiska. Te svoje namene so podkrepili tudi s podatki, iz katerih si je moč ustvariti popolno sliko gospodarskih kapacitet poprejšnjih kakor tudi nove delovne organizacije, ter priti do zaključka o utemeljenosti te spojitve.
Zanimiv večer za briške vinogradnike
V občinskem gledališču v Krminu so pred nekaj dnevi imeli zanimiv večer posvečen vprašanjem, ki zanimajo vinogradnike. Pobudnika večera sta bila konzorcija za zaščito tipičnih briških in posoških vin. Na tem večeru so govoril predsednik briškega konzorcija grof Attems, dr. Camiel s fitopatološkega observatorija v Gorici ter dr. Cargnello z vinogradniškega inštituta v Co-neglianu. Slednji je tudi poročal o letošnjem obisku vinogradnikov v Porenju in svoja izvajanja pojasnil s številnimi diapozitivi.
Javni sestanek zadruge «Srečanje»
Upravni odbor knjižne zadruge «Srečanje» sklicuje jutri, v četrtek, ob 18. uri na sedežu delavske zbornice v Ul. 24. maja 1, sestanek s kulturnimi, političnimi, sindikalnimi in zadružnimi organizacijami pokrajine. Namen tega sestanka je seznaniti javnost o odprtju knjižne zadruge v Ul. San Giovanni. Na sestanek so povabljeni tudi predstavniki tiska.
Manj zaposlenih v Gradežu
V Gradežu so imeli v nedeljo področni kongres delavske zbornice CGIL. Razpravljali so o gospodarskem položaju in ugotovili krizo, ki je nastala v zaposlitvi v Gradežu. Na gradbenem področju se je število zaposlenih v dveh letih znižalo s 513 na 117; v tovarni ribjih konzerv pa s 350 na 210; za 150 enot se je znižalo število zaposlenih v hotelih in restavracijah.
Dokončno zaprta opekarna Vriz
Opekarno Vriz v Medeji bodo dokončno zaprli. To je sklenil lastnik podjetja, ki je sindikalistom dejal,
da so naprave v tovarni zastarele in da se proizvodnja na tak način ne izplača več. On sam pa nima namena vlagati denarja v obnovo naprav opekarne. Okrog dvajset delavcev, ki je sedaj zaposlenih v tej tovarni, bo zato prenehalo z delom 20. decembra. Do konca februarja jih bodo dali v dopolnilno blagajno. Sredi februarja pa se bodo spet sestali in preučili položaj. Zaprtje te tovarne pomeni hud udarec za zaposlitev, saj bo kar na lepem brez dela dvajset mož. Je pa to odraz krize, ki je zajela gradbeništvo.
• Goriška prefektura javlja, da so
v letošnjem novembru odvzeli 12 šoferskih dovoljenj, od teh polovico ljudem, ki so povzročili s svojimi vozili hude prometne nesreče.
• V četrtek zvečer, ob 21. uri, bodo na sedežu furlanskega filološkega društva v Ulici Bellini predvajali tri dokumentarne filme o ljudskih običajih, in sicer o «poljubu križev v San Pietra v Karniji». o «nabornih navadah v vzhodni Furlaniji» in o nekaterih aspektih pusta.
Zlatnine za tri milij'one ukradene v Gradežu
V Gradežu so neznanci izvršili tatvino v stanovanju 57-letne Ines Za-ramelli. ki trenutno biva v Padovi. Iz nekega predala so tatovi odnesli zlatnine za tri milijone lir vrednosti. Zaramellijeva je tatvino ugotovila komaj te dni, ko je prišla iz Padove v Gradež, zgleda pa, da je bila ta izvT.šena že zadnje dni novembra. O dogodku je bilo obveščeno vodstvo orožnikov v Gradežu.
Prosveta
V	klubu «Simon Gregorčič» na Kor-zu Verdi 13 je vsak dan. od 11. do 12. ure, odprta razstava o 200-letni-ci obvezne šolske naredbe na Slovenskem.
V	Kulturnem domu v Sovodnjah bo
danes, v sredo, 11. decembra, ob 20. uri na pobudo prosvetnega društva «Sovodnje», predvajanje kratkometraž-nih filmov goriškega kinoamaterja Zdenka Vogriča. Prikazal bo razne filme o večjih dogodkih pri nas in o raznih potovanjih.
Slovenska prosvetna zveza vabi prebivalce Jamelj na prikazovanje filmov goriškega kinoamaterja Miladina Černeta o potovanju po deželah jugovzhodne Azije. Filme bo predvajal v hiši Jožeta Pahorja - Smoleta v pe tek, 13. decembra, ob 20. uri
Prosvetno društvo «Skala» v Gabr-jah vabi v petek 13. t.m. ob 20. uri v osnovno šolo, kjer bodo predvajali slovenski celovečerni film «Cvetje v jeseni».
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije-Uceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo jutri, 12. decembra, ob 18. uri v risalnici učiteljišča. Ulica Croce 3. roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo danes, 11. decembra, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici šole v Ulici Croce 3 s pričetkom ob 18. uri. Starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ali njihovi namestniki so vabljeni, da se udeležijo roditeljskega sestanita.
. NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Pavel Golia
JURČEK
Pravljica v štirih dejanjih s prologom
Scena :
DEMETRIJ CEJ Kostumi:
MARIJA VIDAU Glasba :
ALEKSANDER VODOPIVEC Režija:
MARIO URŠIČ
Jutri, 12. decembra, ob 10. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE Sergej A. Najdenov
VANJUŠINOVI OTROCI
(drama)
Prevedla:
Nuša Bulatovičeva Scena in kostumi:
Nikolaj E. Epov Glasba:
zaslužni umetnik RSFSR lija Meerovič Asistent režije:
Anatol A. Sergejev Lektor:
Mirko Mahnič Režija :
narodni umetnik RSFSR ANDREJ A. GONČAROV (Deti Vanjušina)
Jutri, 12. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma in abonma red G - tržaški)
Razna obvestila
Goriško šolsko skrbništvo javlja,
da je ministrstvo za šolstvo razpisalo javni natečaj za 89 mest pod-ravnatelja šolskega računovodskega tirada. Interesenti naj se za podrobnejša pojasnila obrnejo na pristojni urad na šolskem skrbništvu.
^Kino
V' iSiVri
(>orica
VERDI 20.30 gledališka predstava: «Un lungo giorno di viaggio nella notte».
CORSO 16.45—22.00 «Romanzo popolare». Ugo Tognazzi in Ornella Muti. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Non si uccidono così anche i cavalli». J. Fonda in S. York. Barvni film.
VITTORIA 16.30—22.00 «Slam! Colpo forte». J. Brown in J. Pace. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «D mio nome è Shangai Joe». K. Kinski in K. Lee. Banni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR ’.6.00—22.00 «20-22: I sopravvissuti». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Sarada per quattro spie». Barrai film.
Nota Gorica
SOČA «Užiška republika», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kocka je padla», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Veseli rekruti», francoski barvni film ob 20.00.
PKVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Kristijan Marvin. An-
tonella Paradiso, Laura Altieri, Alessandra De Biasi, Alessandra Casonato.
SMRTI: 58-letna gostilničarka Angela Primožič por. Primožič, Obletni kmet Quinto Cantarutti.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Traraik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, U-lica Cosulich, tel. 72-480.
Kakor smo najavili včeraj, nadaljujemo danes z objavo skrčenih posegov v razpravo na nedeljskem, desetem občnem zboru Slovenske kulturno gospodarske zveze. Drugi del razprave začenjamo s posegom režiserja Maria Uršiča,
Mario Uršič
Režiser Mario Uršič je poročal o problemih delovnega kolektiva Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Dejal je, da so bili kulturni komisiji SKGZ že prikazani problemi, ki zadevajo sledečo tematiko: striktno obojestransko upoštevanje sindikalnih predpisov, ki so praktični in zakoniti del vsakega delovnega razmerja (to velja seveda tako za delojemalca kot delodajalca); problemi repertoarnega, organizacijskega, programskega značaja; problemi polne in upravičene uporabe umetniškega potenciala ansambla; problemi pomlajevanja ansambla; problemi poslanstva in kulturne po-Ijtike gledališča in problemi soodločanja delovnega kolektiva pri programiranju gledališkega dela ter u-poštevanja dolgoletnih gledaliških izkušenj posameznikov. Uršič je ob tem ugotavljal, da doslej ni prišlo s strani krovne organizacije do globljega preverjanja.
Po nadaljnjem navajanju težav, s katerimi se kolektiv gledališča sooča, je Uršič poudaril, da se ta kolektiv ne more odpovedati upravičeni zahtevi po demokratizaciji odnosov znotraj ustanove.
"Uverjeni smo, je nadaljeval govornik, da je demokratizacija notranjih odnosov v naših ustanovah prvi pogoj osvestitve ter odgovornosti do naših nalog, do ustanov, v katerih delujemo ter do manjšine, v kateri živimo. Samo tako, v jasnih, nedvoumnih, vsakodnevnih kontaktih znotraj pravilnega ter pravičnega odmerjanja pravic in dolžnosti lahko zainteresirano delujemo kot posamezniki. Zato pričakujemo, da pride čimprej do srečanja med glavnim odborom SKGZ In našim kolektivom ter v tem okviru do ra» čiščenja problemov, ki nas težijo.s
Lucijan Volk
Kot predstavnik Kmečke zveze se je oglasil k besedi Lucijan Volk, ki je podčrtal, da je SKGZ v svoji dosedanji dvajsetletni dejavnosti dosegla lepe rezultate na raznih področjih, da pa se bo morale sedaj zavzeti za bolj konkretno dejavnost za uveljavitev in razvoj manjšinskega gospodarstva kot temelja za nacionalno ohranitev in uveljavitev. Pri tem je Lucijan Volk posebej poudaril nujnost, da se na slovenskem nacionalnem ozemlju uveljavlja predvsem naš, slovenski človek.
V tem smislu je podčrtal nujnost, da se odpravi diskriminacija, ki še vedno velja nasproti kmečkemu prebivalstvu. Priznati je treba namreč kmetu njegovo vlogo, hkrati pa je skrajni čas, da se spremenijo odnosi med mestom in podeželjem. Mesto je doslej vedno od podeželja le dobivalo, namreč ne le pridelek podeželja pač pa tudi delovno moč in to po navadi najboljšo. Zdaj pa bi bilo treba da mesto začne podeželju vračati, kar je od podeželja dobilo.
Druga nadaljnja naloga je, uveljaviti stare zadružne organizacije ih tudi tiste zadružne organizacije, ki nastajajo v zadnjih časih. V zvezi s tem je podčrtal potrebo uveljavitve in razvoja številnih zadružnih gostiln, posojilnic, hranilnic, zadruge za govejo živino, torej zadružnih organizacij, ki so preživele celo fašizem, nato pa je podčrtal vlogo novonastajajočih zadružnih organizacij kot na primer zadružno mlekarno na Repentrabru, zadružni hlev v Praprotu, podobno zadrugo v Dolini itd. Vse to, je podčrtal, bi moglo pripomoči k ohranitvi našega človeka kot gospodarja na lastni zemlji. Vsem tem zadrugam in zadružnim organizacijam nasploh bi bilo treba pomagati. Toda ne več na dosedanji način, pač pa bi bilo treba sklicati na primer okrogle mize oziroma organizirati seminar, na
katerem bi se izdelali konkretni načrti.
V	tem smislu je podčrtal tudi morebitno pozitivno vlogo slovenskega raziskovalnega zavoda in nekaterih drugih inštrumentov, da bi se omogočila nova usmeritev, konkretna, praktična.
Sergij Radovič
V	imenu Glasbene matice je govoril Sergij Radovič. Prikazal je svetle in senčne strani te ustanove, ki odigrava tako pomembno vlogo na kulturnem področju pri nas. Predvsem je poudaril, da ustanovo premalo vrednotimo in pri tem je omenil tisk, ki prevečkrat ne prikaže celotne njene razsežnosti. Po kratkem orisu strukture (Glasbena matica namreč obsega nad 400 gojencev, šteje 4 harmonikarske ansamble, dva komorna ansambla in dva otroška pevska zbora in razširja svojo bogato in koristno dejavnost od dolinske občine do skrajnih mej Goriške), je Radovič omenil tudi kakovost, ki jo ta šola ustvarja. Žal pa je premalo učnega osebja, zaradi česar Glasbena matica ne more popolnoma razviti svoje dejavnosti. Zanimiv je podatek, da imajo sorodne šole za isto število gojencev štirikrat več glasbenih učiteljev. Zaradi teh težkih pogojev, v katerih je prisiljena delovati, bi morala prej ali slej prevzeti breme vzdrževanja Glasbene matice država. Čeprav je bilo predstavništvo šole že pred dvema letoma v Rimu, kjer je izrazilo to zahtevo, ni bilo doslej še nobenega odgovora.
Radovič je poročal tudi o uspeli koncertni dejavnosti ter o razširitvi kroga občinstva. Zaključil je z ugotovitvijo, da nudijo naši šolniki na šolah premalo glasbene vzgoje, ter z željo, da bi se ta negativni odnos do glasbene umetnosti spremenil na bolje.
Duško Udovič
Duško Udovič je načel in obširneje obravnaval probleme, ki so povezani z mladino. Potem ko je ugotovil, da so bili doseženi pomembni rezultati, se je lotil tudi senčnih plati in vprašanj, ki so načelnega značaja. Poudaril je, da si ne moremo predstavljati nadaljnje uspešne rasti, če ne bo rešeno vprašanje pomlajevanja aktivnega kadra. Priliv mladih v angažirano delo, po njegovih ugotovitvah, ne ustrezna pričakovanju, in vendar smo v zadnjih časih priča vrsti poskusov za organiziran nastop mladih, med katerimi so n.pr. Mladinska iniciativa, SAK Jadran, množične kontestacije na šolah, vrhu tega pa nenavaden razmah na športnem področju, kjer smo doživeli izredno množičnost.
O vsebinah teh poskusov je bil Duško Udovič mnenja, da so jih pogajale trenutne politične razmere, vendar pa da so bili ti poskusi večinoma spontanega značaja in je treba zato tudi iskati razlago, zakaj so nekateri zašli v slepo ulico politične nejasnosti in osamljenosti. Toda prav to posredno kaže na šibko točko osrednje organizacije in njenega odnosa do mladine.
Duško Udovič je nato obširneje govoril o pozitivni, napredni antifašistični angažiranosti mladine in o njenem vključevanju v boje za demokratično preobrazbo italijanske družbe, nato pa je podčrtal težave, ki izhajajo iz nezadostne idejne osnove mladih ljudi pri dojemanju naših problemov, pri angažiranju v naših razmerah. Pri tem je govornik priznal, da je del krivde za nezadostno idejno podlago na mladini sami, toda krivdo je treba iskati tudi drugje, kajti organizacija ni dovolj poskrbela za ideološko usposabljanje mladih.
Ko je govoril o vključevanju mladine v organizirano delo članic SKGZ, je podčrtal, da je mladina najbolj množično prisotna na prosvetnem in športnem področju. In ko je včasih govor o nepravilnem dojemanju naših idej v športu, vidi govornik vzrok temu v oddaljenosti osrednjih organov SKGZ od osnovnih organizacij in zato v nepoznavanju njenih smernic, saj pogosto mladinci, ki delajo v prosvetnih ali športnih društvih, malone ne poznajo organizacijske strukture in idejne usmerjenosti vodstva. Ta oddaljenost pa se najbolj maščuje zato, ker odpira pot nezaupanju in ne daje zadostnega jamstva za bodočnost.
Samo Pahor
Po pavzi je razpravo začel prof. Samo Pahor, ki je v samen začetku očital Slovenski kulturno gospodarski zvezi «preveliko razumevanje za težave vladnih koalicij, prevelik strah, da bi naše odločnejše akcije povzročile negativne reakcije».
Prof. Samo Pahor vidi pravilnejšo pot v odločnejši akciji, ki je v sedanjih razmerah edina, ki hitro privede do cilja. V svojih izvajanjih je tudi rekel, da je že skrajni čas, da nehamo verjeti le lepim besedam, kajti «dokler se bomo zadovoljevali z lepimi besedami, ne bomo dobili nič. To lepo dokazuje preteklih dvajset let».
Marko Waltritsch
Tajnik SPZ v Gorici Marko Waltritsch je poročal o ljudsko - prosvetnem in kulturnem delovanju na Goriškem ter o preporodu tega delovanja, ki smo mu priča v zadnjem času. «Današnji čas, je v uvodu dejal tajnik goriške SPZ, nudi ljudem z novimi tehničnimi sredstvi obveščanja veliko več možnosti kulturnega izživljanja, kot so jih uživali naši predniki in tudi mi sami pred petnajstimi leti. In vendar je med nami še vedno veliko ljudi, ki so dovzetni za prosvetno-kulturno dogajanje in za vsako manifestacijo javnega in družbenega življenja.»
To nedvomno v zadnjem času drži še posebno za Goriško. Korenito in požrtvovalno delo goriških prosvetnih delavcev se danes obrestuje. To dokazujejo že same gole številke. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo po goriških društvih, ki so včlanjena v SPZ, skoraj sto različnih prireditev in nastopov. Samo v zadnjih dveh mesecih, ko se je pričela jesenska sezona, pa so zabeležili kar 31 raznih prireditev. Veliko prireditev je bilo tudi v poletni sezoni in vse to si je ogledalo na tisoče ljudi.
V nadaljevanju svojega opisa je Waltritsch dejal, da se žal vsa ta dejavnost odvija po večini v zastarelih in tesnih prostorih, čeprav je Goriška sedaj tudi v fazi gradnje in urejanja kulturnih in prosvetnih domov, s čimer se bo prosvetna dejavnost nedvomno še razmahnila. Goriški tajnik SPZ je tudi povedal, da so v zadnjem času začeli obnavljati prosvetna društva tam, kjer jih dolgo časa ni bilo, obenem pa je goriš-kim prosvetnim delavcem uspelo, da so s pomočjo krajevnih oblasti prodrli v javne dvorane, ki so bile slovenskim prireditvam še do nedavnega zaprte. «Zato ni danes nič čudnega. je dejal Waltritsch, če slovenska gledališka skupina nastopa v Verdijevem gledališču, če slovenski zbor poje v palači Attems, če slo-
pravil naloge na svojem ožjem področju, manj pa kar zadeva pomoči, ki bi jo lahko nudil gospodarskemu združenju. Vodilni odbor je menda v tem pogledu premalo preučil vse možnosti. Podobne italijanske organizacije svoje nove člane namreč pridobivajo prav preko kapilarne akcije patronatov. Menim, da bi naj tudi naš patronat ne omejil svojih uslug le na določeno področje, ko ima možnosti širšega delovanja v korist tudi drugih manjšinskih organizacij.
Par besed še o nekem drugem važnem vprašanju. Mnogi gledajo na SGZ kot na organizacijo slovenskih pridobitnikov, ne slovenskih gospodarstvenikov, aktivno vključenih v živo manjšinsko telo, kjer naj bi v ospredju vedno bili prav narodni problemi, često še pred sektorialnimi interesi. Tudi s tem v zvezi je treba sprejeti zaključke, ki bodo najugodnejši tako za posameznike kot skupnost.
Na kratko še o vrašanju kadrov. S tem v zvezi je izredno pereče vprašanje ustreznega šolstva. Tu mislim predvsem na nerešeno vprašanje slovenskega industrijsko-tehničnega zavoda in pa zavoda za geometre. Oba zavoda sta nam nujno potrebna in je zadnji čas, da nam ju omogočijo. Isto velja za slovensko paralelko šole za gostinstvo.
Kot tajnik športnega združenja Bor, pa želim za konec še podčrtati nujnost, da bi v Trstu čimprej prišli do nove športne dvorane, ker pač stadion «1. maj» ne ustreza več potrebam, je zaključil Kuferzin svoj poseg.
Marko Kravos
venski slikar razstavlja v dvorani «Pro loco». Kljub temu pa je še vedno občutiti nekoliko odpora do slovenskih prosvetnih pobud, predvsem s strani italijanskih predstavnikov javnih in upravnih ustanov.
Waltritsch je na koncu opozoril še na nekatere druge uspehe, kot je preporod folklorne dejavnosti, ki je zaživela z ustanovitvijo folklorne skupine, ter na nekatere težave, kot so še vedno zakoreninjene težnje, da določeni ljudje pri iskanju stikov z drugimi narodi v funkciji ustvarjanja mittelevropskega duha v Gorici, pre-pogostokrat pozabljajo ravno na bližnjo Slovenijo in še bolj na sam obstoj slovenske manjšine v Gorici. Svoj poseg je Waltritsch zaključil s prepričanjem, da bodo tisti, ki bodo čez dve leti poročali o kulturno-prosvetnem položaju na Goriškem, nanizali še več uspehov.
Jurij Kufersin
Ker delujem v Slovenskem gospodar-kem združenju — je v svojem pose-;u rekel Kuferzin — se bom ome-il na delovanje te ustanove. V cesti lahko pritrdim besedam v taj-iškem poročilu, ki podčrtujejo vse ečjo angažiranost v smeri vedno oljše strokovnosti tako kar zadeva adre kot usluge. Za naprej mora-(io stremeti, da bomo še bolj okre-iili svoje strukture in v svoje delo-anje vključili prav vse slovenske ospodarstvenike, neglede na njihovo trokovno pripadnost, politično prepri-anje, socialno-podjetniško strukturo, 'aka vsesplošna angažiranost naših peraterjev je edini način, da posta-emo enakopravni podobnim Italijan-kim organizacijam.
Kako to doseči? Predvsem z nadalj-jo okrepitvijo uslužne zmogljivosti or-anizacije. Toda to terja povečanje lelovnih struktur, s čimer se zidajo tudi stroški. Jasno pa je, da i tudi dosedanjih uspehov ne bili lesegli, če bi pravočasno vsaj delio ne bili poskrbeli za nove delovne noči. Kvalificirano osebje je danes lujnost, zlasti na področju, kjer de-ujemo mi. Potrebna je stroga specia-izacija služb.
Ko omenjam specializacijo, naj se dotaknem na kratko delovanja patronata Kmečke zveze. Optin' -mo je o-
Pri obravnavanju kulturne problematike v zamejstvu imamo navadno v mislih le tradicionalne kulturne inštitucije: gledališče, Glasbeno matico, prosveto. Izven teh pa ostaja precejšen kulturni potencial, ki ni organiziran in uveljavljen v taki meri, da bi organsko živel z našim prostorom. Te pomanjkljivosti zadevajo predvsem ustvarjalce na literarnem, znanstvenem, likovnem, filmskem, glasbenem področju, ki so prepuščeni lastni iznajdljivosti in naključjem, medtem ko ambient destimulativno deluje na njihove u-metniške ambicije.
Potreben bi bil nov organizem, ali bi to nalogo morala prevzeti že obstoječa organizacija, ki bi skrbela za uveljavitev in družbeno integracijo take ustvarjalnosti: ta bi se morala razgledati po možnosti objavljanja — v tisku, na radiu in televiziji in drugod, o načrtni in organizirani razstavni dejavnosti in o umetniški galeriji, o spodbudah na glasbenem področju, med skladatelji in {»ustvarjalci, o filmu.
Prav tako bi moral tak organizem skrbeti za ostala stanovska in organizacijska vprašanja kulturnih u-stvarjalcev, saj je teh že okrog petdeset ali več.
števati tudi to gledališče.»
Med drugim je Verč poudaril tudi dejstvo, da je vodstvo gledališča skušalo vključiti v svoje vrste a-materje z vsega našega področja, ne glede na politično prepričanje. Zaključil je z željo, da bodo celotna skupnost in njene organizacije pravilno vrednotile vlogo SAG ter ga podprle.
Vojko Kocman
mmmsm
■mm.
Po enem letu, odkar se je ZSŠD1 vključila v SKGZ — je v svojem po segu rekel Vojko Kocman — v slo venskem športu pri nas ni prišle do tistega polemičnega vzdušja, k: so ga nekateri pričakovali. Zdaj bc organizacija lahko uspešneje delovala na vseh ravneh, v sodelovanje z vsemi članicami SKGZ, razvijajoč svojo dejavnost samo v interesu naše slovenske skupnosti.
V združenju je 17 društev, kjer je včlanjenih okrog 2000 mladih ljudi. Mnogi drugi sodelujejo tudi \ organizacijskem delu.
Vrata ZSŠDI so odprta vsem, sodelovati hočemo tudi z društvi, ki še niso včlanjena v naši zvezi. Razvijali bomo vsestransko športno dejavnost in varovali amaterizem športnega udejstvovanja, zavedajoč se obenem naše vloge in nalog kot udeležencev skupnega boja za naše slovenske pravice. Nadalje bomo morali biti prisotni v vseh tistih javnih organizmih, kjer se odloča o slovenskem športu. Če bo le mogoče, _ bo že januarja prihodnje leto prišlo do sestankov z deželnimi vodstvi SS, PSI in KPI. Zaželeno je tudi čim plodnejše sodelovanje med ZSŠDI in SPZ. Mi bomo vedno vztrajali pri takem sodelovanju, je zaključil Vojko Kocman.
Rudi Vremec
Sergij Verč
V razpravo je kot delegat SPZ posegel tudi Sergej Verč, ki je občni zbor seznanil z delovanjem, uspehi in težavami Slovenskega amaterskega gledališča, edine in osrednje nepoklicne gledališke organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji z organiziranim in rednim delovanjem, ki stopa letos v svojo četrto redno in nepretrgano sezono. «Dinamična in nekonvencionalna repertoarna izhodišča,» je med drugim dejal Verč, «smotrnost repertoarnega izbora, načrtno uvajanje sodobnega gledališkega prepričanja, s katerim smo se seznanjali in soočali med samim delom, kot tudi v končnem izsledku, porast obiskovalcev in končno dokaj številne predstave, ki rastejo iz sezone v sezono, so nemara najzgovornejši podatki, ki pričajo o tem, da je danes SAG živ dejavnik v kulturnem snovanju naše narodnostne skupnosti in da bo odslej, tudi v bližnji perspektivi reorganizacije notranje strukture gledališča, potrebno pri načrtovanju kulturne politike v zamejstvu, tako s praktičnega kot teoretičnega stališča, upo-
Predsednik prosvetnega društva «Tabor» z Opčin in delegat SPZ na občnem zboru Rudi Vremec je posegel v razpravo s perečim problemom pomanjkanja prostorov, ki so eden glavnih razlogov počasnosti v razvoju kulturno - prosvetne in drugih družbenih dejavnosti pri nas. Specifično je spregovoril o položaju na Opčinah, kjer je sicer prosvetna dvorana, a je kljub temu močno čutiti potrebo po tem, da bi dogradili še ostali, od vojne porušeni del Prosvetnega doma. «Pretekla je že vrsta let, je dejal Vre mec, toda do sedaj nam ni uspelo premostiti glavnih ovir, da bi lahko začeli prve korake za uresničitev že izdelanega in od občine odobrenega načrta.»
Potreba po novih prostorih je še toliko bolj občutena, kolikor je na Opčinah, z nenehnim naseljevanjem italijanskega prebivalstva, močno občuten raznarodovalni pritisk. Raz-narodovalci se dobro zavedajo vloge Opčin, kot družbeno - kulturnega središča vzhodnega Krasa, ter skušajo zato postavljati ovire na vsakem koraku. Ravno zaradi tega je pospeševanje kulturnega udejstvovanja Slovencev v tem predelu tržaškega ozemlja še toliko bolj potrebno, v tem okviru pa so potrebne tudi strukture. Svoj poseg je Vremec zaključil z željo, da bi SKGZ prevzela v globlji pretres vprašanje dozidave Prosvetnega doma na Opčinah ter pri tem pomagala.
Stojan Spetič
Časnikar Stojan Spetič je uvodoma dejal, da je učinkovitost SKGZ v njeni avtonomiji, notranji dialektiki in naporih, da v celoti izraža težnje naše narodnostne skupnosti. To lahko dela še posebej zato, ker si je v dvajsetih letih priborila, mimo polemik in neprijetnih trenutkov, svoj življenjski prostor in vlogo.
Danes nihče več ne oporeka zvezi pravice, da skuša biti katalizator enotnih naporov, da zavzema stališča, predvsem pa, da preko svojih članic uveljavlja napredne pobude na terenu in v odnosih do italijanskih someščanov.
O nujnosti enotnih pobud je Spetič dejal, da se moramo zavedati, da obstaja globoka vrzel med stopnjo zrelosti italijanske družbe in izrazi
njenega političnega predstavništva. Vozel je še vedno pri KD in njeni teoriji o postopnosti, ki ni bila razčiščena niti na manjšinski konferenci. Toda italijanski sodržavljani tega «alibija» KD ne sprejemajo več in zato je prav, da se Slovenci soočamo kot subjekt v boju za pravice z italijanskimi demokratičnimi silnicami, ker imamo v njih zaveznike v splošnem boju za družbeni napredek. V tem smislu lahko to zrelost prekvasi pobuda o skupni peticiji za globalno zaščito, za katero naj bi se — poleg vseh Slovencev — množično izražali tudi italijanski napredni in demokratični državljani, kajti zahteva po globalni zaščiti mora postati temelj nove kvalitete antifašistične enotnosti.
Enotna stališča so potrebna pri razpravah o šolskih vprašanjih (pooblaščene odredbe) in možnosti ustanovitve samostojnega Slovenskega šolskega sveta, ki naj bi s svojimi stališči vezal ostale organe v okrožjih in pokrajinah. V boju za uveljavitev slovenskih gospodarskih interesov pa se moramo vključiti v boj za reforme in nov demokratičen način načrtovanja, za to, kar imenujemo «novi gospodarski in družbeni model», tako v Italiji kot v naši deželi. V tem odklanjamo, je dejal Spetič, poskuse «etnične izolacije», ki iz zgolj obrambnih vzgibov lahko zaleze v vode zmernega kvalunk-vizma.
Spetič je predlagal enoten pritisk, da bi se v občinskih in drugih svetih uveljavila pravica do rabe slovenskega jezika. V ta namen bi lahko sprožili, s pozivom, javno razpravo med italijanskimi someščani, da se prisilijo KD in njeni voditeli k spoznanju, da jih je demokratična zrelost družbe že zdavnaj prerasla in je rešitev tega simboličnega problema zdavnaj dozorela.
Spetič je na koncu govoril o vključevanju v napore za demokratično reformo tiska in radiotelevizijskih oddaj v Italiji, kjer moramo Slovenci zaščititi svoje interese. Slovenske gospodarstvenike je pozval, naj zaradi čedalje večjih režijskih stroškov v večji meri podprejo manjšinski tisk z reklamo.
Stanislav Oblak
Dr. Stanislav Oblak je v svojem posegu govoril o prisotnosti Slovencev v javnih upravah in javnih organih in ugotovil, da «soudeležba Slovencev v javnih upravah kaže povsem nezadovoljivo sliko na vseh področjih javne uprave in javnih ustanov na vseh ravneh in stopnjah». Prisotnost Slovencev, ki je malenkostna v upravi krajevnih ustanov, se pri deželni upravi zmanjša, na ravni državne administracije pa je praktično ni. V deželi, v kateri živimo in ki je mlada usta-pova, so od obilnih 2000 članov kolektiva Slovenci le redki in še ti v nizkih in najnižjin kategorijah Pričakovanje, da se bodo Slovenci uveljavili vsaj v tem organizmu, ki je nastal na novo, se je potemtakem izjalovilo.
Pri vejah državne uprave se slika kaže takole: v sodni upravi, kjer smo pod avstro - ogrsko monarhijo bili Slovenci močno zastopani, smo že izločeni. Letos je umrl zadnji slovensko govoreči sodnik. Celo na tabulamem uradu, kjer je mnogo vknjižb v slovenskem jeziku in ki ima stike z množico slovenskih nepremičninskih lastnikov, ni nobenega kvalificiranega slovenskega u-radnika. Na finančni upravi so v povojni dobi odšli v pokoj še poslednji uradniki in funkcionarji tega važnega resorja.
Svoje zadevno poročanje je dr. Oblak zaključil: Minimalna zahteva slovenske skupnosti bi morala biti, da se takemu položaju čimprej od-pomore vsaj tam, kjer so stiki z občestvom najpogostejši.
Nato je dr. Oblak prešel na področje tehničnih služb in ugotovil, da nikjer v krajevnih ustanovah, ki spadajo v okvir ministrstev za pro-
met, trgovino in industrijo, ni enega samega Slovenca ne le v vodilnih pač pa niti na ekzekutivnih ravneh. Izjema so le nekateri uslužbenci najnižjih kategorij. Celo krajevni uradi za kmetijstvo in gozdarstvo, ki so prešli v kompetenco dežele, niso upoštevali možnosti, da bi iz notranjosti države odpoklicali vsaj nekaj tam službujočih funkcionarjev Slovencev.
Dr. Oblak je nato govoril o razlogih za takšno stanje in ugotovil da je bila državna služba tako v času stare fašistične Italije kot po zadnji vojni skoraj nedostopna pripadnikom slovenske narodnosti. Nadalje da se je slovenska šolska izobrazba pričela pred 29 leti in so se prvi diplomiranci z visoko šolsko izobrazbo začeli uveljavljati šele pred petnajstimi leti. Končno
je omenil še odpor ali bolje nezanimanje mladine za službene natečaje v javnih upravah. Kar velja tudi za mlajše Slovence, ki se ne potegujejo za službovanje v javnih državnih upravah, pa tudi ne v deželni upravi.
Končno je dr. Oblak govoril o zastopstvu Slovencev v raznih organih in komisijah in podčrtal, da se vprašanje pravičnega zastopstva vleče že ves čas po vojni. Če je bil ob oblikovanju dežele zabeležen rahel napredek, — je ugotovil — smo že več let priča zastoju ali celo nepopravljivemu nazadovanju na tem področju. V zvezi s tem je omenil primer prizivnih komisij za davčno preosnovo in pa primer zbornice za trgovino, industrijo, obrt in poljedelstvo v Trstu in Gorici.
Aldo Rupel
Aldo Rupel je v svojih izvajanjih načel problem vzgoje kadrov. Poudaril je, da brez vzgojenih ljudi, brez pripravljenih kadrov vsi načrti odpovedo. Za našega človeka, je rekel, je poleg strokovne sposobnosti potrebna tudi posebna pripravljenost. In ker nimamo dovolj takih ljudi, moramo često krpati in mašiti luknje. V zvezi s tem je navedel več kritičnih primerov in nato prišel do sklepa, da je osnovna napaka Slovenske kulturno - gospodarske zveze v tem, da prepušča posameznim organizacijam preveliko avtonomije. Po njegovem je treba to napako popraviti, da bi SKGZ ne imela raprezentačne, pač pa da bi prevzela usmerjevalno vlogo. Dajati bi morala smernice in hkrati bi morala tudi preverjati, ali se te smernice tudi izvajajo. In tudi kadrovanje spada v ta okvir.
Aldo RapfeT jé nato "poštavil zahtevo po idejni vzgoji mladih ljudi, zahtevo po pripravi programa in nato po doslednem preverjanju izvajanja programa. V zvezi z vsem zadevnim kompleksom je svoja izvajanja zaključil s trditvijo, da ob sredstvih, ki jih ima nasprotnik, je bilo v idejno trdnost našega človeka predvsem mladine premalo investirano.
Bogo Samsa je obravnaval tri o-snovne temelje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji: lastno aktivnost, ki pa je tesno povezana s splošnim demokratičnim razvojem in podporo matičnega naroda v okviru enotnega kulturnega prostora. V procesu demokratizacije, večje participacije in krepitve avtonomije so še zlasti važne krajevne ustanove: občine, pokrajine in dežela, v katerih so Slovenci neposredno prisotni in kjer soodločajo o lastni usodi in o usodi tudi italijanskih sodržavljanov. SKGZ lahko deluje v smeri krepitve teh ustanov in v smeri njih o-sveščanja glede specifičnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. V tem procesu je SKGZ tudi neprecenljiv katalizator za skupne nastope in za usklajevanje stališč znotraj slovenske narodnostne skupnosti ter za dosego širše demokratične fronte za reševanje specifičnih slovenskih vprašanj.
Karel Primožič
Dr. Karel Primožič je v svojem posegu govoril o posledicah odprte meje, o izmenjavi misli in dobrin, o enotnem kulturnem prostoru in o počasni vendar pa nezadržni demokratizaciji italijanske družbe, kar je vse pripomoglo, da se odnosi do nas spreminjajo in da nas družba sprejema. Še več, končno se u-gotavlja, da mi predstavljamo o-bogatitev družbe. Izkušnje pa nas vendarle učijo, da bo pot do novega ozračja, do novih odnosov in do konkretnih rezultatov, predvsem do globalne zaščite, še dolga in naporna.
Ob tej ugotovitvi pa je dr. Karel Primožič nanizal nekaj že doseženih rezultatov, ki se nanašajo predvsem na Goriško in sicer gradnjo oziroma dograditev kulturnih ob-
jektov v Sovodnjah in štandrezu, postavitev koče jamarskega kluba in začetek del za gradnjo kulturnega doma v Gorici, omenil je nato spontane iniciative za postavljanje spomenikov padlim, podčrtal nar?' ščanje števila otrok v slovenskih šolah, vedno večje in bolj živo delovanje slovenskih prosvetnih društev na Goriškem, ustanovitev združenja slovenskih športnih društev, ustanovitev strokovnih zavodov m uveljavljanje Slovencev na gospodarskem področju itd.
Dr. Primožič na koncu svojega posega ugotavlja, da je pri vsem tem še najbolj važno to, da se krepi narodna zavest in samozavest, k se Slovenci vedno bolj zavedajo, aa so čedalje bolj važna komponenta političnega, kulturnega in gospodar-' - - življenja in da začenjajoči-

Hijacint Jussa
Hijacint Jussa je sprego^1 ° ških vem Matajurju, glasilu pe Slovencev. Kako je prišli) do ve ustanovitve? Zlasti mladi ški Slovenci so želeli imeti pis, ki bi bil glasilo vseh, m ., beležil vsa važna dogajanja i pobudnik, nosilec teženj drust skupin, ki se bore za narocBU. cialni, kulturni in gospodarski p porod Beneške Slovenije.
Kako je Novi Matajur opravil svojo nalogo? Lahko rečemo, USP, ga navzlic pomanjkanju časnikars kadra. Bil je prisoten na vse P. litičnih, kulturnih in drugih , festacijah, pri čimer se ni omfi .:ai le na beleženje dogodkov. Spod je, dajal napotke za reševanje p blemov, odstranjevanje napak-je bilo potrebno, je kritiziral.
Časopis je pridobil na ugledu. Da nes ga bere več sto naročnikov. . sti, če upoštevamo, da so ob storile vse, da bi se naši DudJ. ,e. naučili slovenščine. Prav zara., nke ga je bilo treba nekatere c* pisati tudi v italijanščini, za P telje in nasprotnike, da bi J11? L,a jasnili nekatere probleme 021 nje jim preprečili, da bi jih po s tolmačili.	. tPh.
Časopis bo treba vsebinsko m nično še izboljšati da bo priv da bo prišel v vsako naso žino.
Franc Škerlj
Dr. Franc Škerlj je izrazil želj0-da naj bi SKGZ še nadalje ostai katalizator slovenskega javnega z Ijenja v našem zamejstvu, .nato P. je spregovoril o delegiranih ?a kih, ki bodo v veliki meri VP11V na nadaljnji razvoj šolstva pri n ..' Pri tem je podčrtal, da profeso j • zahtevajo poseben odlok za s , ske šole. Glede tega je rekel. _
naj se Slovenska kultumo-gospodar
ska zveza zavzame za to, da n J bi se za slovensko šolstvo v l stvu izdal poseben ustrezen odi • Nato je dr. Franc Škerlj govoru , vtisih s seminarja o kulturah etm no jezikovnih skupnosti v ItahJ1. ga je v Livornu organiziralo du”. strstvo za javno vzgojo v dn od 2. do 8. decembra za profesorj višjih srednjih šol.
primorski dnevnik
5
11. decembra 1974
Odvetnik svetuje
V tej strokovni rubriki nai pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja fitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42).
vedno njihova», da jih «ne briga, ker ne mislijo prodati premoženja», ali celo da «so že stari, da si bodo že pomagali otroci» itd. Res pa je, da se taki ne zavedajo vedno večje škode in stroškov, katerim gredo naproti s ! takim neurejenim stanjem, saj nekdo > bo končno moral vse to urediti in | takrat bodo stroški in sitnosti nepri-I memo večji od danes. In ob do-i ločenih primerih so in bodo izpostav-! Ijeni nevarnosti, da zemljo celo iz-| gubijo.
Poglavje zase, o katerem nisem še govoril, predstavljajo jugoslovanski 31. decembra tega leta zapade ve- i zaradi cestnih infrastruktur, tretjič državljani, ki posedujejo nepremični-
Posebni zakon za ureditev zemljiške posesti zapade 31. decembra 1974
•javnost zakona z dne 14.12.1962 št. lf>i0, po kate.em je mogoče urediti ztmljiške posesti kmečkega značaja s poenostavljenim postopkom brez večjih stroškov.
Ko sem pred enim letom začel z reo.nim sodelovanjem s Primorskim dnevnikom za to rubriko, se mi je zdelo primerno objaviti prvi sestavek Prav s to tematiko, ker se mi je zdelo, da utegne biti predmet zanimanja precejšnjega dela čitateljev. Tako sem v nedeljski številki z dne 13.1.74 nakaral koristi in ugodno pri-nko za naše ljudi, da se poslužijo ugodnosti omenjenega zakona ter sprožijo postopek za prepis nepremičnin na svoje ime. če imajo seveda za to potrebne pogoje.
Zakon št. 16!0'62 je bil že takrat dobro poznan in je že mnogim koristil, tako na Tržaškem kot na Goriškem; v zadnjih desetih letih je Pilo stalno opaziti na razglasnih deskah predvsem podeželskih občin, kako prizadeti postavljajo in objavljalo zahteve po priznanju lastništva Pad zemljišči in kmečkimi poslopji. Razen res redkih izjem, ko se je kdo protivil in ugovarjal postavljenim zahtevam o priznanju lastništva (pri čemer je nastal spor, ki je zahteval Pavadno sodno ugotavljanje posesti s končno razsodbo), so se prizadeti P° enoletnem postopku vknjižili na Posedovane nepremičnine.
Znano mi je, čeprav nimam točnej-ših podatkov, da se je veliko ljudi v tržaški okolici poslužilo ugodnosti cp'enjenega zakona, čeprav včasih le iz nuje, da dobijo odškodnino za razlaščeno nepremičnino. V zadnjih letih je namreč vedno bolj pogost po-iav razlastitve slovenske zemlje, enkrat zaradi industrializacije, drugič
zaradi plinovodov ali naftovodov itd; j v takih primerih je odškodnina izplačana lastniku, ki je identificiran na zemljiški knjigi. Tako je moral posestnik zemlje poskrbeti za prizna-
nje lastništva, kajti drugače bi ne mogel nikoli dvigniti odškodnine, ki bi ostala vezana v državnih blagajnah.
Kmetje — neposredni obdelovalci, so tudi v precejšnji meri uredili svoja premoženja, sicer večkrat iz potrebe. da dokažejo obseg svojega posestva za dosego raznih državnih in deželnih prispevkov ter dolgoročnih i so se (v glavnem na pobudo svoj-
ne (v glavnem zemljišča) tonstran meje Zadnja državna meja je ločila premoženja, tako da ima marsikatera nepremičnina v Italiji svojega lastnika v Jugoslaviji (n.pr. v Solkanu, Mirnu, Opatjem Selu, Kojskem, Dobrovem itd.). Obravnavani zakon o u-reditvi nepremičnin ni veljaven samo za italijanske državljane, ampak se ga lahko poslužujejo vsi posestniki — tudi Jugoslovani -— ki uživajo zadevne nepremičnine v naši državi. Poznam nekaj primerov ljudi iz obmejnega jugoslovanskega področja.
brezobrestnih ali nizkoobrestnih posojil.	'
V Gorici in okoliških občinah je bilo zanimanje precejšnje, števerjan-ski občani, posebno kmetje, so v zadnjih letih prepisali in uredili precej premoženj. Manj je bilo videti zanimanja v sovodenjski in doberdob-ski občini in v Standrežu, ki spada pod goriško občino.
Zanimivo izjemo predstavljajo Jam-Ije. Ta vas ima neverjetno razdrobljeno parceliranje zemljišč (s parcelami skoro nerodovitnega terena do nekaj desetin kvadratnih metrov) in je bila neverjetno zanemarjena; po izidu zakona št. 1610/62 pa so si Jameljci — tudi zaradi razlastitev za avtocesto, naftovod in plinovod — v veliki večini uredili svoja premoženja tako da verjetno danes njih zemljiške knjige najbolj točno odražajo pripadnost lastnika.
Težko je razumeti brezbrižnost ostalih, ki jim ni mar, če so njih premoženja še vpisana na imena že zdavnaj umrlih prednikov ali celo na imena tretjih oseb. Opravičujejo se samim sebi, da «kaj bodo metali proč denar za prepise», da «saj je zemlja
cev iz Italije) obrnili na goriško, tržiš-
KAJ PRINAŠAJO ŠOLSKE POOBLAŠČENE ODREDBE (7)
OKRAJNI SOLSKISVETI
Devetnajsti člen zakona 477 je bil popolnoma uresničen glede šol na Tridentinskem - Južnem Tirolskem s 35. členom pooblaščene o-dredbe 416. Ta člen določa, da se država glede okrajnih in pokrajinskih šolskih organov drži določil deželnega posebnega statuta. Glede Doline Aosta pa nobena petih šolskih odredb ne določa posebnih členov, ker se morajo novi šolski organi držati deželnega posebnega statuta in morajo v skrajnem primeru izhajati iz predhodnega posvetovanja z deželo. Položaj v o-beh deželah s posebnim statutom je naslednji; v Dolini Aosta je šola dvojezična in je zato nujno, da jo vodijo mešani francosko-lta-lijanski organi; v bocenski pokrajini po poseben statutu obstajata dve ločeni avtonomni šolski ureditvi — nemška in italijanska, z ladinsko šolsko ureditvijo, ki ima neke posebnosti. Zato je jasno, da bo nemška šola od vrtcev do višjih srednjih šol ostala popolnoma ločena od italijanske in se bo njena uprava samo zaradi koordinacije finančnega in vsedržavnega značaja združevala v pokrajinskem merilu, ki pa je zakonodajno me-
I riin	ima hnr’pnclra nnlrfaiina
! vsp’ značilnosti posebnega zakono-dajnega telesa.
ro) ter dosegli prepis posameznih zemljišč na njihova imena; škoda bi bilo za vse druge če bi zamudili priliko in se ne posluževali ugodnosti, ki jih nudi zakon št. 1610/62.
Svoječasno sem bil povedal, da je postopek po omenjenem posebnem zakonu precej enostaven: posestnik mora dokazati s pričami ali drugače, da poseduje nepremičnino javno, neposredno in trajno nad 20 let, nakar sodnik izda odločbo, s katero prizna lastnino; ves postopek je prost zapuščinskih in drugih taks ter pride do prepisa ob izključno sodnih stroških.
Veljavnost zakona zapade 31.12.1974, torej čez dobre tri tedne, če se u-pošteva potreba, da se predhodno o-pravijo pregledi na katastrskem uradu in zemljiški knjigi, naročijo izvlečki in prepisi map ter sestavi prošnja na sodnika in izvedejo zahtevane objave, ostane prizadetim le še slabih petnajst dni za posluževanje in postavitev postopka po obravnavanem zakonu.
l,,"tii!,,nniitnm,Miii,ii,iii n nmiii,! iinrniiiiiiiMiiiiiiiiiiililiinuritiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiuiiiniiiiiMiiiiinitiiiMiiiiiiiiiMiiiiMliiiiiiiiiiiiiiilliniiniiiniiniiiliMitilllJ

Patronat KZ - INAC svetuje
V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure.
Važno za uradnike s prvini delovnim nastopom pred 1. septembrom 1950
Številni delojemalci uradniške kategorije, ki so prvič nastopili služ-bo v povojni dobi. so z začudenjem epazili, da jim INPS ni priznal v ko-rist pokojninskih prejemkov delovne dobe vse do 1. septembra 1950, če-Prav jih je delodajalec redno prijavil in plačeval predpisane prispevke. Najpogosteje so zainteresirani delojemalci opazili to vrzel šele ob upokojitvi ali pa ob pregledovanju zavarovalne dobe v osebni knjižici, kjer so navedena zavarovana delovna obdobja.
Kaj je pravzaprav na stvari?
Vedeti moramo, da je temeljni zakon o obveznem zavarovanju z dne M. aprila 1939 vseboval za današnje Pojme dokaj čudno določbo. Prejemki delojemalcev uradniške kategorije, kolikor so presegali 1.500 lir mesečno, ni sc bili podvrženi prispevkom za pokojninsko zavarovanje Takrat so verjetno menili, da uradnik s sorazmerno visoko plačo, ne bo ob upokojitvi socialno ogržen in ga zaradi tega niso vključili v ustroj obveznega zavarovanja. čeprav je zaradi vojnih razmer vrednost denarja padla in so se plače začele naglo višati, je ostala v veljavi stara meja obveznega zavarovanja. To je bila naravnost pošastna pozabljivost takratnih organov IN PS. a tudi takratnih zakonodajalcev, saj mora biti vsaka sprememba pokoj-
ninskega zavarovanja potrjena z državnim zakonom. Pomanjkljivost, da jo tako imenujemo, so odpravili šele z zakonom 28. julija 1950 št. 633, ki je zapovedal z učinkom od 1. septembra istega leta obvezno pokojninsko zavarovanje za vse delojemalce, ne glede na višino njihovih prejemkov.
Isti zakon je dajal vsem prizadetim možnost, da odkupijo pokojninske pravice za vsa nezavarovana obdobja. Breme odkupa je bilo minimalno: u-radnik je moral poravnati le znesek, ki je ustrezal osnovnim prispevkom socialno nezavarovanih plač. Vendar je bil za ureditev zadeve postavljen rok ki pa je kljub podaljšanju že zdravnaj zapadel. Kljub temu je « red-vsem neobveščenosti (pred četri stoletja niso še učinkovito delovali današnji patronati) precej uradnikov spregledalo to priliko, ki se jim je ponujala. Kasneje je stopilo v veljavo zakonsko določilo, da lahko prizadet: uredijo «v .j pokojninski položaj na podlagi pokojninskega odkupa v polni meri, kar pa je bilo za prenekaterega pretežko breme.
Zakon z dne 30. aprila 1969 št. 153 pa ponovno nudi možnost vsem tistim uradnikom. Ki so zamudili prejšnjo ugodno priložnost, da uredijo svoj pokojninski položaj, člen 51 navedene-
so bili izključeni iz obveznega zavarovanja, da odkupijo manjkajočo jim zavarovano dobo s polovično odkupnino.
Zlasti med uradniki slovenske narodnosti, ki šo nastopili prvo službo pri privatnem delodajalcu po vojni, je veliko takih, ki bi lahko to izkoristili. Zaradi tega priporočamo zamudnikom, naj se zglasijo pri našem Patronatu, da vložijo ustrezne prošnje. Pripominjamo, da se ugodnosti lahko poslužijo tudi že upokojeni. Odkupnino lahko prosilec plačuje obročno v dobi 5 let z doplačilom 6-od-stotnih obresti.
POKOJNINSKA OSNOVA
Mnogokrat jugoslovanski upokojenci vprašujejo, kaj je pravzaprav pokojninska osnova in po kakšnih kri-terjih se le ta izračuna. Pokojninska osnova je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil v določenem obdobju. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo le osebni dohodki zavarovanca po 1. januarju 1966. če zavarovanec po 1.1. 1966 ni imel vsaj enega leta zavarovanja. se zanj vzame kot pokojninska osnova osebni dohodek, ki je po splošnem družbenem dogovoru določen kot kalkulativni osebni dohodek za skupino delavcev, kateri zavarovanec pripada.
VAŽNO ZA
JUGOSLOVANSKE UPOKOJENCE
Sicer je že potekel rok, ki ga je Patronat določil za tiste upokojence ki prejemajo od Jugoslavije samostojno ali sorazmerni del invalidske, starostne ali družinske pokojnine, vendar pa smo podaljšali časovni termin še do konca tega tedna. Upokojenci morajo namreč podpisati pooblastila, da jim Patronat preskrbi vso potrebno dokumentacijo, ki jo je treba obvezno poslati dvakrat letno na Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja za redno nakazovanje pokojninskega zneska.
V tem smislu so torej pooblastilni zakon in pooblaščene odredbe priznali nekatere izjemne primere, ki zadovoljujejo posebne interese dveh, oz. treh narodnostnih skupnosti: francoske, nemške in ladin ske.
Pooblaščeni zakon izrecno ne o-menja slovenske narodnostne skupnosti, ki jo spravlja v koš «šol z neitalijanskim učnim jezikom». Ker v Italiji ni drugih državnih šol z neitalijanskim učnim jezikom razen dvojezičnih francosko -italijanskih v Dolini Aosta, nemških, ladinskih in slovenskih, je zelo zanimivo ugotoviti, da je na ta način zakon izrecno zamolčal slovenske šole.
Vendar odredba štev. 416 tega obstoja ne zamolčuje, ker predvideva v svojem 34. členu z naslovom «Zaščita manjšin v tržaški in goriški pokrajini» mehanizem, ki naj bi veljal v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih za zastopstvo slovenskega učnega osebja in slovenskih staršev v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih. Naslov 34. člena je vseobsegajoč in bi površnemu opazovalcu zbujal vtis, da gre za nekaj globljega in bistvenejšega. Dejansko pa gre za grobo, nedemokratično in neustavno diskriminacijo na ozemeljski in vsebinski ravni: odredba omejuje «zaščito» na goriško in tržaško pokrajino in popolnoma izključuje vi-densko pokrajino, t.j. beneške in kanalske Slovence; odredba vsiljuje slovenski šoli na Goriškem in Tržaškem odstotek «oblasti» v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih in s tem ukinja funkcionalno avtonomnost slovenske šole, ki je bila do sedaj vezana po vrstah in stopnjah na periferne organe ministrstva za javno vzgojo (pokrajinsko in deželno skrbništvo) in na samo ministrstvo za javno vzgojo, medtem ko bodo odslej vezane tudi na narodnostno mešane šolske okraje in pokrajinske šolske svete.
Določila 34. člena pravijo, da bodo morali zastopniki slovenskih učnih moči zasesti četrtino mest ter zastopniki slovenskih staršev petino mest v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih goriške in tržaške pokrajine. Za sedaj oglejmo si, kaj naj ta četrtina, oz. petina pomenita v okrajnih šolskih svetih.
Po črki odredbe štev. 416 četrtina zastopnikov učnih moči pomeni 1,25 zastopnika, če bi k učnim močem pridružili še tri zastopnike vodilnega osebja (5 in 3), bi slovenski šolniki imeli 2 zastopnika. V resnici pa črka govori o učnem in ne o učnem in vodilnem osebju. Zato je zaradi črke odredbe verjetneje, da gre v tem primeru za 1,25 zastopnika. Glede števila zastopnikov staršev je jasno, da gre za petino sedmih zastopnikov, t.j. 1,40 odst. zastopnika. Temu slovenskemu zastopstvu v okrajnih šolskih okrajih tržaške in goriške pokrajine bi se dalo morebiti dodati kakšno slovensko zastopstvo sindikalnega, pokrajinskega in občinskega značaja, vendar pa bi bilo takšno zastopstvo tudi v tem primeru temeljito okrnjeno. Zgodilo bi se lahko v smislu črke odredbe, da bi okraj, ki bi imel v svo-
jem delokrogu večje število slovenskih šol, moral imeti večino zastopnikov italijanskih učnih moči in italijanskih staršev, kar bi 1 il vsekakor vrhunec diskriminacije v obliki «zaščite». Po drugi strani pa bi se lahko zgodilo, da bi šolski okraj, ki bi morebiti ne imel nobene slovenske šole, moral imeti zastopnike slovenskih učnih moči in staršev. V obeh primerih je 34. člen odredbe štev. 416 popoln nesmisel in se vidi, da ga niso sestavljala dobro preučili, zlasti pa da niso poklicali k njegovemu sestavljanju zastopnike Slovencev.
Iz vsega tega postaja jasno, da je nujno popolnoma spremeniti • ta člen ob njegovem praktičnem uveljavljanju ali pa na podlagi določenega predloga dežele, ki se lahko konkretno sklicuje na 19. člen pooblastilnega zakona. V tem smislu člen pravi, da so popolnoma ohranjene pristojnosti dežel s posebnim statutom. Preučiti je treba torej takšen mehanizem', ki bi ohranil avtonomijo slovenske šole od šolskega zavoda in šolskega okoliša dalje jo povezoval s krajevnimi ustanovami in družbenimi silami ter ji zagotovil vse tiste storitvene dejavnosti na zdravstvenem, skrbstvenem, psihopedagoškem, kulturnem in urabnističnem področju, ki predstavlja bistvo pooblaščenih odredb.
V	zaključku pa še o pristojnosti okrajnega šolskega sveta. Pristojnosti so navedene v 12. členu odredbe štev. 416. V okviru splošnih navodil ministrstva za javno vzgojo, s posveti na ravni zastopnikov šolskih okolišev in zavodov, s pristojnimi organi šolskih ustanov, s šolskim skrbnikom in s krajevnimi ustanovami pripravi o-krajni šolski svet do julija vsakega leta letni program
glede polšolskih izven in predšolskih dejavnosti;
glede šolske in strokovne usmeritve ter šolskega in vzgojnega skrbstva;
glede krepitve kulturnih in šport-psiho-pedagoškega skrbstva;
glede tečajev za ljudsko izobrazbo, za izobrazbo odraslih in za trajno izobraževanje;
glede krepitve kulturnih in športnih dejavnosti za šolarje;
glede eksperimentacije.
V	zvezi s tem programom ima o-krajni šolski svet pravico, da konkretne predlaga rešitve pristojnim ustanovam in organom.
Poleg tega okrajni šolski svet lahki predlaga šolskemu skrbniku, deželi in krajevnim ustanovam v okviru posameznih pristojnosti vse, kar zadeva ustanovitev, lokalizacijo in ki epitev šolskih ustanov, ureditev in razvoj odgovarjajočih storitev in struktur tudi v smislu ustanovitve ozemeljsko in družbeno enovite in integrirane šolske enote, da bi bile v vsakem okraju šole vseh vrst in stopenj.
(k rajni šolski svet ima tudi pravico. da predlaga minnustvu boljše izkoriščanje učnih moči, čeprav mora pri tem spoštovati zakonske pravice osebja.
Frav tako ima okrajni šolski svet p avico predlagati ministrstvu za javno vzgojo vključitev preučevani in
raziskav v šolske programe, da bi se omogočilo boljše spoznavanje krajevne stvarnosti.
Poleg tega mora okrajni šolski svet povedati lastno mnenje na podlagi izrecne zahteve šolskega skrbništva, dežele in krajevnih ustanov. Istočasno dezela lahko daje okrajnemu šolskemu svetu nekaj pristojnosti v okviru šolskega skrbstva.
Novi šolski organ ima svoj predračun in obračun, uživa upravno avtono mijo v zvezi z lastnimi finančnimi sredstvi.
iz gornjih navedb postaja jasno, da okiajni šolski sveti niso organi z določenim pravomočn.-iii delokrogom, v svojem bistvu so le posvetovalni organi ki jim je dodeljena odločitev le v primeru deželnega delegiranja v zvezi s šolskim skrbstvom. V vseh drugih primerih okrajni šolski sveti imajc pravico predlagati marsikaj, o ničemer pa ne odločajo, ker so odvisni predvsem od šolskega skrbnika, od ministrstva, od dežele in krajevnih ustanov. V šolskih zadevah pa imajo le možnost vplivanja na odločitve glede ustanavljanja šol. ne striktno šciskih programov in splošnega skrbstva. Prav tako imajo veliko možnost vplivanja glede ustanovitve novih šol, racionaliziranja rol, eksperimentiranja rovih šolskih metod, preučevanja krajevne stvarnosti, kar je zlasti važno za Slovence, v prvi vrsti pa za beneške in kanalske Slovence.
Brez stvarne ,n slovenski šolski avtonomiji od vrtca do srednjih šol in njihovih vodilnih organov prepotrebne drugačne uveljavitve 34. člena odredbe štev. 416 ne more biti pravega, demokratičnega in poživljajočega učinka za slovensko solo.
K. š.
(Prihodnjič: Pokrajinski šolski sveti in vsedržavni šolski organi)
Kdor kvari okolje naj tudi plača!
Ob konferenci skupnosti evropskih občin o tem vprašanju
V	zadnjih časih se vrstijo srečanja, ki so namenjena razpravam okoli kvarjenja naravnega okolja in okoli problemov, ki so s tem povezani.
V	tem okviru je bila v Rimu ob koncu preteklega novembra mednarodna konferenca, ki je osredotočila svojo pozornost na ekološko politiko v evropski skupnosti. Srečanje je priredil Svet evropskih občin, ki šteje okoli 50.000 tovrstnih krajevnih enot; udeležilo se ga je 300 delegatov.
Na zasedanju so odločno zavrnili teze. da pravzaprav ni mogoče točno doličiti krivcev ekoloških okvar, češ da je to odgovorno občestvo v celoti in da je v obdobju sedanje gospodarske krize varstvo okolja nedopustno razkošje. Rešitev perečih vprašanj pa ni samo v tehničnih postopkih, kot so čistilne naprave, filtri itd. Resolucija, ki so jo odobrili na koncu zasedanja, vsebuje naslednja načela in ugotovitve:
1.	Največji, če ne edini krivci ekoloških okvar so dejavniki, ki si s svojim početjem ustvarjajo velikanske profite. Od tod pravilnost načela: «Kdor onesnažuje, naj plača in naj ne vali posledic in bremen na ramena vse skupnosti.»
2.	Potrebno je ustvariti temelje novega tipa človeške družbe, ki bi ne imela zgolj proizvodne in potrošniške cilje ob kopičenju največjega dobička.
3.	Prizadevanja za obrambo okolja proti ropanju naravnih dobrin kot
so zrak, voda in tla, bi ne smela okrneti zaradi trenutnega neugodnega gospodarskega položaja.
V	priporočilih konference je tudi poudarek na nujnosti, da se pri ob-
rambi okolja, zlasti kar zadeva razpolaganje s prostorom, in postavljanje novih industrijskih dejavnosti, vabi k sodelovanju najširše plasti prebivalstva in mobilizira upravitelje krajevnih enot. Javnost mora biti sproti obveščena o vseh ekoloških vprašanjih. Ponekod pa se je žal že obbkovalo zavezništvo med tiskom in mogočnimi gospodarskimi skupinami, ki jim profit pomeni vse.
Konferenca je brez dvoma začrtala odlične programe. Vprašanje je kako in do kakšne mere jih bodo mogle in utegnile krajevne enote uresničevati in upoštevati.
če prenesemo zadevo v realnost razmer pri nas, bi lahko med drugim zastavili vprašanje: Kaj in koliko so vsemogočni petrolejci «plačali» ali bodo «plačali» za stalno onesnaževanje tržaškega in še posebej miljskega morskega zaliva? In kakšno odškodnino je družba SIOT odmerila za trajno brazgotino, ki jo je povzročila s speljavo kilometrskega naftovoda na našem Krasu? Nič! Petrolejci se upirajo celo plačilu okoli 3 milijard lir na leto za predpisane pristaniške pristojbine.
žalostna je ugotovitev, da sloni danes obramba okolja v tem pogledu le na šibkih močeh in na omejenih možnostih malih občin, kot so Milje, Dolina ali Zgonik. V začetku precej polemične terjatve do petrolejcev s strani najrazličnejših krajevnih ustanov, so skoraj povsem ugasnile. In ni rečeno, da bo navsezadnje komisarski predpis nadomestil in spremenil sklepe izvoljenih organov tukajšnjih krajevnih ustanov — seveda v korist dobičkarjev.	S. O.
iriXlÉniÉi'cir'i Jitfrr- "
S,*”'
Motiv iz Medje vasi
NiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
SEMINAR V LIVORNU 0 EIMO-JEZIKOVNIH SKUPNOSTIH V ITALIJI
V mejah italijanske republike prava mala Evropa narodnosti
Seminar je pokazal na nevzdržno ravnanje z narodnostmi v državi in opozoril na njihove neodtujljive pravice
V Livornu je bil od 2. do 8. decembra seminar o kulturah et-nično-jezikovnih skupnosti v Italiji za profesorje na višjih srednjih šolah. Gre za prvi tovrstni seminar o zgodovini in kulturi narodnostnih jezikovnih skupnosti, ki ga je priredilo v Italiji ministrstvo za javno vzgojo (Urad AIM pri vzgojnem ministrstvu, ki skrbi za izpopolnjevanje učnega osebja na višjih srednjih šolah).
Tečaj je vodil prof. Antonio Piromalli, nadzornik pri ministrstvu in profesor na univerzi v Urbinu, predavatelje pa je preskrbel prof. Boris Pahor.
Mesto Livorno je zelo primerno kot sedež za podobne pobude, ker
stičišče raznih narodnosti; v njem so prebivale močne narodnostne skupnosti: armenska, grška in še zlasti številna židovska: zato so bili vidni vplivi teh kultur v li-vornski mestni kulturi.
Uvodni govor je imel prof. Piromalli, ki je med drugim zlasti poudaril pomen podobnih pobud ter spodbudil profesorje (53 se jih je udeležilo tečaja) naj bi seznanili s tem, kar bi slišali, tudi kolege in študente na svojih šolah.
V ponedeljek 2. decembra sta predavala prof. Sergio Salvi na splošno o posameznih etnično-jezi-kovnih skupnostih v Italiji, prof. Gustavo Buratti pa o zaščiti teh
ga zakona omogoča namreč vsem, ki
.....................MIIIIIIIIUIIII.....iiiiiiiiii.lili..Hlinil...................................................................................................................................................................................................................................H
Davčna posvetovalnica
V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici.
Zakaj dež davčnih kartel
Davčni obvezane! se često z zaskrbljenostjo vprašujejo zakaj neki so v zadnjih časih prejeli davčna povelja, ki za ta letni čas niso običajna. Neobičajni so tudi roki za vplačila. Takoj bomo pojasnili, da gre za predujme na davke na dohodke fizičnih in juridičnih oseb, ki bi jih morali davkoplačevalci sicer poravnati šele v drugi polovici prihodnjega leta.
Reforma je odpravila vrsto neposrednih davkov, kot so državne davščine na nepremičnine in premičnine («imposta fabbricati, imposta sul reddito agrario e dome-
nicale, ricchezza mobile»), ki se bodo s pričetkom 1. jan. 1974 združili, poleg občinskega družinskega davka, z davkom na dohodke fizičnih in juridičnih oseb in v davek, namenjen krajevnim ustanovam, znan pod kratico ILOR.
Reformatorji so v začetku pozabili na dejstvo, da bo ob prehodu iz starega na novo nastal enoletni davčni premer, saj niso predvidevali, da se stari davki ne bodo več pobirali in da se bodo novi davki začeli izterjevati v najboljšem primeru šele v drugi polovici L 1974. Izjema je le področje
mezd, plač in pokojnin, kjer se davek na dohodke fizičnih oseb pobira sproti, saj se v roku 15 dni steka v državne blagajne. Zaradi praznine, ki je nastala v državnih dohodkih je bila vlada prisiljena naložiti vsem davkoplačevalcem predujmovanje na davke, ki bi jih morali drugače odšteti, kakor rečeno, šele v prihodnjem letu.
Odmera predujma je bila določena na podlagi prijave, ki so jo položili davčni obvezanci do konca preteklega marca. Predujmovanje se tako nanaša na določene odstotke davčne osnove (imponibili), ki so jih navedli v prijavi za sedaj odpravljeno davščino. S tem seveda ni rečeno, da bo davčna uprava sprejela in odobrila že prijavljene davčne osnove, saj jih ima čas preverjati še nekaj let.
V vladnem dekretu (20. aprila 1974) je bilo določeno, da se bodo predujmi pobirali v treh obrokih: zadnji obrok naj bi zapadel aprila 1975. Ko je parlament potrdil vladni dekret je obenem določil, da bodo predujme terjali največ v dveh obrokih z zapadlostjo septembra in
novembra tekočega leta. Prav zaradi tega so davkoplačevalci že prejeli zadevna davčna povelja in celotni predujem že vplačali. Ob približno enakih dohodkih med letom 1973 in letom 1974 in seveda, če je bila zadnja prijava kolikor toliko «merodostojna», so davkoplačevalci predujmovali približno tretjino davkov, ki jim jih bodo naložili z	novimi davščinami	(da-
vek na fizične in na juridične <>se-be, ILOR) na dohodke letošnjega leta.
V naslednjem navajamo odstotke na davčne osnove raznih davkov, ki jih je davčna uprava izterjala v obliki predujmov:
—	15%	na	davčni osnovi	pre-
mičninskega davka (RM) kat. B za davčne obvezance, ki morajo prijavljati dohodke na podlagi bilance (družbe, ustanove itd.);
—	10%	na	ostale dohodke	pre-
mičninskega davka, kat. B (sem spadajo med drugim dohodki individualnih podjetnikov v trgovski in industrijski stroki);
—	10%	na	premičninski davek
kat. C1 umetnikov in profesionistov.
—	7% na premičninski davek C1 vseh drugih kategorij, med katerimi so najštevilnejši obrtniki;
—	12% na nepremičninske davke in sicer na domenikalni davek na zemljišča (reddito domenicale dei terreni) in na zgradarinski davek (reddito sui fabbricati).
Predujme bodo odtegnili od davkov. ki jih bodo naložili 1. 1975 po novih določbah na dohodke letošnjega leta. Vplačane zneske bodo prijavitelji morali seveda navesti v prijavi, skupaj s starimi davki, ki so jih začeli izterjevati v teku letošnjega leta, ne glede na njihovo morebitno kasnejšo obročno zapadlost.
TEGOBE OKOLI
«UNA TANTUM»
Bralec nas je telefonsko vprašal za nasvet v zvezi z «una tantum» na motorna vozila:	«Imam večji
avtomobil, ki ni več za nobeno rabo. Stoji na dvorišču in služi otrokom za igro. Takse 'una tantum’ nisem vplačal, saj z vozilom nisem in ne bom več mogel krožiti. Je res, da bodo tudi v mojem primeru zahtevali poravnavo takse?»
Kaže, da bo naš bralec takso prej ali slej moral poravnati z dodatkom nemajhne globe. Mnogi lastniki avtomobilov niso v dobri veri zadostili obvezi ker so menili. da bi morali davščino plačati podobno kot krožno takso le če av-
tomobil stoji na javnem prostora, ali če kroži na javnih cestah. Na poziv se ni odzvalo nad 10 odst. motoriziranih kar znese okoli 25 milijard lir. Utaje bi lahko ugotovili na osnovi javnega registra avtomobilov (PRA - Pubblico registro automobili), ki ga hrani Automobile Club d’Italia. Ta ustanova lah-teva milijardo in pol lir za pre verjenje utaj z elektronskimi stroji. Finančno ministrstvo pa še doslej ni naročilo take operacije, saj ima 16 let časa za odkrivanje davčnih zamudnikov.
Našemu bralcu svetujemo naj počaka do morebitne uradne ugotovitve utaje. Globa bo ostala vsekakor neizpremenjena. Vsem tistim, ki imajo neuporabna in neuporab-ijiva vozila svetujemo, naj jih izbrišejo iz avtomobilskega registra. Skoraj gotovo bodo namreč takso v 1. 1975 ponovili, kot je izrecno napovedal prejšnji poverjeni ministrski predsednik Fanfani in to za vse avtomobile brez izjeme. Ni potemtakem izključeno, da se bo «una tantum» preosnovala v «una semper».
Končno svetujemo vsem motoriziranim. da na odrezku poštnega urada, ki potrjuje vplačilo predpisanega davka, dodajo morebitno manjkajočo registrsko številko svojega vozila: potrdilo brez te številke je v nasprotnem primeru nično.
rila prof. Ulderico Bernardi o kulturi etničnih skupnosti in o njihovem ekonomskem razvoju, prof. Domenico Minuto pa o Grkih v Kalabriji; v sredo je govoril prof. Samo Pahor o nekaterih aspektih kulturnega življenja Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini, prof. Antonio Sanna pa o sardinskem jeziku in kulturi; v četrtek je prof. Osvaldo Coisson predaval o provansalsko-okcitanskih govoricah v Piemontu, prof. Domenico Zanier pa o moderni furlanski književnosti. V petek je predaval prof. Aldo Pugliese o italsko-albanski skupnosti v Kalabriji, prof. Lois Crafonara o enotnosti in avtonomnosti ladinskega jezika; v soboto je govoril prof. Milko Matičetov o ljudski literaturi v Reziji, prof. Niccolini o socialnem in kulturnem položaju Ciganov in prof. Boris Pahor o škodljivosti vsiljevanja tuje kulture in jezika otrokom. Ob zaključku v nedeljo pa je predavala prof. Antonella Salvietti o katalonski skupnosti v Algheru na Sardiniji.
Predavanjem so sledile razprave, ki so dopolnile posamezna predavanja in poglobile posamezne teme. V popoldanskih urah so razpravljale o istih temah posamezne študijske skupine, ki so navadno po razpravah tudi izglasovale skupne resolucije. Predavanja so bila res zanimiva in so razkrila marsikomu, da je že v mejah italijanske republike prava mala Evropa narodnosti. Prof. Coisson je prikazal trd stoletni boj svojih rojakov Provan-salcev za obstoj, čeprav še danes nimajo zagotovljenih nobenih jezikovnih pravic; prof. Minuto je živo prikazal tragični položaj svojih rojakov Grkov v Kalabriji: veliko zanimanje je vzbudilo predavanje profesorjev Crafonare in Zaniera. ki sta govorila o enotnem ladinskem jeziku Furlanov Ladincev na Južnem Tirolskem in v Švici ter še zlasti poudarila, da le Ladinci v Švici so jezikovno zaščiteni- saj imajo svojo avtonomno deželo, medtem ko so priznane pravice dolomitskim La-dincem le na papirju, v Furlaniji,
je bilo celo v bližnji preteklosti skupnosti. Naslednji dan sta govo- pa je bila doslej furlanščina po-
-------;u-----.—..	-----«	”------J; -	1 Usnjena v muzejske sobane.
Pozornost je vzbudilo tudi predavanje Albanca prof. Puglieseja; saj je s svojim predavanjem zgovorno prepričal, da je pripadnik kakršnekoli jezikovne skupnosti kulturno bogatejši od svojih sodržavljanov italijanske narodnosti in zato upravičeno ponosen in brez vsakega občutka manjvrednosti; predavanju je sledila zanimiva diskusija in ša posebej izjava nekega profesorja, pripadnika albanske skupnosti, da je izpopolnil znanje svojega albanskega materinega jezika le na albanski fakulteti v PrišUni v Jugoslaviji. Udeleženci seminarja so bili pripadniki vseh omenjenih narodnostnih skupnosti v Italiji, med njimi pa tudi nekateri slovenski profesorji iz Trsta in iz Gorice, Antonaz Rener in Škerlj, ter seveda tudi profesorji italijanske narodnosti.
Ob zaključku so udeleženci v posameznih študijskih skupinah izglasovali pet resolucij, ki jih bo vodja tečaja prof. Piromalli izročil ministrstvu za javno vzgojo. V vseh resolucijah zahtevajo profesorji popolno in enakopravno zakonsko so-cialno-gospodarsko in jezikovno zaščito za vse narodnosti v Italiji. V resolucijah se sklicujejo na republiško ustavo, na človečanske pravice, na mirovno pogodbo, na londonsko spomenico in na pravkar objavljene pooblaščene odloke; za slovensko narodnostno skupnost zahtevajo enako zaščito za vse Slovence v deželi in čimprejšnjo odobritev posebnega pooblaščenega odloka za slovenske šole kot v Dolini Aoste ter izglasovanje že predloženih zakonov o globalni zaščiti Slovencev v zamejstvu. V resolucijah niso bili pozabljeni niti Hrvati v južni Italiji.
Zaključki seminarja so zapustili globok vtis zlasti v profesorjih italijanske narodnosti, ki so se zahvalili predavateljem in kolegom pripadnikom raznih narodnostnih skupin. za nova koristna spoznanja, saj so mnogi med njimi prvič slišali, da živi v Italiji toliko različnih narodnosti in istočasno vsaj bežno spoznali tudi njihovo zgodovino, kulturo in jezikovne posebnosti. Šk
RIMSKO PRAVDNIŠTVO JE ŽE IZROČILO PARLAMENTU ZAJETEN SVEŽENJ DOKAZNEGA GRABIVA
Sedem ministrov na zatožni kiopi zaradi Trije domnevni Lombardinijevi
KO SO SKRIVAJ PRESTOPILI MEJO
predčasne upokojitve državnih funkcionarjev
Vsi obtoženi ministri so bili člani Andreottijeve vlade desnega centra ■ Visokim vladnim funkcionarjem naj bi omogočili bliskovito kariero in predčasno upokojitev s pravico do polne pokojnine
RIM, 10. — Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je zadolžena za sodne postopke proti ministrom in bivšim ministrom, je začela preiskavo o delu sedmih ministrov bivše Andreottijeve desnosredinske vlade v okviru tako imenovanega škandala superbirokratov. Ministri so namreč obtoženi, da so v svoj-stvu predsednikov upravnih svetov raznih ministrstev ali javnih ustanov (ANAS in državni monopol) dovolili verižno napredovanje visokih državnih birokratov in jim s tem omogočili, da so prišli do odpravnin in pokojnin, do katerih bi po službeni starostni dobi ne imeli pravice.
Sodni akti, ki zadevajo domnevno goljufijo, so že v rokah parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo morala preveriti, če so indici, na katerih je sodstvo osnovalo svojo obtožbo, verodostojni in tehtni. Sodstvo bo medtem nadaljevalo preiskavo o domnevnih odgovornostih nekaterih podtajnikov, ki v tem pogledu ne uživajo istih ugodnosti kot
MODNE MUHE
Po obdobju minikril in na pol oblečenih žena se nam v prihodnje obeta povsem nova doba modnih muh, ko bodo ženske trikrat preveč oblečene. Če nas je v prejšnjih letih kar streslo (da o drugih občutkih ne govorimo), ko so mlada dekleta migetala z na pol golimi ritkami tudi v najhujšem mrazu, le da bi bile po modi. nam bo odslej usojeno znojenje ob pogledu na dame, ki bodo prej podobne preobremenjenim obe šolnikom kot pa normalno oblečenim človeškim bitjem.
Če v teh dneh vidite po mestu dekle ali žensko, ki ima na sebi poleg majice še tri srajce, široko krilo podobno nočni srajci, plašč in še dolgo volneno ruto, nikar se ne zbojte : domači termometer vas ni vre-varal in temperatura ni padla nizko pod ničlo, srečali ste le predstražo nove mode.
Moški, kar pogum, nič ne gledajte prestrašeno v denarnico. Nova moda namreč ne predpisuje, da mora biti obleka kdo ve kako izbrana, dovolj je, da ženška obleče vse, kar lahko spravi nase. Pa tudi na hrani boste prihranili, saj bo vaša boljša polovica nadomestila normalne obroke hrane z enim ali dvema jabolkoma, da bo lahko kljub izobilju oblačil lahko še stopila v avto. Večja nevarnost je, da se pri tem naveliča kuharije in še vas pita po novi dieti. Kaj vač hočemo, le da smo po modi!
ZASLUŽEN POKOJ
V 114. letu starosti in po 105 letih dela je bil delavec kovinarske stroke Arthur Reed iz Berkleya prisiljen v pokoj zaradi majhnega kirurškega posega na trebuhu. Do lani se je možakar, ki je krepkega zdravja, vozil v službo s kolesom in delal od 12 do 20 ur na dan, čeprav so mu zaupali le manj naporna dela. Od kar se je z devetimi leti zaposlil, ga je delo tako prevzelo, da mu ni ostalo dovolj časa da bi se naučil branja in pisanja. V svojem življenju se je oženil trikrat in njegova sedanja družica je «mlada 79 let».
Zaključek: še sreča, da italijanski superbirokrati. ki so šli predčasno v pokoj niso tako trdoživi, sicer bi zadostovala le dva ali trije da spravijo državo na kant.
reč komisija ugotovila, da so omenjeni ministri prestopili mejo svojih pristojnosti, bi moralo na desetine, če že ne stotine superbirokratov vrniti denar, ki so ga dobili na protizakonit način. Ugotoviti to bo predvsem naloga računskega dvora, ki je najvišji sodni organ za nadzorstvo na javno upravo. Dvor je že pred časom začel preiskavo in sicer na pobudo enega od namestnikov javnega tožilca, ni pa znano, če je postopek še v teku, ali pa je že zaključen. Pogumni sodnik je bil dr. Angelo Lener, ki je že julija lani zahteval od vseh ministrstev utemeljitve za verižno povišanje visokih funkcionarjev, za katerega so se odločili upravni sveti zadnja dva tedna pred zapadom vladnega odloka o superbirokratih. Kot je znano je odlok določal, da so funkcionarji raznih ministrstev in javnih ustanov, ki so dosegli določeno kvalifikacijo, lahko šli predčasno v pokoj s pravico do polne odpravnine in pokojnine. Nesrečni u-krep je obremenil že itak prazno državno blagajno ter znatno ošibil organih javnih ustanov in državnega aparata.
S pretvezo, da so javni funkcionarji v nadštevilu, je odlok omogoča! avtomatično povišanje birokratov v višjo kvalifikacijo in pripetilo se je, da so bili nekateri funkcionarji v nekaj dneh dvakrat ali trikrat povišani, tako da so lahko šli predčasno v pokoj.
Dr. Lener je zahteval od vseh pristojnih ministrstev zapisnike sej, na katerih so upravni sveti sklepali o karieri državnih funkcionarjev. Sodnik ima sedaj na razpolago vse to gradivo in bo lahko ukrepal neodvisno od sklepov kazenskega sodnika in parlamentarne preiskovalne komisije.
V zvezi z računskim dvorom ne gre pozabiti, da je to telo, ki je najvišji nadzorni organ za javno upravo, že dvajset mesecev brez generalnega državnega pravdnika. Spričo vseh škandalov, ki so v tem času prišli na dan je razumljivo, da vlada nima interesa imenovati šefa najvišjega preiskovalnega organa za zadeve javne uprave. Na podlagi zakona iz leta 1962 je imenovanje generalnega pravdnika računskega dvora v izključni pristojnosti vlade. Nobena od treh vlad, ki so si sledile v tem času, ni sprejela nase odgovornosti, da to stori, kljub odločni zahtevi sodnikov računskega dvora. Upati je, da si bo to odgovornost prevzela Morova vlada.
Da se povrnemo k sodni preiskavi: javni tožilec je prebral vse akte in zapisnike sej raznih upravnih svetov in jih sproti izročal parlamentu, ko je ugotovil, da bi bili v
naj bi šel upravnemu svetu državnega monopola, ki naj bi v 32 minutah razprave odredil napredovanje kar 155 funkcionarjev, katerim je bila nato priznana pravica do znatne odpravnine in pokojnine, j Sklep dr. Marroneja je dvignil precej prahu v Rimu. Obtoženi ministri se branijo, da so ravnali povsem v skladu z zakonskimi določili, Badini Gonfalonieri pa je celo potarnal nad nepravičnim ravnanjem z ministri: vsi državljani naj bi namreč imeli pravico, da jih pravočasno obvestijo o sodnem postopku proti njim, z izjemo seveda ministrov.
Nadaljnje ukrepanje je sedaj v pristojnosti politične oblasti in sicer parlamenta, ki je pristojen za .kazensko ukrepanje proti članom vlade. V 27 letih obstoja italijanske republike ni parlament še postavil na zatožno klop nobenega ministra. Predvidevanja o razpletu te preiskave so nemogoča, kot je tudi nemogoče presojati o krivdi ali nedolžnosti obtoženih ministrov na podlagi doslej znanih elementov. Ta razprava pa
bo vsekakor pokazala, če je bilo razpravljanje o moralizaciji javnega življenja stvarna obveza ali pa le besedičenje v prazno in slepilo za preproste državljane.
Atentat v Tokiu
TOKIO, 10. — Močan eksplozivni naboj je razdejal šestnadstropno poslopje v središču japonske prestolnice, kjer ima svoj sedež gradbeno podjetje Tajsej. V atentatu je bilo devet ljudi huje ranjenih. Teroristi so nekaj minut pred eksplozijo telefonsko obvestili ravnateljstvo družbe o atentatu. Tajsej je ena od navečjih japonskih gradbenih družb.
Današnji je že tretji bombni a-tentat v zadnjih treh mesecih v Tokiu. Prvi je bil atentat na palačo Mitsubiši, v katerem je umrlo osem ljudi, 300 pa je bilo ranje nih, sredi oktobra pa je eksplodiral peklenski stroj na sedežu družbe Mitsujmusan, ki je terjal štirinajst ranjenih.
morilci aretirani v Švici
Italijansko sodstvo že začelo postopek, da bi doseglo izročitev banditov
BOLOGNA, 10. — Švicarski žan-darji so danes ponoči aretirali v bližini italijansko - švicarske meje Stefana Gavina, Franca Franciosi-ja in Ernesta Rinaldija, ki jih namestnik državnega pravdnika dr. Persico dolži umora karabinjerskega podčastnika Lombardinija. Vsi trije so se nekaj dni skrivali v apeninskih gozdovih, danes ponoči pa so sklenili, da zbežijo v tujino. Skupaj z njimi sta bila aretirana Claudio Bartolini in Domenico D’Orazio, Francesca Passera, tihotapca, ki jih je pospremil čez mejo, pa so žan-darji zaslišali in ga nato osvobodili. Ob povratku v Italijo so ga priprli karabinjerji in ga odpeljali v Bologno, kjer bo na razpolago sodni oblasti. Kaže vsekakor, da Passera ni član roparske tolpe.
Za vseh pet prevratnikov, ki so bili aretirani v Švici je dr. Persico izdal zapomi nalog. Italijanska sekcija Interpola je medtem stopila v stik s švicarsko in prosila tamkajšnje oblasti, naj obdržijo a-retirane v priporu, dokler ne bo ita-
llimillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIinilllltllllllllllllllllMIIIIIIMilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIlllllIMlIlHIlimillllllllll
TERORISTIČNI NAPAD NA PALESTINCE V BEJRUTU
Devetnajst raket na sedeže palestinskih organizacij
Atentati so zelo verjetno delo izraelskih obveščevalnih organov - Allon v Washingtonu
lijansko sodstvo pripravilo vseh potrebnih dokumentov in zahtevalo izročitev domnevnih morilcev.
Dr. Persico je danes zaslišal v zaporu Stefana Bonora, 22-letnega študenta, ki je bil skupaj z Vello (ta si je včeraj vzel življenje) in Franciosijem na poltovornjaku fiat 238, iz katerega so streljali proti podčastniku Lombardiniju. Po govoricah iz sodnih krogov v Bologni kaže, da je Bonora priznal, da so pripravljali napad na poltovornjak tovarne sladkorja v Argelatu, ki naj bi pripeljal denar za plače u-službencem. Čeprav banditi stalno ponavljajo to verzijo, so preiskovalci prepričani, da so imeli še kaj za bregom. Težko je verjeti da bi za rop, ki bi nesel kvečjemu trideset milijonov lir. mobilizirah' vsaj osem ljudi in štiri vozila.
Domnevnim morilcem, ki so bili aretirani v Švici, so žandarji zaplenili vrsto ponarejenih osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj. Zato se bodo morali pred sodnikom zagovarjati tudi zaradi posesti lažnih dokumentov, poleg seveda umora podčastnika Andrea Lombardinija.
Edini član tolpe, ki je doslej u-šel mreži preiskovalcev, je Marzia Lelli, mlada študentka, ki je izginila takoj po umoru. Preiskovalci menijo, da je Lellijeva ženska, ki so jo v četrtek zjutraj videli v avtu blizu pokopališča v Argelatu.
BEJRUT, 10. — Davi okoli 8.30 po srednjeevropskem času so neznanci izstrelili več raket na osrednji sedež Organizacije za osvoboditev Palestine in na dva druga u-rada te organizacije. Napadi so bili izvedeni z raketami, ki so jih neznanci namestili v lesenih zabojih na prtljažnikih avtomobilov, katere so parkirali v bližini objektov. Razen enega ranjenega, ni bilo drugih človeških žrtev, gmotna škoda pa je precejšnja.
Pomembno je, da so neznani a-tentatorji izstrelili na osrednji urad Organizacije za osvoboditev Palestine v predmestju Bejruta dve salvi, in sicer v presledku pol ure. Tako policija, kot pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja menijo, da so atentatorji izstrelili prvo salvo ter potem počakali 30 minut, da bi morebiti pobili voditelje palestinskega gibanja, ki bi prišli v poslopje po prvih eksplozijah. Vsega skupaj je bilo izstreljenih zadevo proti raznim poslopjem in uradom
lahko vpleteni nekdanji ministri. Re- PLO 19 raket: 10 proti generalne-kord števila povišanih funkcionarjev mu štabu organizacije, 5 proti sre-
dišču za raziskave (ena raketa ni eksplodirala ter so jo pozneje uničili artilerijski strokovnjaki) in 4 proti uradu za zasedena področja (v tern uradu raziskujejo sedanji položaj v arabskih krajih, ki jih je zasedel Izrael).
Kdo je izvedel te atentate? Odgovor je popolnoma jasen: gre prav gotovo za izraelske organizacije in ne za oporečniške skupine v okviru palestinskega osvobodilnega gibanja. To potrjuje tudi izjava izraelskega ministrstva za obrambo, ki trdi, da izraelska vojska nima nobenega o-pravka z atentati. V izraelskem sporočilu pa ni omenjeno, kar je popolnoma razumljivo, da so te akcije pripravili morda izraelski obveščevalni organi.
Tu se postavlja novo vprašanje. Palestinsko osvobodilno gibanje je že pred časom izjavilo, da ne bo izvajalo napadov na Izrael z izhodišči v Libanonu, ali drugih arabskih državah. Gibanje izvaja vse akcije v notranjosti izraelskega ozemlja kjer imajo arabski gverilci svoja oporišča. Izraelci so večkrat bom-
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiuuiHiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
PO PREKINITVI POGAJANJ V LUSAKI
JUŽNA AFRIKA SE ZAVZEMA ZA KOMPROMIS V RODEZIJI
Jan Smith pred dilemo: ali ustavna konferenca ali zaostritev gverile - Vorsterjevi odposlanci v Lusaki
SALISBURY, 10. — Pogajanja, gi strani pa Smith ni pristal na
ministri, takoj ko bo od parlamenta dobilo dovoljenje za nadaljevanje preiskave.
Po poročanju tiskovne agencije ANSA so bili postavljeni na zatožno klop sledeči ministri: Antonio Gui-lotti (javna dela) Vittorio Badini Gonfalonieri (turizem in prireditve), Remo Gaspari (zdravstvo), Mateo Mateotti (zunanja trgovina), Dionigi Coppo (delo in socialno skrbstvo), Oscar Luigi Scalfaro (šolstvo) in Mauro Ferri (industrija). Poleg njih sta obtožena goljufije tudi bivša podtajnika Emilio Pernacchino (pravosodje) in Salvatore Lima (finance), ki naj bi nekajkrat predsedovala sejam upravnih svetov, ko so povišali javne funkcionarje, ki so nato šli na podlagi odloka 30. junija 1972 predčasno v pokoj.
Sklep, da postavi kar sedem ministrov na zatožno klop je sprejelo rimsko sodstvo in sicer eden od najbolj naprednih rimskih sodnikov: 43-letni namestnik državnega pravdnika Franco Marrone. Ta je dolge mesece vodil preiskavo, ne da bi se o njegovem delu zvedelo ničesar. Vest je prišla na dan šele včer»j ko je parlamentarna komisija knela v rokah vse dokazno gradivo.
Prvi dosje je dr. Marrone izročil parlamentu že februarja in sicer tistega, ki zadeva ministra Coppa, julija je poslal dosjeje o delovanju Gasparija, Gullottija, Scalfa-ra, Badinija Confalonierija in Fer-rija, novembra pa je oddal dosje o delovanju Mateottija. O delu prvih šest ministrov bo komisiji poročal komunistični poslanec Coccia, o Mateottiju pa demokrščanski predstavnik Dal Falco.
Preiskava bo po vsej verjetnosti zelo dolga in zapletena in bi lahko imela tudi nepredvidene posledice pravnega značaja: če bi nam-
ki so se začela prejšnjo sredo v Lusaki med štirimi črnskimi rodezijskimi nacionalističnimi gibanji in rodezijskimi belimi nacionalisti, pod pokroviteljstvom tanzanijskega predsednika Juliusa Njerereja ob sodelovanju zambijskega predsednika Kaunde in Hane iz Botswane, so se v soboto razbila. Rodezijski ministrski predsednik je v svojem televizijskem intervjuju zvrnil krivdo za neuspeh lusaške konference na tanzanijskega predsednika Njerereja.
Lusaška konferenca je bila sklicana na pobudo Njerereja, toda nanjo so pristali tudi rodezijski belci, ker se je v zadnjem času položaj Jana Smitha zelo poslabšal. V severnih pokrajinah Rodezije je v teku že deset let osvobodilni boj črncev. ki zavračajo rasistično in nacionalistično poitiko Jana Smitha ter sploh vseh belcev v Rodeziji in ki je pred desetimi leti pripeljala do odcepitve Rodezije od Common wealtha, do gospodarskih sankcij, obsodbe OZN itd.
Kar je napotilo Jana Smitha, da gre na pogajanja v Lusako z rodezijskimi črnskimi osvobodilnimi gibanji, je dejstvo, da so se nasprotja, ki so bila značilna za ta gibanja v zadnjem desetletju, močno ublažila. Naj omenimo na kratko črnske politične organizacije, ki se zavzemajo za napredek črnskega prebivalstva v Rodeziji. Te organizacije so: «Zimbabwe Afričan Peoples Union» (ZAPU), «Zimbabwe Afričan National Union» (ŽANU) ter «Frolisi». Prišteti jim pa je treba še legalno afriško organizacijo ANG. ki je edina, ki jo priznava Smithova vlada. Prej omenjene organizacije so se v zadnjem času sporazumele, da bodo pooblastile ANG, da jih zastopa na politični ravni. Združitev vseh teh organizacij je prisilila Smitha na pogajanja.
Ta pogajanja pa so se v soboto razbila, ker so Smithovi predstav-
zahteve črnskih predstavnikov, da bi prišlo v najkrajšem času do u-stavne konference za ureditev razmer v Rodeziji, kjer bi morala priti v najkrajšem času na oblast večinska vlada.
Naj omenimo tu, da sta bila na pogajanjih v Lusaki tudi leaderja gibanj ZAPU in ŽANU, Jošua Nkomo ter čast. Ndabaningi Sithole, ki sta priprta v zaporih v Rodeziji in katerima je rodezijska vlada dovolila, da gresta v Tanzanijo na pogajanja. Danes jima je potekel rok prostosti ter bi se morala že vrniti v Rodezijo. Sklenila pa sta, da bosta ostala v Lusaki do konca tega tedna, ker se morata še sporazumeti s svojimi somišljeniki, ki so v Tanzaniji v begunstvu. Potem se pa bosta vrnila, kot sta izjavila, nazaj v Rodezijo.
Že samo dejstvo političnih jetnikov, ki jim rodezijska oblast dovoli, da gredo v tujo državo na pogajanja s svojimi somišljeniki, s predstavniki treh afriških držav ter njihovimi samimi predstavniki, jasno dokazuje, v kakšnem položaju je sedaj režim belcev v Rodeziji. Položaj je še bolj napet, ker rodezijska gibanja napovedujejo zaostritev gverile.
Res je, da v tej državi desničarski belci mobilizirajo vse svoje sile ter bodo verjetno v najkrajšem času zahtevali od Jana Smitha, naj zaostri svoj boj proti črnskim osvobodilnim gibanjem. Te pobude pa so skoraj gotovo obsojene na popoln neuspeh. To potrjujejo tudi vesti, da se bodo že ta teden Smithovi predstavniki vrnili v Lusako, da bi nadaljevali pogajanja, še bolj značilen pa je poseg predstavnikov Južne A-frike.
Kot je znano vlada v Južni Afriki najstrožji «apartheid», se pravi popolna izolacija črnskega in belega prebivalstva. Kljub temu pa je juž-noal riški ministrski predsednik John Vorster sklenil, da pošlje svoje predstavnike v Lusako, kamor so ti prišli že včeraj zvečer. To pomeni, da
zgodilo, če bi rodezijski režim belcev podlegel napadom večinskega črnskega prebivalstva? Tak poraz bi brez dvoma pomenil začetek konca tudi za Južno Afriko.
Rodezija se nahaja danes v zelo težkem položaju. Vse njene zveze z zunanjim svetom so prepadle. Glavne prometne žile so tekle posebno čez Mozambik, ki je danes na tem, da postane neodvisna država. Južnoafriška zaskrbljenost ter njeni poskusi da se pogajanja v Lusaki nadaljujejo, so značilni za današnje razmere.
Sporočajo, da bo Jan Smith sklical za danes in jutri zjutraj vladno sejo. Na sestanku bo verjetno poročal tudi o rezultatih Vosterjevih pobud v Lusaki.
bardirali južna področja Libanona, kjer so nameščena taborišča palestinskih beguncev. Zelo verjetno te njihove akcije niso dosegle nobenga uspeha. Spričo tega so se Izraelci spet spravili nad osrednje sedeže organizacije PLO ter skušajo izvajati pravcat teror, ki naj bi učinkoval tako kot je bil primer vdora izraelskih komandosov v Bejrut, ko so Izraelci pobili nekaj vidnejših predstavnikov palestinskega osvobodilnega gibanja.
Pri današnjem napadu so atentatorji uporabili rakete kal. 80 mm ameriške proizvodnje. V nekaterih krogih domnevajo celo, da so izstrelke poveljevali po radiu.
V libanonskih vladnih krogih pravijo, da so atentatorji najeli avtomobile pri zasebnih družbah v Bejrutu. šlo je za ljudi, ki niso bili arabske narodnosti. Zdi se, da so neznanci prišli v Libanon z angleškimi mehiškimi in zahodnonemškimi potnimi listi. Pozneje so libanonske o-blasti izjavile, da so osebe, ki so osumljene, da so izstrelile rakete proti poslopjem PLO, že zapustile libanonsko državo.
Na kraju je treba še zabeležiti, da so sedaj v teku v ZDA razgovori med izraelskim zunanjim ministrom Alionom in Kissingerjem ter tudi predsednikom Fordom. Zdi pa se, da ti razgovori še niso privedli do zaključnega stališča obeh vlad glede problemov na Bližnjem vzhodu. Allon se je sicer pogovarjal s Kissingerjem 7 ur, toda glede teh vprašanj ni bil še sprejet noben sklep.
Tisoč mozambiških rodoljubov žrtev Caetanove represivne politike
NEW YORK, 10. — V Združenih narodih so včeraj objavili poročilo o zločinih portugalskih in rodezijskih vojakov v Mozambiku. Po izsledkih preiskovalne komisije so kolonialisti v zadnjih treh letih ubili v zahodnih predelih Mozambika vsaj tisoč Afričanov. Kot je znano je Caetanova vlada vedno trdila, da so poročila o pokolih le sad proti-portugalske kampanje. Prve vesti o grozodejstvih portugalske vojske v Mozambiku so prišle na dan lani, ko je neki angleški duhovnik dal v objavo londonskemu listu «Times» pričevanja nekaterih očividcev pokolov.
Končno v Italiji dokumenti, zaplenjeni v Ponzijevem uradu v Lugana
ŽENEVA, 10. — Švicarsko sodstvo je izročilo italijanskemu 12 zabojev gradiva in magnetofonskih posnetkov, ki ga je pred meseci zaplenilo v uradu detektiva Toma Ponzija v Luganu. Gre za pomembno gradivo, ki zadeva preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju, zaradi katerega je rimski sodnik izdal zaporni nalog za Ponzija in vrsto drugih ljudi.
Izvedelo se je tudi, da so agenti rimskega letečega oddelka aretirali tako imenovanega «gospoda Ponte-dero», oziroma odvetnika Marina Fabbrija, ki naj bi bil vpleten v telefonsko prisluškovanje in škandal ANAS.
Aretirani domnevni morilci Marie Grazie Venturini
TURIN, 10. — Agenti turinske kriminalistične policije so danes a-retirali domnevne roparje, ki so ubili 19-letno uradnico Mario Grazio Venturini. Gre za 17-letnega Angela Lo Piega in 19-lentega Antonia Macrina. Skupaj z njima je policija ujela tudi tri domnevne pajdaše, med katerimi lo Fiegovo dekle, ki je med zasliševanjem iz javila, da so jo roparji prisilili k prostituciji.
Srditi spopadi v Južnem Vietnamu
SAIGON, 10. — Iz vseh predelov Južnega Vietnama poročajo o silovitih spopadih med Thieujevimi četami in enotami začasne revolucionarne vlade. Po podatkih iz sai-gonskih vojaških krogov naj bi spopadi v petih dneh terjali kar sedem tisoč žrtev.
Boji so izredno ostri predvsem v okolici Saigcna kjer so partizani zasedli vladno vojaško postojanko in v delti reke Mekong.
NEW YORK, 10. — Ameriška revija «Harper’s Magazine» objavlja v svoji zadnji številki z velikim poudarkom članek o ameriških zasebnih detektivskih agencijah. Nekatere od teh imajo že tako razpredeno mrežo sodelavcev, da je mogoče primerjati njihov proračun s proračunom vohunske službe CIA. Agencije naj bi tudi vohunile za a-meriško obveščevalno službo.
niki zahtevali v Lusaki, da je pred-1 je Južna Afrika zelo zaskrbljena za pogoj za nadaljevanje pogaianj pre- I radi dogodkov v Lusaki ter bo ver-kinitev oboroženih akcij gverilskih | jetno skušala vplivati pomirjevalno odredov v severni Rodeziji. Na dru I no Jana Smitha. Kaj bi se namreč
■"V'.,"' ;	’v ::	.'h
.	v j	%
' ■	- "	;	V-'/-	'■ ■ -	, '• i ,	v •>< Si •
, %	-	-m. -
iViiaiii bvctthki ki ai j hail Ou&iaf je včeraj podelil v stocnkoininki koiiceriiii lian ieiosuje i\uuciove uagiaae.
Na siiki: pogled v dvorano med slovesnostjo
' 'j . -	’ (À U-	■'	,
^	A -.A «■ " ÀA
"■ J	•
"*	> > -**** A «U Vi
SREDA, 11. DECEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: DOKUMENTI SODOBNE ZGODOVEmE
12.55 Anketa o poklicih: Kmetijski tehnik in operater
13.30	DNEVNIK
14.10 Vzgojni problemi:
Oddaja za šolnike: Struktura nekega jezika
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Egoistični velikan
17.45	Program za mladino: Mafalda in glasba
18.45	Profili protagonistov: DE GASPERI	.	..
Italijanska televizija je posvetila več oddaj voditelju italijanskega revolucionarnega gibanja Palmiru Togliattiju	. nl„
ci njegove smrti. Danes se začne druga serija oddaj, ki p bodo posvečene voditelju italijanskih krščanskih demokra o in italijanskemu državniku De Gasperiju. Giuseppe B083™ je pripravil tri oddaje, ki bodo govorile o De Gasperiju,
je bil pod fašističnim policijskim nadzorstvom in sicer od ta 1924 do 1929
19.15	Italijanske kronike
Kronike dela. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.15	Prenos nogometne tekme AJAX — JUVENTUS
21.50 TU PLANET ZEMLJA, ODGOVORITE!	.
S sedeža radioteleskopa Arecibo v Portoriku, ki je najmoc j ši na svetu, so znanstveniki poslali v vesolje morebitnim venzemeljskim omikanim družbam sporočilo. Elektromag skim valovom, ki omogočajo take stike je bila «zaupana» loga stopiti v stik s katerokoli skupnostjo v vesolju. Ce i P enakih valovih prišel na Zemljo kakršen koli odgovor, tem dobili dokaz, da v vesolju človek ni	ra?urr?n07pm.
je. Odkar je bil zrušen stari «nauk», da je človek, Qa Je Ija središče vesolja, se je vedno govorilo o tem, da vesolju drugi svetovi z več ali manj razumnimi živimi J-Danes nam bo oddaja z gornjim naslovom skušala pu kaj je bilo doslej na tem področju doseženo
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.00	Oddaja o vzgojnih problemih
18.45 ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Ob 7. zvečer: Glasbena prireditev	,	,,
Vodi jo Christian De Sica ob sodelovanju Ingrid Schoe Anne Marie Rizzoli
20.00	Večerni koncert	uniino
Na sporedu je Felixa Mendelssohna Trio opus 49 za	■
violončelo in klavir. Izvaja ga Trio Beaux Arst, ki Sa " , Ijajo Izidore Cohen, Bernard Greenhouse in Menahem
20.30 DNEVNIK
21.00	V TREH NA DIVANU	. nn m0.
Film je režiral Jerry Lewis, ki tudi igra v fil™ £*aJ - Ann ško vlogo, ob njem pa nastopajo še Janet Leigh, M y Mobley, Gila Golan itd.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.50, 15.35 TV šola:	.. T . film
Afrika, Pripravljamo proslavo, Nove knjige, Lutkov Najmračnejši meseci človeštva, Mehkužci, Glasbeni p ’
stava, itd.	. cornieva
15.55 NOGOMET: VELEŽ — DERBY COUNTRY, prenos iz baraj
17.50	Obzornik
18.05	Viking Viki, lutkovni film
10.30	Risanka
18.40 PO SLEDEH NAPREDKA	Drj.
V oddajo Po sledeh napredka so danes uvrstili lum zageij spevek o gradnji termoelektrarne Šoštanj 3, ki so J .e graditi spomladi 1969... Potek zahtevnih del do trenili • elektrarna začela obratovati, bo gledalec spremljal ^ jer. za katerega je tekst pripravil inženir Lonwek, sodel mične elektrarne Šoštanj.	„ srnu-
Sledi drugi prispevek, ki. bo gledalce popeljal na sne®’ :ja to-čanje. Govor bo o prenosni vlečnici, ki jo je napi varna Tomos. Vlečnica je lahka, njena montaža en ■ „ ^ poraba goriva majhna. Oddajo si je zamislil inz. rt nik, ki je pripravil zanjo tekst.	.	ffled
Tem domačim prispevkom bodo sledili tudi tuji prispe katerimi bo tudi govor o astronavtiki
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	Film tedna: STEKLENA MENAŽERIJA	p net
Film je star, izhaja iz 1950. leta, toda je zelo dober, r ^ je po istoimenskem delu Tennesseeja Wilhamsa. Po ..J	^
lični predlogi je režiser Irving Rapper ustvaril pravo mojstrovino.	. DOino
Laura je boječe dekle, ki je zaradi telesne hibe kompleksov. Mati se boji, da se hči ne bo poročna e]jgf nagovarja sina Toma, naj pripelje domov kakega P ... dna_ da bi se Laura kaj razživela in bi postala tudi bolj P _
Tom pripelje prijatelja Jima, ki Lauro takoj ogre-e. ^ ^ ima že zaročenko in po njegovem odhodu mati očita •
je pripeljal domov že oddanega prijatelja. Tom zaPu .0j. Laura pa se ob tem srečanju osvesti in razvije v s no žensko
21.45 Propagandna oddaja
21.50	Miniature: Ansambel Design
22.10	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
15.55	NOGOMETNA TEKMA: VELEŽ — DERBY COUNTRY Prenos iz Sarajeva
19.55	Risanke za otroke
20.15 DNEVNIK
20.30	Pobratena mesta: MODENA — NOVI SAD
22.30	Folklorna oddaja TV Novi Sad
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15,- 20 15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba,
11.40	Šola; 12.00 Opoldne z vami:
13.30	Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola;
18.50	Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbori in folklora;
20.00	Šport; 20.35 Simf. koncert;
21.40	Pesmi brez besed.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30. 16.00,
16.30,	17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbeni kock-tail; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Politične aktualnosti; 15 00 Iz znanstvenega sveta; 15 30 Polke in valčki; 16.45 Mladi glasbeniki; 17.15 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Pevci zabavne glasbe;
19.00	Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 20.00 Zborovsko petje;
21.00	Literarna oddaja: «Puccini, eno življenje»; 21.15 Pisana glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00.	19 00
Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja;
11.30	Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Simf. in operna glasba; 19.30 Pisan glasbeni spored; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Radijska drama «Perella, uomo di fumo».
II.	program
7.30,	8.30, 13.30,	15.30. 19
Poročila; 7.40 Pevci lahke .'
8.40	Kako in zakaj?; 9.35 Radu ska nadaljevanka; 9.55 Pop® 10.35 Na vaši strani; ^2A0S,p}?n0 Ijivci; 13.50 Kako in zakaj?; ^
Plošče; 15.40 Glasbeno-govorn spored; 17.40 Posebna reporta7a-
17.50	Telefonski pogovori, 4U Sestanek petih; 20.50 Plošče; človek v noči.
III.	PROGRAM
8.30	Jutranji koncert; , Chopinove skladbe; 11.40 P«8*6*, lova operna glasba; 13.00 u ba skozi čas; 14.30 Rimski K zakov, Massenet in Liszt; jv-Glasbeno-govorni spored; 1 • Bachove skladbe; 18.25 Ping PoaS' 18.45 Kulturni pregled; 1915	.
černi koncert; 20.15 Sv. Tom Akvinski; 21.30 Schoenberg.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 P° ročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Gla8 bena matineja; 9.05 Nenavadn pogovori; 9.25 Glasba vam PrJ poveduje; 9.40 Temelji marksi zrna; 10.15 Urednikov dnevnik 11.15 Z nami doma in na P0^1-
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 9“ vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 15.45 «Loto vrtiljak»; Sodobna oprema prostorov; 16-45 Zvoki in barve; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam; 19-49 Ansambli: 19 50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.20 15. Mednarodni festival jazza Liubljana-74; 23.05 Panorama sodobne črnske lirike; 23.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe.
10.09
11. decembra 1974
SPORT SPORT SPORI
OSMINA FINALA POKALA UEFA
Jugoslovani in Italijani z minimalnimi možnostmi
Derby County (nasprotnik Veleža iz Mostarja) v izredni formi
POKAL UEFA
Osmina finala
Ajai (Nizozemska) — JUVENTUS (Italija)
Banih Ostrawa (ČSSR) — NAPOLI (Italija)
Koln (ZRN) — PARTIZAN BG (Jugoslavija)
VELEŽ (Jugoslavija) — Derby (Anglija)
Twente (Nizozemska) — Dukla Praga (ČSSR)
Fortuna (ZRN) — Amsterdam (Nizozemska)
Dinamo Dresden (NDR) — Hamburg (ZRN)
Real Saragozza (Španija) — Borussia (ZRN)
Prvak:	FEYENOORD (Nizozemska) — Finale
Dosedanji prvaki: 1972 Tottenham (Anglija)
1973	Liverpool (Anglija)
1974	Feyenoord (Nizozemska)
1. tekma	2. tekma
0:1	danes
2:0	danes
0:1	danes
1:3	danes
1:3	danes
0:3	danes
1:4	danes
0:5	danes
s 7. in	21.5.1975
i poškodbe gotovo ne bo nastopil na tekmovanjih za SP v St. Moritzu, Garmisch - Partenkirchnu, Wengnu in Kitzbiichlu, verjetno pa se bo spet pojavil na smučeh 26. januarja v Innsbrucku ali pa 1. februarja v Megevu.
BUENOS AIRES, 10. — Mirtha Isabel Estevez, 19-letna argentinska tekmovalka, ki se je potegovala za mesto jockeya, je med treningom tako nerodno padla s konja, da si je zlomila vrat in je bila na mestu mrtva.
Juventus in Napoli
Ua italijanski nogomet ne preživ-ba uspešnega obdobja, smo lahko vibah na zadnjem SP v Nemčiji, kjer Ja bila italijanska reprezentanca že v _ uvodnem delu izločena. Tudi letošnja pokalna tekmovanja so zgovor bo pokazala, da je Italija izgubila svojo veljavo v evropski nogometni eliti. Minuli so časi, ko sta Inter in Milan osvajala naslove, ko je Juventus igral finalna srečanja z Ajaxom itd.
Za Italijo je torej ostalo le eno tekmovanje:	pokal UEFA. Italijan-
ka zastopnika bosta danes igrala v gosteh. Juventus bo skušal braniti e-dini gol, ki ga je v prvi tekmi dosegel v Turinu proti Ajaxu, ki ni več tista slavna ekipa, ko sta nastopala firuyff jn Neeskens. Nizozemci pa bodo danes dali vse od sebe. da bi tako upravičili sloves, ki si ga je v teh letih pridobil nizozemski nogomet.
Kaže, da je Napoli že opustil vsako upanje na nadaljnji del tekmo-vanja. Varovanci trenerja Vinicia so Proti Baniku na lastnih tleh izgubili 2 0:2. Res ne vidimo, kako bi lahko Napoli nadoknadil dva gola, še posebno ker je napadalna vrsta te ekipe dokaj skromna. Težki časi za italijanski nogomet:	zgodilo bi se
lahko že danes namreč, da bi Italija ostala brez svojih zastopnikov v evropskih pokalnih tekmovanjih.
Partizan in Velež
Po nepričakovanem izločenju Hajduka v evropskem pokalu prvakov v tekmi z ekipo St. Etienne se tudi v Pokalu UEFA obetajo težki časi za obe jugoslovanski enajsterici: Velež in Partizan.
Velež iz Mostarja bo sprejel v goste angleško enajsterico Derby Coun-tv. ki je v prvem srečanju premagala Velež s 3:1. Angleži so trenutno V izredni formi. Derby je v zadnjih sedmih tekmah angleškega prvenstva osvojil pet zmag in izbojeval dva remija. Razen tega je bil član tega moštva Frannie Lee proglašen za najboljšega nogometaša meseca decembra, trener Derbyja Dave Mac-
fciiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiimiiii
OBVESTILO
SPDT obvešča, da je za nedeljski izlet na Nevejsko sedlo še nekaj prostih mest.
Izletniki, ki nimajo abonmajev, morajo potrditi svojo udeležbo.
kay pa kot najsposobnejši trener lige.
Partizan pa bo gostoval v Kblnu, kjer bo skušal ohraniti gol prednosti, ki si ga je pridobil na prvi tekmi v Beogradu.
«Zlata lisica» starta januarja
MARIBOR, 10. — Mednarodno žensko smučarsko tekmovanje za «Zlato lisico», ki bo veljavna za SP, zaradi pomanjkanja snega na Pohorju ne bo v decembru, ampak 19. januarja.
BERN, 10. — Švicar Roland Co-lombin, zmagovalec svetovnega pokala 1974 za smuk, si je v nedeljo pri padcu zlomil rebro. Zaradi te
ATLETI k A

Na stadionu «1. maj» v Trstu
V	soboto kros za srednješolce
V	soboto, 14. t.m. ob 14.45 bo Športno združenje Bor priredilo na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu drugo tekmovanje v teku čez drn in strn za dijake srednjih šol.
Glede udeležbe bi moralo biti to tekmovanje bolje obiskano od prvega, ki je bilo pred dvema tednoma na Kolonji, ker se ga bo skoraj gotovo udeležila tudi dolinska šola.
Tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne kategorije: rojeni v letih 1961, 1962 in 1963.
K. B.
Svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije Cassiusa Claya je v Beli hiši sprejel predsednik Združenih držav, Ford, ki je bil sam v mladih letih zelo uspešen športnik
ODBOJKA
M NA STADIONU «1. MAJ»
Jutri prve tekme turnirja zb Til
Na turnirju bo nastopilo šest ženskih ekip
Od jutri do sobote bo na sporedu na stadionu «1. maj» peti ženski odbojkarski turnir za «Trofejo bazoviških žrtev». Tudi letošnjega tekmovanja se bo udeležilo šest ekip. Prvi in drugi dan bodo na vrsti izločilne tekme, v soboto pa bosta sklepni srečanji za tretje in prvo mesto.
V prvi izločilni skupini bosta i-grala Bor A in B ter Kontovel. V drugi pa Breg, Sokol in Sloga. Favorita za končno zmago sta Breg in Bor, ki sta doslej zmagala po dvakrat in zmagovalec petega turnirja bo dobil trofejo v trajno last.
VsekaKor pa ne gre podcenjevati Kontovelke in Nabrežinke, ki se bodo po vsej verjetnosti spoprijele za tretje mesto. Druga postava Bora in (letos nekoliko oslabljena) Sloga ne bi smela biti nevarna tekmeca.
Končni zmagovalec lanskega turnirja je bil Breg.
Izredno dobrodošle bodo te tekme za tretjeligaša Breg in Bor, ki prav v tem času prihajata v zaključne priprave pred pričetkom prvenstva. Pri obeh naših ekipah je prišlo do zamenjave trenerjev. Pri Bregu je zamenjal Uča Jurkiča prof. Ivan Peterlin, prof. Franka Drasiča pri Boru pa Franko Vitez. To je torej še dodatni motiv, da si oba trenerja želita v tem prvem neposrednem obračunu zmago, ki bo poleg športnega tudi prestižnega pomena.
Urnik posameznih srečanj: Četrtek, 12. dec. ob 19.30 Bor B — Bor A ob 2C.CC Kontovel — Bor B ob 2C.3G Bor A — Kontovel Petek, 13. dec. ob 20.00 Breg — Sloga ob 2C.45 Sloga — Sokol ob 21.30 Sokol — Breg Schr.ta, 14. dcc.
cb 20.00 mrli finale za 3. nv\sto ob 21.00 veliki finale za 1. m:-sto Vse tekme, razen sklepne za 1. mesto, ki bo potekala na tri dobljene sete, bodo igrali na dva dobljena niza.
G. F.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiniiiiniiiiiitiiiiiiiinniiii>iiiiiui**-uiiiiiiiuiiiiiiniiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||| uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifimiHiitiiiiiiMitiiiiiiitiMiiiiiiiiiitiiiiitimiMiiiiiiiiii
V PRIČAKOVANJU LETA 1976
Za jugoslovanske olimpijce so določeni strogi pogoji
Na spisku kandidatov je že enajst imen - Prednost mladim - 16. mesto najslabša možnost
TEDENSKI KOMENTAR
I0R0VI ČLANI HA TRETJEM MESTU _______________________________________________
. j Bor — Volley 3:0 (6, 15, 2
Popolno slavje slovenskih peterk v tem kolu - Mladinci drugi I, v okviru priprav na prvenstvo (
1	J	1	^ i lige so imele borovke v soboto i
gosteh ekipo Volley
ZMAGA BORA V VIDNU Bor — Fiume Venelo 3:1 (11, 1?, _li# 6)
EOR: Vodopivec, Kralj. Kodrič, Može, Nadlišek, Neubauer, Požar, Žerjal.
F V: Da Ros. Beluz, Zanin, Pezzulli, Sellan. Schober, Pellacani, B'asin, Facca, Gabbana.
SODNIKA: Paulini in Rancesetti.
V prvi tekmi turnirja za «Pokal Lambertin Sportivo» je Bor slavil v Vidnu gladko zmago nad šesterko Fiume Veneto (bivši Noncello). U-speh «plavili» je bil mnogo bolj prepričljiv, kot kaže rezultat, saj so bili nasprotniki tehnično dokaj skromna ekipa. Borovcem je srečanje služilo v glavnem za uigra-vanje, v pričakovanju prvenstvenih nastopov. Vse sicer ni steklo najbolje, vendar so bile to v glavnem pomanjkljivosti, ki jih ne bo težko odpraviti.
Drugo kolo tega turnirja bo na sporedu 14. decembra, ko bo Bor igral proti Volleyu (Viden).
Mig
Da bi se znebila vsakega povoda za polemiko je Atletska zveza Jugoslavije svojim atletom že med letošnjo sezono sestavila dokaj točen seznam pogojev za uvrstitev v olimpijsko ekipo za leto 1976.
Pogoji so, kot vedno v zadnjih letih, zelo ostri in ne dopuščajo nobene vrste «turizma». Izkušnje iz letošnjega evropskega prvenstva kažejo, da se AZJ svojih pogojev tudi drži, morda, celo prestrogo.
V Montreal naj bi potovali atleti in atletinje, ki bi imeli realne možnosti za naslednje uvrstitve:
—	do 12. mesta (najmanjše število za napredovanje iz kvalifikacij) za vse skoke in mete ter oba mnogoboja,
—	do 16. mesta (polfinale) za vse teke,
—	do 8. mesta (finale) za vse štafete.
Na osnovi analize rezultatov prej- I šnjih OI in nadaljnjega razvoja bi * bili za take uvrstitve leta 1976 po-
trebni naslednji	rezultati:	
	moški	ženske
100 m	10”2	11”3
200 m	20”7	23"2
400 m	46"0	52"2
800 m	1’46”5	2'Or’O
ISOO'■m ' • f - -	s;39-”e.-	-l'IOl’O
3000 m		9'05”0
5000 m	13’33”0	
10000 m	28'20”0	
maraton	2.18’00"0		
100 m ovire		13'T
110 m ovire	13"8	
400 m ovire	50''2	
3000 m steeple	8’27”0	
4x100 m	29”2	44”Q
4x100 m	3’02”0	3’30"0
višina	21? cm	183 cm
daljina	785 cm	640 cm
pelica	510 cm	
troskok krogla disk kopje kladivo 10-boj, 5-boj
16,40 m 19,50 m
60.00	m
81.00	m
68.00	m 7800 t.
17.00	m
56.00	m
57.00	m
4500 t. olimpijski
Krasov blok je bil tokrat uspešen, toda Libertas je bil v celoti le premočan nasprotnik za naše odbojkarje
Številke same niso za izbor odločilne, če nastanejo kakovostne spremembe v določenih panogah Za skoke in mete se bo u-poštevala tudi sposobnost tekmovalcev za doseganje kvalifikacijskih norm v jutranjih urah, ki so za tekmovanje manj pripravne. Posebno važnost bodo selektorji polagali tudi na tekmovalno zrelost posameznika in na njegovo sposobnost prilagoditve vzdušju velikih mednarodnih tekmovanj.
Načelno se AZJ zavzema tudi za mlado ekipo, ki naj bi vsebovala (v letu 1976):
—	največ 24-letnice za sprint in za skoke,
—	največ 27-letnice za srednje proge, peteroboj in mete,
—	največ 25-letnike za sprint in za skoke,
—	največ 28-letnike za vse ostale panoge.
AZJ je začela jemati v poštev že dosežke iz leta 1973 in ob Koncu letošnje sezone objavila prvi spisek olimpijskih kandidatov, ki so: Pavličič Jelica (100, 200, 400), Urbančič Nataša (kopje), Fočic Djur-dja (peteroboj, daljina), Sušanj Luciano (400, 800, 4x400), Alebič Josip (400, 4x400), čikič Milorad (4x 400), Stekič Nenad (daljina). Svet Peter (300 steeple), Pečar Zdravko (disk), Makarovič Ivo (deseteroboj), Spasojevič Milan (troskok). Od teh bo skoraj gotovo odpadla Urbanči-čeva, katere umik je za sedaj dokončen.
Priprave za OI naj bi se v letih 1975 in 1976 odvijale 75-odstotno Po klubih, ostalo pa pod neposrednim nadzorstvom zveznih trenerjev. Točen program treningov, tehnične in zdravniške pomoči ter tekmovanj naj bi sestavih zainteresirani skupno z zvezo.
k. b.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva je prišlo do velikega presenečenja. Grado, ki je bil do nedelje brez točk, je povsem nepričakovano doma premagal Libertas iz Barkovelj, ki je tako ostal z osmimi točkami na lestvici in se mu je sedaj pridružil Bor.
«Plavi» so v tem kolu brez težav v gosteh odpravili Villesse. Glavno orožje borovcev je bil tokrat met. «Plavi» so s točnimi meti od. daleč povsem razbili nasprotnikovo cono, tako da je sam kapetan ekipe Villesse dejal, da je bila proti taki točnosti meta vsaka obramba zaman.
Na vrhu lestvice je še vedno Radici Arte iz Gorice, ki je brez težav odpravil Umanità.
Izidi 7. kida
Villesse — Bor	67:97
Radici Arte — Umanità 86:70
Grado — Lib. Barkovlje 70:68
Pcčitek: Libertas Trst.
Lestvica
Radichi Arte GO 7
Libertas TS Bor
L Barkovlje
Villesse
Grado
Umanità GO
0	504 387 14
1	430 345 10 3 587 466 8 3 471 454 8
432 529 4 2 2
1 6 407 504 1 6 400 537
Prihodnje koio (15. 12.)
Umanità Gorica — Viilesse, Libertas Barkovlje — Radici Arte Gorica, Libertas Trst — Grado. Počitek: Bor.
Borovi sirelci
Klobas 131, Sosič 112, Ambrožič 93, Fabjan 59, Sirk 51, Kraus 37, Guštin 34, Barazzutti 25, Koren 15, Vatovec 13, Kralj 12, Pertot 4 in Francia 2.
MLADINCI
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so se Borovi mladinci z zmago nad Italcantierijem povzpeli na odlično drugo mesto na lestvici. Po tekmi je trener Branko Lakovič dejal: «Zadovoljen sem bil z igro, čeprav smo nastopili z okrnjeno postavo. Fantje so skozi vso tekmo pametno igrali in predvsem na koncu, ko so ohranili mirne živ-
ce.» Lloyd Adratieo A je v ključnem srečanju tega kola po slabi igri odpravil Italsider, ki se ni še opomogel po pekočem porazu proti Boru. Končno pa je tudi Inter 1904 osvojil drugi par točk na račun Sorvolane.
Izidi 6. kola
Bor — Italcantieri	78:77
L. Adriatico A — Italsider 52:46 Inter 1904 — Servolana 70:39 Počitek: Lloyd B.
Lestvica
L. Adriatico	A	6	6	0	437	320	12
Bor	6	4	2	458	388	8
Italsider	6	4	2	387	340	8
Italcantieri	6	3	3	470	42.T	6
Inter 1904	6	2	4	346	354	4
L. Adriatico	B	6	1	5	358	443	2
Servolana	6	1	5	287	474	2
Borovi strelci
Klobas 136, Vatovec 79, Kraus 55, Koren 44, Guštin 44, Francia 36, Košuta 23, Ražem 16, Lisjak 15, Žerjal 8, Mazzucca 2.
Prost» meti: 52:86.
edko
NARAŠČAJNIKI
V četrtem kolu naraščajniškega prvenstva je v slovenskem derbiju Borova peterka visoko odpravila Polet. Košarkar «plavih» Bruno Furlan se je o tekmi tako izrazil: «Zasluženo smo zmagali v tem srečanju, čeprav niso poletovci igrali podrejene vloge. Poznalo se jim je, da ne razpolagajo z visokimi igralci za odbite žoge, kar je nemalo olajšalo našo nalogo.» Kontovel je v gosteh premagal ekipo Don Bosco in tako ostal sam na vrhu lestvice z 8 točkami. Kontovelov igralec Ivo Starc je o tekmi dejal: «Bila je vseskozi privlačna, čeprav, kot kaže končni rezultat, se je odvijala predvsem v obrambi Za naslednje nastope bo treba popraviti še met od daleč, če bomo hoteli obdržati prvo mesto na lestvici »
Izidi 4. kola
Bor - Polet	87:59
Don Bosco — Kontovel 32:47 Ricreatori — Libertas TS 133:13 Italsider — L. Adriatico 46:52 Prihodnje kolo (15. 12.)
Libertas TS — Bor (10.00), Polet — Ricreatori (10.30), Kontovel —
Italsider (10.30), Lloyd Adriatico — Don Bosco.
Lestvica
Kontovel	4	4
Don Bosco	4	3
Bor	4	3
Ricreatori	4	2
Polet	4	2
Italsider	4	1
Lloyd	4	1
Libertas	4	0
0	249 176 8
1	229 133 6 249 214 256 167 221 208 247 171 211 249
65 417
Najboljši strelci
Bor: Furlan 98, Udovič 53, Race 43, Dovgan 21, Trevisan 12, Mesesnel 10, Mazzucca 8.
Kontovel: Ivo Starc 71, Čuk 56, Perini 52, Klavdij Starc 32, Ban 28, Nabergoj 9, Regent 2, Buka-vec 1.
Fclet: Sosič 109, Daneu 43, Malalan 23, Ferluga 21, Leniša 13, Petje 8, A. Piccini 2.
edko
Na sinočnji prijateljski tekmi, ki je bila v Trstu, je ženska ekipa Olimpije iz Ljubljane premagala tržaški Darwii s 64:49 (27:23,.
NAMIZfil TENIS
V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU
Zanimiv turnir med gojenci
V slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici se je te dni pričel namiznoteniški turnir, katerega se udeležuje 28 tekmovalcev, razdeljenih v žensko in moško skupino, vsaka skupina pa še na začetnike in člane.
Turnir igrajo po načinu, da se vsak tekmovalec sreča z ostalimi in bo, seveda, preteklo precej časa, preden se bo turnir zaključil. Kljub temu so gojenci zelo navdušeni in to dopušča upe, da bodo nekateri izmed njih tudi v bodoče nadaljevali s to panogo, ki v zadnjih časih nima svojih slovenskih predstavnikov v Gorici. Vsekakor bo to spodbuda za mlade in še neizkušene igralce, da bedo nadaljeva li s tem športom ter tako postavili nove temelje namiznega tenisa na Goriškem.
„ iz Pordenona. Ta šesterka nastopa v 1. diviziji, njena igra pa je še precej pomanjkljiva. Igralke so bile nazenesljive pri sprejemanju servisov, akcije ob mreži pa niso bile nevarne. Občasno so zaigrale požrtvovalno in so v drugem nizu celo zbrale 15 točk.
Borovke so tudi tokrat nastopile z nepopolno postavo: odsotni sta bili Loredana Kralj in Sonja Jazbec. Ekipa Bora je bila stalno v premoči ter je dokazala, da zna zaigrati dobro, kar je potrdil tudi končni izid.
Sada
V PRVENSTVU MLADINCEV
Nepravičen poraz mladih Proscčanov
Primorje — CM M 2:4 (1:3)
PRIMORJE: Purič, Trobec, Be-zin. Verša, Rupel, Persi, Claudio, Albi, Milič, Schilleo, Terčič, 12 Bresciani.
CMM: Piccini, Dionis, Feroglio, Zugolin, Bazec, Buffa, Husu, Cau-zer, Pison, Berlocchi, Fanigliolo.
STRELOT- v p.p. Cauzer (15. in 35.), Buffa (20.), Milič (27. iz ll-metrovke), v d.p. Cauzer (10.) in Milič (22.).
Čeprav so Prosečani nastopili o-krnjeni (manjkali so Čok, Kralj in Maestrot*’) so s prikazano igu povsem zadovoljili in bi vsekakor zaslužili remi.
Gostje so prišli v vodstvo iz zelo dvomljivega offsida. Domačini sp nato začeli napadati tudi s svojimi obrambnimi igralci, nasprotniki pa so zaradi napake domače obrambe v protinapadu podvojili. «Rdečeru-meni» so izid znižali iz dvomljive 11-metrovke, katero je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Miličem.
Naši fantje so po tem zadetku računali na remi, toda gostje so spet izkoristili napako domače o-brambe in padel je še tretji gol.
V nadaljevanju tekme so gostje dosegli še en gol, za domačine pa je izid znižal niihov najboljši igralec na igriški Milič. H. V.
---- Janko Perat ------------------------
UMIRAJOČI
---- CAS	47. =
«Ni res! Z nobeno nisem bil nikjer, odkar se gibljem v krogu, ki ga oba poznava. Z nobeno! Z Lojzko pa še sploh ne. Nekaj spoštovanja imam pač do samega sebe.»
Toda bila sem zlobna.
«No, saj ni tako slaba. Mlada je in lepo postavo ima, predvsem pa je mlada. Res je sicer, da rada pogosto menja. To pa samo dokazuje, da je privlačna.»
«Ni res. Prosim te, verjemi!»
čutila sem, kako mu je avtomobil ušel za trenutek iz oblasti. V obraz je postal še bolj mrk in ostra poteza okrog ustnic se mu je še bolj poglobila. Nemirno je pogledoval naokoli, kakor da išče izhoda, kakor da hoče pobegniti iz drvečega avtomobila.
Toda škrat me še ni hotel izpustiti.
«No ja, saj ni tako hudo! Mlada je pač.»
Nekaj časa je molčal, kajti neki avtomobil, kn nam je privozil naproti, je medtem neprevidno prehiteval drugega. France ni zmanjšal brzine, kot se mi je zdelo, da bi bilo prav, ampak je pognal še hitreje. Glavo je sklonil prav nad krmilo. Zavozil je čisto na rob cestišča, ki se je prav tam razširilo, n že je bila nevarnost, da bi prišla v škarje, mimo. Potem ;8 še nekaj časa tiho vozil. Spregovoril je, ne da bi obrnil glavo. «Zame je hudo. Dosti mi je do tega, da bi mi verjela.
Prav nič mi ni do pustolovščin, če se človek enkrat v življenju opeče, se samo enkrat, če je pameten.»
Vrag mi ni dal miru.
«Se pravi, da si se v življenju hudo opekel?»
Ni mi takoj odgovoril. Kolesa so nezadržano drvela proti koncu najine poti. Oglasil se je šele čez nekaj trenutkov, ki so se mi zdeli neskončno dolgi.
«Morda sem se res. Kakor se vzame, še nikoli nisem nikomur pripovedoval o svojih tegobah. Te res zanima? No, včasih je takšno pripovedovanje tudi olajšanje. Če ti je prav, pa poslušaj in sama presodi!»
Ni počakal na moj odgovor, temveč je kar nadaljeval:
«V bistvu je moja zgodba precej vsakdanja. Sicer pa je tudi sreča ali nesreča, zadovoljstvo ali nezadovoljstvo sestavljeno iz drobnih vsakdanjosti, ki pa seveda lahko rodijo težke posledice.
Bilo je štiriinštiridesetega, med vojno. Tedaj sem bil v prekomorski brigadi četni komisar in sekretar bataljonskega biroja SKOJ. V tem svojstvu sem bil kot zastopnik vojske poslan na skojevsko konferenco na teren. Tam sem naletel na skoro sama dekleta, kajti fantje so bili v vojski. Le nekaj zelo mladih dečkov in dva pohabljenca so bili med njimi.
Ne spominjam se več, kako je prišlo do tega, da sem po konferenci spremljal sekretarko na njen dom. Nič posebnega ni bilo. Toda čez nekaj dni sem dobil vabilo na miting, kot se je temu reklo. Priredila ga je mladina, v resnici pa je bil ples, če izvzamem uvodni politični govor in obvezno deklamacijo ene od borbenih pesnitev.
Na plesu smo popili tudi nekaj vina. Potem so začeli s tisto: 'Sad se vidi, sad se zna, ko je koga izabrao!’ Sekretarka me je trikrat zaporedoma izbrala, zato sem se čutil dolžnega, da šem z njo plesal več kot z drugimi dekleti. Ne morem reči, da mi je bilo zaradi tega nerodno, saj je bila mlada in kar privlačna. No, potem sva šla ven, na sprehod v noč. Poljubil sem jo. Ni se branila.
Potem — no, saj veš, kako gredo te reči. že naslednji dan me je obiskala sama. Vprašala me je, ali vem, kakšna je dolžnost komunista. Nisem takoj razumel, kam meri, toda kmalu mi je postalo jasno. Ugovarjal sem, da tako pač ne gre, saj to, kar je med nama, ni ljubezen. Vprašal sem jo tudi, ali je enako ravnala tudi s tistim, ki je bil pred menoj. Nad mojimi besedami se je zgrozila in izjecljala, da sem njen prvi.
No ja, čez dober teden je pritisnila name z nosečnostjo. To je seveda bila resna zadeva, ne za komunista, pač pa za komunista človeka, za kakršnega sem se imel. Verjel sem ji, se pravi nasedel. Poročila sva se, preden sem zapustil otok. Otrok pa se nama je rodil šele pet let kasneje.
Ko se je vojna končala in sem si za silo uredil življenje, sem jo povabil k sebi. Medtem je bila namreč pri svojih starših. Dve leti zatem, ko se je preselila k meni, se nama je rodila hčerka. Ljubka je, veš, in v veliko veselje mi je.
Naj ti povem še to, da je bila žena pred tremi leti operirana na možganskem tumorju. Operacija je sicer uspela, vendar je zapustila posledice, kot so melanholija, apatičnost, slab spomin in govorne motnje.»
Nisem vedela, kaj naj mu rečem. Nič pametnega mi ni prišlo na misel. Da bi prekinila mučno tišino, sem vprašala:
«In kje je zdaj tvoja — žena?»
«Predlanskim se je vrnila k staršem. Morda jo je tudi pekla vest. Naj bo kakorkoli, ne bom je še bolj mučil. Vsak človek je dolžan nositi posledice svojih dejanj. Poročil sem se z njo, ko je bila zdrava. Vem, da je bdi najin zakon bolj ali manj zgrešen. Najbrž bi v takem zakonu nihče ne vzdržal, dandanes že ne. Ampak zdaj je zame prepozno. Ona je brez moči, sama in nezmožna skrbeti zase. Zato se zavedam, da ne smem biti nečloveški. Ne morem s silo podreti nečesa,’ kar sem s težavo vzdrževal toliko let. Rešitve pa ni. S silo ne moreš ničesar uničiti, razen samega sebe.»
Predober je, sem pomislila. Pa ni prav. Življenje je nekam lažje, če nisi zmeraj dober. ,S silo ne moreš ničesar uničiti razen samega sebe’ . . .
Avtomobil je drvel dalje. Francetov profil je bil še ostreje izklesan. Molčala sem. Oba sva molčala. Njegovo pripovedovanje me je pretreslo. Toda zakaj je s takšnim poudarkom povedal, da bo njen mož do smrti? Mar ga n8 veže le obilica, navada? Mar ni to nepošteno? V zakonu naj bi ljudi vezala le ljubezen. Najbrž nima toliko poguma, ali pa ni tako surov da bi vse skupaj pretrgal. Zakaj je življenje tako neumno in’ tako kruto? S silo ne moreš ničesar rešiti. Ali res ne?
Molk je trajal že predolgo. Vprašala sem, samo da bi nekaj rekla :
«In hčerka? Kje je zdaj?»
«Pri ženi, na otoku. Poletje preživita vedno tam doli.»
Spet je umolknil. Le bežno me je pogledal, toda v njegovih očeh sem brala izpoved.
Odmaknila sem se, da bi na obrazu, ki sem ga zdaj že dobro poznala, poiskala potrditev, ali ta izpoved pomeni tudi zagotovilo. Toda videla sem samo goste, na sencih nekoliko posivele kostanjeve lase, ki so se v rahlem grebenu poganjali kvišku, kot bi jih nakodral veter, in obraz, v katerem so bile začrtane ostre poteze trdo preizkušenega moža. Stiskal je ustnice, in nad globokimi očmi, ki so spet strmo zrle le na cesto, so se mu bočile goste obrvi.
Opazovala sem ga, toda bolj kot šibkost, ki jo je izdal, sem občutila življenjsko moč, ki je izžarela v njegovem pogledu. čutila sem jo z vsem telesom, kot toploto njegovega živalskega bitja, prežetega z energijo in bojevitostjo. Sem si to morda le domišljala? Domišljala zato, ker sem ga ljubila? To spoznanje me je obšlo hipoma. V tem, kar sem čutila, je bila želja po smrti, hkrati pa protisloven, čudovit drget srca, ki je hlepelo po življenju, po ljubezni.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnapref: polletna 7 500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
11. decembra 1974
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/II nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Izdaja in tiska ST' ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	r_____^__________
JUBILEJNO SLAVJE KRIŠKE «VESNE» V TOREK V SLOVENSKEM KLUBU 30-LETNICA «TRŽAŠKE BRIGADE»
Posvetovanje prosvetnih društev SPZ
Po slovenskih prosvetnih društvih se vrstijo tradicionalne predpraznične razstave slovenskih knjig in slovenskih folklornih predmetov. Prirejajo jih v sodelovanju s Tržaško knjigarno. Zgoraj: razstava pri PD «Vodnik» v Dolini, spodaj pri PD «Tabor» na
Opč ina h
Partizanska «Tržaška brigada», ki se je borila v sklopu IX. korpusa, je slavila 30-letnico svoje ustanovitve. Za to priložnost je bila v tržaškem Avditoriju svečana proslava, katere so se udeležili številni bivši borci in mnogi ugledni antifašistični borci slovenske in italijanske narodnosti. Zgoraj: pogled na oder in del občinstva; spodaj:	gostje in predstavniki
borčevske organizacije iz Kopra. Desno: spominski kamen, ki so ga v soboto odkrili pri Sv. Justu uslužbencem TELVE, ki so umrli v nacističnih taboriščih.
V SPOMIN USLUŽBENCEM TELVE
ZADNJA VEČERJA (LETOŠNJA) ČLANOV ZADRUGE «NAŠ KRAS3
V sredo zvečer je bilo v prosvetnem domu «Albert Sirk» v Križu posvetovanje predstavnikov prosvetnih društev SPZ na Tržaškem in Goriškem. Udeležila so se ga skoraj vsa društva, kar dokazuje, kako se naši prosvetarji zavedajo pomena prosvetnega delovanja v našem zamejstvu. Ena izmed glavnih tem razprave je bila potreba po večji povezanosti med prosvetnim in športnim življenjem v naših krajih, saj gre za dve vzporedni komponenti delovanja za isto stvar, to je za dviganje narodnostne zavesti in plemenitenje duha naših ljudi, zlasti mladine. Precej časa so posvetili tudi pripravam za bližajoče se proslave 30-letnice osvoboditve, na katere se morajo naša društva pripraviti. Važno je, da se tem proslavam da tislega duha, ki je preveval naše ljudi v boju za svobodo. Zgo<aj: predsednik SPZ Klavdij Palčič s podpredsednikom Saverijem Rožičem in tajnikom Dušanom Kalcem; levo: pogled na dvorano med posvetovanjem
V soboto je zadruga «Naš Kras» priredila zadnjo letošnjo društveno večerjo v znanem gostišču pri Fernetičih. Zbrane sta obiskala tudi Miklavž in hudič (Kobal In Rustja) v nekoliko drugačni varianti od tradicionalne in tudi marsikatero duhovito povedala na račun tega in onega. Zadruga «Naš Kras» priredi v soboto, 14. t. m.
svoj zadnji letošnji koncert z nastopom mešanega zbora iz Postojne v dvorani openskega Prosvetnega doma