Pravniška kronika 1892. leta. Pravniška kronika 1892. leta. Lani osorej izrekli smo nado, da nam bode možno, pišoč pravniško kroniko za leto 1892. zabeležiti velik napredek v zakonu in pravu našem. Žal, da se naše želje niso izpolnile. Pregledajoč državni zakonik za leto 1892. najdemo v njem sila malo zakonov, kateri se tičejo sodnega prava. Mej njimi zavzema vsekako prvo mesto zakon z dne 16. marca 1892, št. 64. drž. zak. zastran odškodovanja za neopravičeno obsodbo. Z le-tem zakonom odpomoglo se je vsaj deloma potrebi, katera se je že davno čutila. Brez dvoma pozdravil je vsak pravnik z veseljem ta zakon. Razun imenovanega nimamo skoro zabeležiti nobenega važnejega zakona, kateri bi se dotikal kazenskega prava. Skoro nič bolje ne godi se nam, ako poročamo o zakonih tičočih se civilnega prava. V tem oziru imenovati nam je vsekako zakon z dne 16. julija 1892, št. 202 drž. zak., s katerim se določuje ustanovitev registrovanih pomožnih blagajn i C. Zabeležiti nam je še zakon z dne 30. decembra 1891. 1., št. 3 ex 1892. drž. zak. kateri navaja dodatna določila k zakonu z dne 28. julija 1889, št. 127 drž. zak. zastran uravnave razmer rudarskih skladovnic in oni z dne 17. septembra 1892, št. 178 drž. zak. enake vsebine. Civilno-pravdnega reda tiče se zakon z dne 3. febru-varija 1892, št. 36 drž. zak. s katerim so se ustanovila nekatera za mesto delegovana okrajna sodišča v mestu Dunajskem. Razun navedenih zakonov v vsem državnem zakoniku ne najdemo skoro važnejega zakona, kateri bi zadeval sodno pravo. V tej stroki nam torej v letu 1892. ni zabeležiti posebno velikega napredka. Vsekako najvažneji zakoni, katere nahajamo v državnem zakoniku za leto 1892., so pa oni z dne 2. avgusta 1892. 1., št. 126 - 130 drž. zak., s katerimi se določuje, da se ima pri nas uvesti zlata kronska vrednost. Navedeni zakoni ne bodo samo velike važnosti v gospodarskem oziru, temveč tudi za civilno-pravne razmere, ko pride v veljavo nova vrednost. Pravniška kronika 1892. leta. Z zakonom z dne 18. septembra 1892, št. 172 drž. zak. o obdačevanji trgovine z efekti in z izvršitbeno naredbo z dne 10. novembra 1892, št. 197 drž. zak. storil se je važen korak, da so se tudi najbolj imoviti slojevi primorali dospevati državnim stroškom. Kar se tiče naše uprave, važen je razglas ministerstva za bogočastje in nauk z dne 15. decembra 1891, št. 4 drž. zak. za 1. 1892., s katerim seje priobčila ustava evangelijske cerkve ter zakon z dne 22. decembra 1891, št. 6 drž. zak. za 1. 1892. zastran ustanovitve zdravniških zbornic. Znameniti zakoni, katere nahajamo v državnem zakoniku za leto 1892., zadevajo mej narodno pravo in trgovino. V mislih imamo trgovinske in čolne pogodbe z nemškim cesarstvom in z Italijo z dne 6. decembra 1891, št 15 in 17 drž. zak. za 1. 1892. in trgovinsko pogodbo z Belgijo z dne 6. decembra 1891 in s Švico z dne 10. decembra 1891, št. 22, oziroma št. 18 drž. zak. za 1. 1892. V to stroko spada tudi še dogovor s cesarstvom nemškim za vzajemno obrano iznajdeb, znamek in vzorcev z dne 6. decembra 1891, št. 23 drž. zak. za 1. 1892. Velik upliv na našo trgovino imela bode tudi občapoštna pogodba z dne 4. julija 1891, katera se je priobčila v št. 97 drž. zak. za 1. 1892. Iz tega razvidi se, da nahajamo v lanskem državnem zakoniku sicer jako malo zakonov zadevajočih sodno pravo, temveč pa znamenitih zakonov, kateri se tičejo narodnega gospodarstva, trgovine in mejnarodnega prava. Slednjič omeniti nam je še dvoje važnejih naredeb, priob-čenih v lanskem državnem zakoniku in sicer naredbo finančnega ministerstva z dne 21. novembra 1892, št. 208 drž. zak. zastran izvršitve t. št. 75 p. zak. z dne 9. februvarija 1«50, št. 50 drž. zak. in ukaz pravosodnega ministerstva z dne 15. januva-rija 1892, št. 12 drž. zak. zastran izvrševanja civilno-sod-nih razsodeb sodišča kneževine Liechtensteinske. Zakonodaj stvo torej tudi leta 1892. ni izpolnilo nad, katere smo gojili začetkom preteklega leta. Tudi še lani ni zagledal belega dne kazenski zakon, akoravno se že pripravlja leta in leta. Za njegovo pretresovanje postavljeni odsek ni še dovršil 8 O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. (Dalje.) 174. Ta obrazec, če tudi slovensko pisan, je samo po besedah, ki so slovenske, ne pa po slogu, ki je nem.^k, slovenskega duha. Kar sem dozdaj omenil o razumljivosti slovenskega pravnega jezika, bodi tudi za vse naslednje obrazce še posebno ponovljeno in jaz moram tu izreči misel, da se je g. pisatelj obrazcev preveč naslanjal na nem.^ko uradno pisavo, ker v tem obrazcu bi med drugim in bolj razumljivo na str. 84. mesto nemško mi-^ilienega dolzega stavka enakih mislij blizo tako-le rekel: »V tej nakazni pogodbi je Juri Vutej na Urbana Otavca iz Žila nakazal mene, Tilna Vuteja, zaradi poplačila moje dedne tirjatve v znesku 580 gld. s 4''/(, obrestmi od I. julija 1886 naprej, katera tirjatev 580 gld. s prip. izvira iz zapuščinskega prisojila c. kr. mestno pooblaščenega okrajnega sodišča v Celovcu z dne ... št. . . . Urban Otavec, ki je od lastne strani Juriju Vuteju vsled dolžnega pisma z dne 24. julija 1887 znesek 700 gld. s prip. dolžan, je ta nakaz prejele. — Tudi tirjatev tožbe na str. 85. bi jaz bolj razumljivo tako-le obrazil; »Toženec svojega dela in še ni predložil načrta zakonodavnim zborom v konečno posvetovanje. O dolgo zaželjenem civilnem pravdnem redu se sploh še ni posvetovalo, akoravno je pravosodni minister opetovano obečal, da bode odpomogel po vse opravičenim željam. Pač seje pa državni zbor lani pečal še z načrtom zakona o sestavitelj-skem pravu in z načrtom zakona o plačevanji na obroke. Toda tudi o teh načrtih ni še dokončal svojih posvetovanj. O načrtu zakona o pripravni službi sodniški ter izpitu sodniškem govorili smo že obširno lani v št. 1. in 5. našega lista. Pretresevalo se je tekom preteklega leta tudi že o načrtih glede kompetence v zapuščinskih, varuštvenih in skrbništvenih zadevah in o prenaredbi pravniških in državnih naukov. Državni zbor ima torej v posvetovanji mnogo načrtov o važnih zakonih in le želeti nam je, da bi zadobili tekom tega leta vsaj nekateri teh načrtov tudi zakonsko veljavo. V Ljubljani ob novem letu 1893. X. o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 9 Urban Otavec je kot odkazanec dolžan plačati meni, Tilnu Vuteju, kot nakazancu v 14 dneh, da se ogne eksekuciji, znesek 580 gld. s 4»/o obrestmi od i. julija 1886 vred, in to iz posojila, ki ga je v znesku 700 gld. s prip. dolžan Juriju Vuteju. oziroma v njegovo zapu.ščino, ki je v tej zadevi nakazalec. S tem bode plačan znesek 580 gld. s 4»/;, obrestmi od i. julija 1886 naprej, ki je del dedne tirjatve iz zapu.ščinskega prisojila c. kr. mestno pooblaščenega okrajnega sodišča v Celovcu z dne . . . št. . . . — V enakem roku 14 dni ima Urban Otavec povrniti mi pravdne stroške«. — Naj mi gosp. pisatelj ne zamerja mojih opomb, saj jaz, če kaj slovstveno ocenjam in razsojujem, brezmišljeno ne razdiram kot Vandal kar n a č e z, ampak menim, da postavim ali vsaj priporočim na mesto razdrtega (in to je doslovno razumeti!) kaj boljšega. Slovenci pač nismo bogati na nobeno stran, posebno pa ne bogati gledč pravnega jezika. Nam torej ne kaže podirati, in če že kaj podremo, moramo, če nismo sutores ob enem napraviti sami kaj boljšega, — in če ne moremo, moramo tudi slabo, s katerim je vselej kaj dobrega združeno, pri miru pustiti, ker tudi slabo nosi, če se ab adverso motri, v sebi dobre nauke, naj se znamo v prihodnje slabemu ogniti. V tem obrazcu se nahaja stavek : »ktere sem ti tudi dolžanc (str. 84),; mesto tega bi jaz rekel: ktere sem tudi jaz tebi dolžan. In re bi jaz gled^ pisem umrlih beležnikov ne govoril tako, kakor stoji na str. 85. 186. Jaz bi izraz »klavzula« premenil z zaslovom: zaključek ali za vr še tka. 188. Stvarno je ločiti zaslova: pisarnica in: odpravnica, katera potreba se najbolj kaže v krajih, v kterih se morajo sobe, kjer se prepisuje, ločiti od sob, v kterih se prepisana pisma odpravljajo. Prve prostore bi jaz imenoval: pisarnica, druge pa: odpravnica. — Dalje je rabiti mesto izraza: »klavzulovani prepis« slovenski zaslov: prepis z za vrše tke (z zaključkom) ali pa: prepis nosžč završetko (zaključek). — 192. Izraza: »zvršilna prošnja« bi jaz ne rabil, ker zdi se mi, da glagol .zvršiti«, ki se nahaja v besedi »zvršilna« pomenja le, da je »vršenje« končano; druga stvar pa je, kadar se ima kako drugo d j a n j e izvršiti, ki torej ni djanje vršenja. Jaz bi torej dosledno rabil zaslov: izvršilna prošnja. 10 o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 194. Za »eksekut« bi rabil slovenski zaslov: izvr.šenec. 196. > ... da v 14 dneh, ko se mu je vročila medsodba . . . gotovo nastopi dokaz . . .« Tukaj ni pozabiti, da se mora (vsakokrat dosledno) na primarnem mestu postaviti adverb: potem v stavek, ki brez njega ni razumljiv, in reči je: . . . da v i 4 dnevih potem, ko se mu je vročila medsodba, gotovo nastopi dokaz... 198. Za nemški izraz tRiibrikt., na kteri se nahaja kak odlok in ki služi v to, da se ktera stranka obvešča, bi jaz rabil vselej dosledno zaslov: obvestnica. 199. V tem obrazcu se nahaja za nemški izraz: ^annehmen* {den Antritt des Beweises) slovenski prešlo v »sprejeti c. Jaz mislim, da tak preslov ni pravilen, ker »sprejeti c se rabi za nemški zaslov empfangen [den Besuch). Nemški: annehmen bi jaz preslavljal v slovensko dosledno z; prejeti. 201. »Priče ne prebivajo vse v (domačem) sodnem okoliši« > Gerichtsprengel pomenja kraj, v katerem velja oblast kakega sodišča, in tu se govori o takem kraju in specie, ne pa in gemre, kar oboje ni prav zaslovljeno v zaslovu: »sodno okoliše recte oko-lišče«, ki torej ni prav oblikovan zaslov za Gerichtsprengel. ker tu je govor o kakem sodišči in specie (kraj) in okolišče pomenja spet kraj, če tudi bolj razsežen [ausgebreiteter, zveiter Ort); adjectivum od besede sodišče je pa: sodišč en, a, o (ne pa: »sodišk«, kakor neprav stoji v moji opombi k obr. 25) in tudi ne soden, a, o«, ki spominja sodnega dn^. Jaz bi predlagal, naj se tu v slovensko preslavlja nemški terminus z: sodiščni okraj ali pa z: s o-diščno okrožje. 202. Zaslov: »prošeno sodišče« za ersuchtes, regiiirirtes etc. Gericht bi lahko prouzročil dvoumje, ker vsaka prošnja, ki se pri sodišči (tudi od zasebnikov) uloži, napravi, da je »sodišče prošeno« ; zdi se mi toraj, da bi smel tu stalno rabiti zaslov: naprošeno sodišče, kar dobro znači položaj prosečega sodišča in na-pr oš enega sodišča. 210. »zahtevati prepis pričinih izpov^deb« sicer ni neslovnično rečeno, a meni se zdi le premalo razumljivo za navadnega Slovenca in tudi ni blagoglasno, ker tukaj se prevečkrat ponavlja zaporedoma glasnica i: 1, — i — 1 — i — i. Ali bi ne bilo bolje reči : zahtevati prepisov izpovedeb prič.^ Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 11 223. Tu se mi zdi zaslov: pravna reč primerno rabljen za RechtsacJie, ker tu ni govora o sporu ; zaslov: pravdna reč bi se pa prav primerno rabil za nem.ško : Streitsache. 226. Tudi tu ponavljam, kar sem že prej rekel, da je trdba paziti na red besedi in tudi na red stavkov je tr^ba paziti. Mesto reči: »Z odlokom ... se je v navedeni pravni reči narok za razpravo o pro.šnji . . . zahtevajoči, naj . . . določil na danes«, naj se reče: Z odlokom... se je v navedeni pravni reči na danes določil narok za razpravljanje o prošnji . . . zahtevajoči, naj . . . 234. Za: »sumarni dokaz« bi rekel: brzi dokaz, — za >su-marno« (adv.) bi rekel: odmah, brzo, na kratko. 239. Mesto »zvedenec« bi rabil: izvedenec, ker to je že poznan zaslov; veščak sam more, izvedenec v6, pa ne more sam, (n. pr. izvedeni ocenjevalec prekrasne slike.) (Konec prihodnjič.) Dr. Fr. Oblak. (s?