Nova volilna praviea. Dne 23. febr. je predložil minigtrgki predgednik baron Gauč državni zbornici vladni predlog o novi vohlni pravici. Avstrijski narodi in stanovi go pričakovali enake volilue pravice, a dobili soneenako, namesto pravice dobili go novo krivico, namegto krnba kamen. Edini Nemci in med stanovi meščani bi bili lahko zadovoljni, kajti ti go dobili več kakor jim gre, a razvajeni otroci ge ne dajo nikdar zadovoljiti, takosotndi v tem alučajn Nemci nezadovoljni in se knjajo. In vsled tega labko rečemo, da ga ni naroda in je ni gtranke v Avgtriji, koji bi vgajalo, kar je GauS ponudil. Poslanci po kronovinah. V poglansko zbornico pride 455 izvoljenih poslancev, ki s> po posameznih kronovinab razdeljeni na gledeč način: Za kraljegtvo Čeiko 118, za kraljestvo Dalma- cijo 11, za kraljestFo Gališko in Lndomerijo z ve- liko kneževino Krakovgko 88, za nadvojvcdino Avgtrijo pod Anižo 55, za nadvojvodino Avstrijo nad Anižo 20, za vojvodino Solaograško 6, za voj- vodino tŠtajersko 28, za vojvodino Koroško 10, za vojvodino Kranjgko 11, za vojvodino Bukovino 11, za grofijo Moravgko 44, za vojvodino Šlezijo 13, za pokneženo grofijo Tirolgko 21, za deželo Vor- arlberg 4, za mejno grofijo htro 5, za pokueženo grofijo Goriško in Gradišžansko 5, za megto Trgt z okolico 5. Poslanci po narodnosti. Različne narodnogti 80 po vladnem volilnem predlcgn sledeče zastopane: Nižja Avgtrija doglej 46 poalancev, v prihodnje 55 (vai Ntmci). Zgornja Avstrija doslej 20 poalancev, v prihodnje 20 (vgi Nemci). Solnograska doslej 6 poglancev, v pnhodnje 6 (*si Nemci). Koroska doslej 10 poslancev (vsi Nemci) v prihodDJe 10 (1 Slovenec). Štajergka doglej 27 poglancev (23 Nemcev, 4 Slovenci), y pribodnje 28 (22 Nemcev, 6 Slovencev). Kranjska doglej 11 poglancev (9 Slovencev, 2 Nemca), v prihodnje 11 (vsi Slo venci). Trst doslej 5 poalancev (ni Italijani), v prihodnje 5 (1 Slovenec, 4 Italijani). Goriako doslej 5 poglancev (3 Italijani, 2 Slovenca), v prihodnje 5 (3 Slovenci, 2 Italijana). Iatradogle.i 5 poglancev (4 Italijani, 1 Hrvat), v pribodnje 5 (1 Slovenec, 2 Hrvata in 2 Italijana). Tirolgko doslej 21 poslancer (14 Nemcev, 7 Italijanov) v pribodnje (13 Nemcev, 8 Italijanov). Vorarlberg doslej 4 (vgi Nemci), v prihodnje 4 (vgi Nemci). Če&a doglej 110 (66 Čehov, 44 Nemcev). v prihodnje 118 (70 Cehov, 48 Nemcev). Moravgka doglej 43 poglancev (20 Čebov, 23 Nemcev), v pribodnje 44 (27 Čehov, 17Nemcev). Šlezija doslej 12 poglancev (1 čeb, 1 Poljak, 10 Nemcav), v pribodoje 13 (3 Poljaki, 2 Čeba, 8 Nemcev). Galci.ja 78 poslancev (70 Poljakov, 8Rusinov), v pnhodnje 88 (61 Poljakov, 27 Rusinov). Bakovina doglej li poglancev (2 Rugina, 1 Poljak, 3 Nemci, 5Ramunov), v prihodnje 11 (4 Ragini, 3 Nemci, 4 Rnmuni) Dalmaciia doslej 11 poalancev (vgi Srbo Hrvatje), v prihodnje 11 (vgi Srbe-Hrvatje). Ako te številke sestejemo, dobimj alodeče: Doglej je bilo v drž. zboru 205 Nemcev, odslej jih bo tudi 205. Doglej je bilo v drž. zbora 87 Cehov, odslej jih bo 99. Doglej je bilo v drž. zboru 72 Poljakov, odslej jih bo 64. Doslej je bilo v drž. zborn 10 Rasinov, odslej jih bo 31. Doglej je bilo v drž. zbornl5 Slovencev, odslej jih bo 23 (torej 8 več). Doslej je bilo v drž. zborn 12 Srbo-Hryatov, odalej jih bo 13. Doglej je bilo v drž. zboru 19 Italijanov, odglej jih bo 16. Doglej je bilo v drž. zboru 5 Rumunov, odglej bodo 4 Slovanov bo torej gknpno 230, Nemeev 205, Italijanov 16 in Rnmnni 4. 230 Slovanov bo torej sknpaj stalo nasproti 225 Neg 1 o v a b o m. Volilni okraji na Sp. Štajerskem. 1. Sodni okraji Maribor levi breg Drave (meato je izključeno), Št. Lenart, Ljutomor, Zg. Radgona, dalje občine iz godnega okraja Radgona: Dadojnce Poterna, Plidvica, Šetince, Sloveuja Gorca, Senkovce, Stance, Dražen vrb, Velka. 2 SodniJ8ki okraji Maribor desni breg Drave, Slov. Bigtrica, Konjice. 3. Ptnj, Ormož. 4. Celje, Laško. 5. Šmarje, Rogatec, Kozje, Brežice, Sevnica. 6. Marenberg, tSoštanj, Slov. Gradec, Vransko, Gornji grad; dalje občine: Kaplja, Grad (sodni okraj Arvež). Mesta in trgi: 7. Š&tvnica, Ivnik, Arrež, Nemski Lonč, Švanberg, Vel. Št. Florijan, Voitsberg, Maribor, Studenice, Pobars, Razvanje. 8. Ormož, Laško, Ljutomer, Zg. Radgona, S'ov. Bigtrica, Slov. Gradec, Šostanj (iz igtoimenskih sodnih okrajev) Mareaberg, Vig. Mnta, Gornja Vižinga, Kortin, Sobota, godn. okr. Marenberg, Ptuj, Brežice, St. Lenart v Slov. gor., Rogatec, Slatina, Št. Lovrenc nad Mariborom, Celje, Vojnik, Konjice, Vitanje trg. Kmečko stališče. SpodDJeštajerski kmetje nikakor ne m)rejo biti zadovoijni z novo pravico. Kot tretjina vgega deželnega prebivahtva bi morali dobiti tndi tretjino poslancev, torej od 28 p slancev vsaj devet poglancev, a dobili bo jib le šest, torej so jim ukradeci 3 mandati. Posebno nezadovoljni pa ie morajn b li kmetje, ker je vlada za pesčico meščaDgkih in tržkib volilcev po Celju, Ptuju, Brežicah, Ormožn itd. ugtvarila pogebni mandat ter h tem izrekla, da so volilci v tem megtuem okrajn 3 krat več vredni nego kmečki, kajti na enega volilea v tem okraju pridejo 3 vclilci v kmečkih volilnih okrajib. Kmet odločno 7&vrača tako neopravičeno prrenstvo meščanov in tržanov v političnem oziru, ampak nagprotno, tem ljudem je uživanje tako posašilo možgane, da imajo navadno najmanj smisla za resna gospodarska in progvetna vprasanja, le osebna politika še včasi razdraži njih izdelane živce. Sploh so na celem Štajerskem kmetje zapostavljeni pri volilni pravici za meščani in tržaoi. N:i Štajergkem bodo megta in trgi imeli 10 poslancev, kmetje pa aamo 18, čeprav znasa kmečko prebivalstvo več kot dve tretjini vsega prebivalat^a. Naši slivenski poslanci morajo torej z vsemi silami delati, da še pridobijo za Spodnji Štajer 3 poslance, ki jim gredo po številu in v razmerju z meščanskim prebivalstvom. Češki kmečki poslanci, ki so tndi zelo prikrajšani pri volilni spremembi, so že naznanili, da bodo gknšali tako volilno pravico na vsak nak način preprečiti, če treba, tudi 8 gamokregi! Splošno ao avstrijski kmetje nezadovoljni z novo razdelitvijo mandatov. Narodno stališče. Vgi glovangki narodi airne Avatrije g^ ?<*'iko upanje stavili v novo volilno pravico, toua bm so prevarjeni. Nemci so zopet na škodo Slovanov dobili več maodatov kakor jim gre po številu. Slovanov je v Avatriji okroglo 16 milijonov, Nemcev samo 9 milijonov. a Slovani imajo le 230 mandatov, Nemci pa 205. V novem državnem zborn bi imeli torej slovanski narcdi le majhno večino, a v državi imajo med prebivalstvom velikansko premoč. Očividno je, da ta krivica ne ame ostati, ampak se odpraviti. Pogebna krivica pa se je ;adela nas gpodojestajergke Slovence. Ear gmo rekli s kmečkega stališča o deželnih volilnih okrajib, to velja tudi z narodnega stališča, da amo prevarjeni za tri mandate na deželi. A nečuveno je, kar se je zgodi'o a celjskim mestnim okrajem. Ta okraj ae je ustvaril g tako aamovoljo, da človeka zavre kri V ta okraj niao vzeti samo nemški trgi, ker bi potem bil okraj premajhen, a vzeti tudi niao vgi slovenski trgi, ker bi potem okraj bil za Nemce negotov, ampak samo nekateri, da celi okraj steje vsaj 27.189 prebivalcev in da je za Nemce varen. V tem okraju je 7722 Slovencev, ki torej nimajo nikdar upanja do kake zmage! NaJoga »lovenskih poslaccev mora biti, da oavobodijo te Slovence, ali da jim a prik'opljenjem drugih trgov dajo vaaj upanje, dabodo kedaj prisli do svojih pravic. V ta okraj so prognali tudi gloven8ke trge Ljutomer (621 Slovencev, 527 Nemcev) in Šoštanj (908 Slov. in 179 Nemcev). Velikost okrajev. Najmanjsi volilni okraj na Spod. Štajergkem je po vladinem predlogn oni, ki ga tvorijo okraji Maribor na deanem dravskem biega, Slovenska Bistriua, Konjice. tŠteje 58.000 prebivalcev, med katerimi je 55.000 Slovencev in 3400 Nemcev. Največji volilni okraj tvorijo sodni okraji Šmarje pri Jelaah, Rogatec, Eozje, Brežice in Sevnica, ki šteje skupaj 74.700 prebivalcev, od katerih jih je 74 200 Slovencev in okoli 400 Neincev. Vol lni okraj Maribor geverno od Drave, Sv. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona in nekatere občine v radgonskem in cmareakem okraju šteje 72.100 prebivalceT, med katerimi je 68.300 Slovencev in 3800 Nemcev. Volilni okraj Ptuj-Ormož 64.900 duš in gicer 64 500 Slovencev in 400 Nemcev; volilni okraj Celje-Lasko ateje 65 000 prebivalcev, od katerih odpade 63.700 na Sloveccs, 1300 pa na Nemce; v volilnem okraju Marenberg, Šoštanj, Slovengki gradec, Gornji grad in dve občini iz arveakega okraja se nahaja 67.000 prebivalcev in gicer 64 200 Slovencev in 2700 Nemcev. Najmanjši okraj na Slov. Štajerju šteje torej 58.500, največji pa 74.700 prebivalcev, dočim šteje najmanjsi nemgki megtni volilni okraj (v mestu Gradec) 14.000, največji pa 56 500 prebivalcev. To je euakogt! Kaj bo? Nibče ne verjame, da bo volilni red 8 temi okraji, kakor jih predlaga vlada, sprejet, ampak sedaj se bo začel v odseku, kateremu se odaaže novi Tolilni red, ljnt boj za okraje. Tam naj zastavijo tndi naši poslanci vse avoje moči, da nam izbojnjejo, kar nam vladnl predlog odreka!