Nova sortirna in skladiščna lopa Poleti 1978 je bila na Rečici likvidirana nekdanja zabojar-na, ki je zadnji dve desetletji služila le še kot pomožno skladišče vrat, starih strojev in neuporabnih naprav ter nekaterih sejemskih eksponatov. Na njenem mestu je bila načrtovana in 1980. tudi zgrajena nova zgradba — sortirna in skladiščna lopa, ki služi boljši pripravi lesa, predvsem za proizvodnjo stropnih in stenskih oblog ter ladijskega poda pa tudi za trg. Tako je pod njeno streho našla prostor vzdolžna sortirna linija, ki je bila v celoti projektirana in izdelana v okviru DO LIP Bled. Kovinsko konstrukcijo so naredili in montirali sodelavci iz mehanične delavnice TO Tomaž Godec, mize ter ostale lesene elemente pa so izdelali Rečiča-ni sami. Zgradbo pokriva približno 900 kv. m, od tega sortirna linija skupaj s transportnimi potmi zavzema približno 500 kv. m, 400 kv. m, pa bomo koristili za skladiščenje približno 1.000 kub. m pripravljenega lesa. Vse večje povpraševanje po oblogah zahteva za povečano proizvodnjo poleg dimenzijsko in kvalitetno sortiranega tudi primerno osušen les, ki ga mora biti na zalogi dovolj zlasti v deževnih in zimskih mesecih. Poleg hitrejšega in boljšega pripravljanja lesa smo delavcem omogočili tudi boljše delovne pogoje. Vse to pa bomo v tem letu še izboljšali. Sode- lavci iz TO Tomaž Godec nam transporterji, samo sortirnico bodo dobavili še dvižno mizo pa bomo ogradili in po možno-za razletvičenje z avtomatični- sti tudi ogrevali, mi in dovoznimi in odvoznimi Ulčar Med ljudmi v DO V deseto leto Glasila Naš informativno-obveščevalni list Glasilo bo dočakal letošnje leto deseto obletnico svojega izhajanja. Prva številka je izšla 23. 8. 1971. Že takrat so želeli biti delavci obveščeni o aktualnih dogajanjih o delu ter razvoju naše lesne industrije. Nekaj let je izhajal Triglavski les, katerega smo brali z velikim zanimanjem. Leto 1971 pomeni začetek našega Glasila, ki izide mesečno in se je tehnično ter vsebinsko izpopolnjeval vsa leta doslej. Vso pohvalo gotovo zaslužijo člani prvega uredniškega odbora, ki so se spoprijeli s težavami, katere spremljajo vsak časopis preden izide in delavcem v jasni in razumljivi obliki predstavi gospodarska dogajanja ter samoupravno delovanje v delovni organizaciji. Če se ozremo na vse številke Glasila v desetih letih, lahko povzamemo, da nas sestavki seznanjajo s tekočimi spremembami v podjetju; važne so razdelitve DO v tozde, z gradnjo in razširitvijo gospodarskih objektov, z razvojem dela na vseh področjih, s športnimi dosežki in kulturnimi prireditvami, skratka obvešča nas o življenju v kolektivu in izven njega. Vseh deset let so se člani uredniškega odbora z dopisniki (domačimi in tujimi) trudili, da bi vsi bralci iz vsega našega kolektiva kakor tudi drugi družbenopolitični ter kulturni delavci zvedeli, kaj se dogaja v naši industriji, kako naš časopis raste v razvoju samoupravljanja. Glasilo se stalno približuje vsebinsko vsem področjem, kjer naj delavec predstavlja subjekt v samoupravnem socialističnem procesu. Naša želja je, da bi kar največ dopisovali tudi vnaprej v Glasilo, mi pa se bomo trudili, da bo list še kvalitetnejši in razumljiv. Poštena, pravična in jasna beseda pa je osnovno vodilo oblikovalcem slehernega tovarniškega Glasila. Uredniški odbor V________________________________________________________, Vsak dan smo v stiku z okolico, v delovnih skupinah z ljudmi, ki so najrazličnejših značajev ter raznih navad. Že star ljudski pregovor pravi: sto ljudi — sto čudi. In res je tako. Kar je za nekoga nerazumljivo, je za drugega povsem navadno. Nekateri spravljajo s svojimi individualnimi pristopanji delovno okolico v slabo razpoloženje. Nekateri ne znajo delati z ljudmi, čeprav so pri svojem delu sposobni in marljivi. Mnogokrat trdimo, da poznamo ljudi okoli sebe. Kadar pa pride do konfliktnih situacij v ožji ali širši delovno skupini, moramo bolj ali manj analizirati samega sebe, kaj rias razdraži, zakaj smo posegli v spor. . . Vsakdo bi se moral truditi, da bo spoznaval ljudi, kaj nekdo drug želi in hoče, da ga bo znal razumeti. Ne bo odveč, če poznamo nekaj važnih ugotovitev oziroma napotkov za razumevanje ljudi in da se v delovni skupini čimbolje počutimo: — Vsakdo želi biti dobro sprejet v družbi, zato moramo biti z njim taktni. — Ljudje si želijo uspehov, pohval; čutiti morajo, da so v družbi upoštevani. — Ljudi moramo znati poslušati in si vzeti za to čas. »Prijazna beseda lepo mesto najde«, pravi star ljudski pregovor. — Krivična kritika bolj ali manj vsakogar zaboli. Vsakdo ima svojo čast in ponos, ne želi veljati za neumnega. — V dobrih kolektivnih odnosih delavca interes do dela zadovoljuje. Zato je delavec pripravljen sodelovati. Že drobne pozornosti dvigajo pri človeku moralo, slabi odnosi pa mu delo otežujejo. Skupaj ustvarjamo dohodek, z združenimi močmi se borimo za boljšo proizvodnjo. Da bi vse to dosegli, pa so podlaga dobri delovni odnosi. K pisanju tega članka pa me je vzpodbudilo burno sprejemanje odločb oziroma sklepov o razporeditvi na dela in naloge in o določitvi osnove za obračun OD. Lani smo spremljali ocenjevanje po katalogu del in nalog, spreminjalo se je število točk, ljudje so želeli tisoč pojasnil. Komisija za ocenjevanje se je trudila, da bi s svojo objektivno presojo najbolje pomagala posameznikom in vsem skupaj. V naši TO so se našli ljudje, ki kljub opisom in analizam del in nalog niso mirovali, premišljevali so ali bi prevzeli sklep ali ne. Zahtevali so dodatnih pojasnil. Saj sploh ne trdim, da se ne smejo oz. smemo pritoževati, vendar za to odgovornim osebam. Toda svoje pravice so razglašali vsakemu in prav povsod. Ob vsem tem negodovanju se lahko vprašamo: kje so naše osnovne moralne vrednote? Vedno postavljamo pravice pred dolžnostmi. Odkritih pogovorov z našim neposrednim vodjem nam manjka. Pritoževali bi se nekomu drugemu, ki so v jezi naleteli nanj. Prav bi bilo, da bi svoja dela in naloge opravili čimbolj kvalitetno. S skupnimi močmi se borimo za družbene uspehe. Kritika je prava, če je utemeljena. Nezdrava kritika za sabo pritegne tudi druge. Vemo, da ima delavec v današnjih časih veliko ugodnosti. Potem naj se trudi, da bo delal boljše in več; tudi tako se bo lahko oddolžil svoji delovni organizaciji. Kako se ogniti sporom in neljubim situacijam? Le-tem se ne moremo izogniti, saj so zaradi različnih človeških narav neizogibni in zaradi določenih družbenih sprememb tudi nujni. V spornih slučajih naj nas vodijo lastnosti kot so: poštenost, preudarnost, plemenitost in resnica. Pravijo, da resnica boli. Morda jo prav zaradi tega tako težko sprejmemo kot sopotnico vsakdanjega dne. Da živimo najlepše v delovnem okolju, pa je tudi potrebno mnogo dobre volje, predvsem pa veselje do dela. v Brez dviga produktivnosti dela, brez večje discipline v gospodarstvu, brez boljše organizacije v podjetjih ne moremo računati na večjo produktivnost dela. J (Tito, XI. kongres ZKJ) Izvoz - naša želja, akcija in nujnost Zakaj ne moremo več živeti, delati in gospodariti po starem? Vsi ekspozeji in razni referati naših družbenih, političnih in drugih delavcev se začno s hvalo o uspešnosti našega razvoja v preteklem obdobju, o možnostih, ki smo jih samo delno izkoristili in v zaključku velike napovedi, kako bomo v bodoče. Znatno drugačni so gospodarski pogledi tako na pretekla obdobja našega razvoja in bodoče cilje. Take cilje bi mirno lahko imenovali streznitev in potreba družbe, da dokončno uskladi možnosti s stvarnim. Zelo pozno je družba pokazala na nakopičene pomanjkljivosti. Medtem so dolgovi nenehno naraščali in kot lahko sledimo v naši vsakodnevni publicistiki, še kar naraščajo. Precej časa že dobro vemo, kaj je narobe in kje, kovali so se načrti in se še pišejo želje in številne deklaracije. Ena takih želja je predloženi planski dokument o 8 % stopnji rasti izvoza za obdobje do leta 1985. Tako ambiciozne načrte — želje je predložil predsednik ZIS in ob tem pozabil, da se škarje izvoza zapirajo ne samo z zmanjšanjem skoraj dvakrat počasnejšo rastjo družbenega proizvoda drugod, temveč tudi s predstoječo notranjo inflacijo in splošno gospodarsko krizo v svetu. Poleg tega pa velja povedati, da predvidena rast industrijske proizvodnje kot jo predvideva družbeni načrt za Jugoslavijo, v tem letu sodi med najvišje v Evropi. Izvoz ne more biti samo akcija, temveč zavestna in trajna naloga nas vseh. Postavljeni cilji za dosego izvoza posameznih v TOZD bi nam omogočili normalno preskrbo s potrebnimi repro-materiali in opreme. Le-ta je eden od pogojev za sprotno prilagajanje zahtevam trga, tako kvalitetno, kvantitetno in predvsem cenovno. Posamezni uspešni primeri delitve dela in sodelovanja, ki prispevajo k izboljšanim gospodarskim učinkom, kažejo, da si je izvoz mogoče zagotoviti le ob ustrezni kvalitetni proizvodnji in programski politiki. Doseženi rezultati v izvozu v preteklem obdobju nas ne smejo uspavati. Ti rezultati so bili prav vzpodbudni v treh kvartalih 1980. Že zadnje četrtletje in predvsem začetek letošnjega leta pa nam izvoz celo poje-njuje in upada. Po lanskih rezultatih bi sklepali, da se stvari premikajo na bolje, resnično pa nam v letošnjem letu že manjka sape. Letos se bo pokazalo, kako malo smo naredili doslej za izvoz. Vse to bodo občutili predstavniki naših organizacij v tujini, ki upravičeno zatrjujejo, da je na tako zahtevnih tržiščih odločilno in edino prilagajanje zahtevam trga možna pot prodaje. Naša prilagajanja pa so dolgotrajna. Sicer še dobro uspeva domače tržišče. Domači hvaležni trg naj krije izgube v izvozu v celoti. Žvišanje cene materialov in polizdelkov zmanjšuje konkurenčnost v izvozu, tako po cenah kakor po kvaliteti in izbiri. Ni zaman jasna trditev gospodarstvenikov, da je v izvoz potrebno zavestno in trajno vlagati in usmeritev v izvozu ni samo akcija ali muha enodnevnica. Če bo naša družba odločneje sklenila podpreti izvoz, bo potrebno to storiti na vsej ravni od monetarne do devizne politike. Če hočemo uresničiti cilje v srednjeročnem obdobju in zmanjšati dolgove do tujine, potem pričakujemo tudi smotrnejšo izvozno politiko. Nesmiselno je pričakovati in tudi neopravičeno, da se bo potrebno samo v industriji stabilizacijsko obnašati. Véliki poet dr. France Prešeren 8. februar v naši domovini praznujemo kot pomemben kulturni praznik. Spominjamo se obletnice smrti našega največjega pesnika Prešerna, čigar poezijo priznavajo tudi drugi narodi, njegova dela uvrščajo med svetovne, vrhunske stvaritve. Če se ozremo v našo zgodovino pred štiridesetimi leti, bomo kaj kmalu našli: od kod izvira misel, da bi 8. februar posvetili vsako leto velikemu pesniku. V tistih viharnih časih, ko so si tujci hoteli lastiti našo zemljo ter naš narod uničiti, je Prešernova borbena in narodno-zavedna pesem pomenila mnogo. Prešernova vzpodbudna beseda je borce vodila v boju, budila je v Slovencu zavest in prepričanost v zmago. Prešernove slutnje ter napovedi pred več kot sto leti so se uresničile. »Skrbi verige bodo odstopile«, pravi pesnik. Kranjcem so zasijali lepši in sončni dnevi. Osvobojena je bila naša domovina in rešena naposled težkih spon. Najlepši Prešernovi pesnitvi sta prav gotovo Sonetni venec (tu se ljubezen do neizvoljenega dekleta veže z domovinsko ljubeznijo) ter Krst pri Savici: »Prav praviš, da ne smem jaz upat sreče, ki vedno je in bo sovražna meni. . .« V Krstu pesnik govori o brezčutni usodi, ki uniči ali spreminja vse, kar je lepega. Sreče — kar se zdi človeku kot najsvetlejša in najvišja sila v življenju — ne dosežemo. Prepuščamo se usodi in molče prenašamo breme, ki nam ga prinaša samo življenje. Toda muhasta usoda s svojimi slučajnostmi ne more preprečiti. da se ne bi človek boril za višje, družbene cilje. S pesmimi je narodu pomagal najti vero vase. Posebno pozornost zasluži Prešernov epigram: » Kar je, beži; al’ beg ni Bog? ki vodi vekomaj v nebo, kar je, kar blo je in kar bo.« Človek spozna, da sreča, nesreča, trpljenje, radost minejo. Prešeren je v svojem življenju in pri pesniškem delu naletel na nerazumevanje in vodil je težek literarni boj proti političnim oziroma literarnim nasprotnikom. Kopitar je bil ošaben in nestrpen občudovalec ljudske pesmi. Slovenskim tedanjim pisateljem je svetoval vzora iskati pri kmečkih opravilih. Tako so literati zavračali umetno pesem, posebno ljubezenske narave. Živel je v času, ko je družba zatirala sleherno svobodoljubno misel. Absolutistični čas in svetohlinstvo je Prešeren opisal v pesmi Slovo od mladosti: »Sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje svet zaničvati se je zagovoril. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golfijami, ležami. . .« Z vsemi oblikami in možnostmi pisanja je France Prešeren budil v narodu zavest, da znamo sami skrbeti za svojo kulturo in vse drugo. To pa je bilo tudi njegovo poslanstvo. V današnjem času nam Prešernovi stihi mnogo pomenijo. Pomagajo nam ohranjati naš ponos, zavednost in svobodoljub-nost. Hrabro in pogumno bomo nadaljevali našo pot, ki jo je za naš narod Prešeren predvidel v prejšnjem stoletju. Njegove ponosne in trdne besede iz Zdravljice pa bi lahko povezali z našimi civilnimi in vojaškimi obrambnimi elementi, ki budno čuvajo mir v domovini: »Mladenči, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup!« Njegove »mokrocveteče rožce poezije« so našle rodovitno zemljo in kali so pognale. Ostale bodo med najlepšimi slovenskimi kulturnimi zakladi. Vesna Krpanje opažnih plošč 2 Kot nujnost usmeritve v izvoz pa so dejstva, da devize pokrivamo lahko z uspešnim delom. Nemogoče si je predstavljati našo proizvodnjo brez uvoza, tako reprodukcijskega materiala in opreme. Nemogoče so tudi razmere, da od ustvarjene devize neposredno delo dobi tako malo. Po besedah predstavnika odbora zbora republik in pokrajin za kreditno monetarno politiko je že dolgo jasno, da naša stopnja inflacije, ki je trikrat večja od povprečne stopnje držav, kamor izvažamo naše izdelke, nevzdržljiva. Eksplozija vseh mogočih investicij, proračunov in drugih oblik porabe nas spravlja v nemogoč položaj. Posledice takih udarcev se čutijo šele po enem letu. Namesto da bi družbena intervencija emisiji denarja napravila konec, smo priča že v letošnjem letu ponovni nestabilnosti in inflaciji. Danes del združenega dela ob taki inflacijski situaciji in denarni politiki in ob znatno zaostrenejših pogojih na zu- nanjem tržišču išče samega sebe in se rešuje. Za ostalo družbeno delo pa bomo še naprej uporabljali druge vire finansiranja. Ob pregledu našega stanja naj v tem zapisu tudi malo bolj pogledamo vase. Pometanje pred lastnim pragom je pravzaprav prvo in nujno pravilo, preden začnemo gledati v sosedov lonec. Ne delamo vse tako kot bi bilo potrebno. Ko obravnavamo preteklo obdobje in v kratkem bomo pregledovali zaključne račune našega dela, bomo zopet prvo govorili o uspešnosti v izvozu v preteklem obdobju in nadalje se bomo poskušali postaviti in prikazati stanje v izvozu v bodoče. Ne želim napovedovati črnogledo, temveč situacija v izvozu je zelo težavna in postavljeni plani bodo težko uresničljivi, če bodo obveze ostale samo znotraj združenega dela. Predvidene programe v srednjeročnem planu bomo nujno morali speljati, ker z za- starelo opremo bomo vse manj konkurenčni, prilagodljivi in uspešni na trgu. Zupan Sklepi samoupravnih organov Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (20. 1. 1981) Obravnaval je predlog pravilnika o delovnem času in ga dal v I 5-dnevno javno obravnavo. 2. Pregledal je predlog plana trošenja sredstev skupne porabe v letu 1981 in ga potrdil. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (26. 1. 1981) 1. Sprejel je sklep o razpisu štipendij, študija ob delu in učnih mest učencev v gospodarstvu za'šolsko leto 1981/82. Razpis štipendij bo vključen v razpisu za celotno republiko; le-tega bomo objavili tudi v časopisu Glas. razpis za učna mesta pa bomo posredovali še po osnovnih šolah. 2. Razpravljal je o pripravah na usmerjeno izobraževanje v lesarstvu. 2. Imenoval je komisije za strokovni izpit pripravnikov. 4. Imenoval je komisijo za ogled stanovanj prosilcev za stanovanja in stanovanjsko posojilo. 10. zasedanje DS TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica, (30. 1. 1981). I. Žagalnica naj obratuje v zimskih in pomladanskih mesecih na dve polni izmeni, v letnih mesecih pa v eni polni izmeni zaradi letnih dopustov. V primeru, da se polovični izmeni ni mogoče izogniti, pa se uvede za polovično izmeno kombinacija delovnih mest, in sicer: 1. jermeničar I 1 delavec 2. dovoz hlodov in sekirostroj 1 delavec 3. robilnik in čeljenje 1 delavec 4. sorter na kanalu I delavec 5. skladanje desk 2 delavca 6. merjenje žag. lesa, čiščenje in mletje 1 delavec 7. pomočnik jarmeničarja, ko se prizmira 1 delavec 2. Poskrbeti je treba, da bosta polnojarmenika obratovala brez zastojev, zato je potrebno, da je dovoz hlodov stalen; če pride do zastoja jarmenika, ker hlodov ni v bazenu, je ta zastoj potrebno upoštevati pri izračunih normativa. 3. Skladanje desk mora biti sprotno, ravno tako čeljenje desk in robljenje. Zaradi daljših prekinitev pride do občutnih konic obremenitve, posledica pa počasnejše žaganje jarmenika ali celo ustavitve jarmenika. 4. Zaključek obratovanja jarmenikov naj bo 10 minut pred koncem izmene. 5. Iz primerjave normativov žagalnice TO Rečica in TO Bohinj se je ugotovilo, da so normativi v TO Rečica višji od normativov v TO Bohinj. — Polovična izmena v mehanski predelavi lesa se sprejme. — Napraviti pregled razmerja normativov po legah za enkratni in dvakratni rez. Z delom je treba takoj pričeti. 6. Potrdil je inventurni elaborat za leto 1980. 7. Gospodarsko računskemu sektorju se izda nalog za preknjižbo inventurnih razlik, tako da se inventurni viški knjižijo na izredne dohodke in inventurni manjki na izredne izdatke po kontih, kot sledi: Konto Naziv Višek Manjko 350101 material 91.029,49 75.352,58 350101 drobni inventar na zalogi _ 25,00 360101 drobni inventar v uporabi 94.555,10 40.347,50 600102 polizdelki 164,70 — 630101 izdelki 0,27 0,14 6.30103 izdelki 183.883,96 43.756,26 6.30104 izdelki 4.450,36 37.162,91 630105 izdelki 0,15 0,13 630106 izdelki 126,57 665,11 630113 izdelki 20.160,00 15.148,60 410.018,86 231.238,23 8. Osnovna sredstva se na predlog komisije za popis osnovnih sredstev odpišejo in po možnosti odprodajo. Zadolžen oddelek za investicije in vzdrževanje. 9. Drobni inventar se na predlog komisije za popis drobnega inventarja odpiše in komisijsko uniči. 10. Nekurantno blago se na predlog komisije v skladišču potrošnega materiala odpiše in odproda. 11. Popravki internega standarda troslojne lesne plošče IS-B-012 se sprejmejo in interni standard kljub popravkom velja od 20. 11. 1980 12. Začasne norme za formatni obrez in sortacijo plošč v oddelku opažnih plošč se sprejmejo. Nabavi se nov delilni aparat tip GD 135 v kovinskem obratu. 13. V organe upravljanja Zavarovalne skupnosti Triglav sta bila imenovana: — za industrijsko rizično skupnost — Joža Toman — za rizično skupnost osebnih zavarovanj — Jelka Kunej 14. Čas sistematskih pregledov naj bi bil za vse zaposlene enako, in sicer v prostem času. Delo se nadoknadi v popoldanskem času ali na prosto soboto. Za vsak tak pregled se povrne prevozne stroške in pol dnevnice. 15. Slušateljem delovodske šole: Antonu Polaku. Alojzu Petkošu, Ivanu Hožiču in Zdravku Zalokarju je odobril pet dni izrednega plačanega dopusta, ker so za vse ekskurzije in izlete rabili svoj redni letni dopust. 16. Za prireditev, ki je bila na bohinjskem jezeru, je za prvo mesto dodelil 1 kom postelje Ana. 17. Tov. Pikonu Francu je odobril II dni izrednega plačanega dopusta za svetovni pokal v sankanju v Olanga-nu — Italija in za svetovno prvenstvo v sankanju v Ham-marstrandu — Švedska. 9. zasedanje DS TO REČICA (30. 1. 1981.) 1. DS je pregledal celotni inventurni elaborat ter ugotavlja, da so nastale razlike v mejah normativov, ki smo jih sprejeli, ter so opravičljive. Viški v skupni vrednosti 315.056.51 din se knjižijo na izredne dohodke, manjki v skupni vrednosti 16.934.85 din pa na izredne izdatke. 2. Do konca meseca aprila 1981 naj se uredi označitev drobnega inventarja po predlogu, ki so ga podale inventurne komisije. 3. DS imenuje komisijo za odpis drobnega inventarja v sestavi: Železnikar Anton, Knaflič Zdravko in Marolt Jože. Skladiščniki so dolžni drobni inventar za odpis pripraviti in posredovati vsake tri mesece komisiji za odpis. S tem se smatra, da se prvi pregled in eventuelni odpis izvrši 1.4. 1981. 4. Komisija v sestavi Peteh Ivan, Colja Franc, Urh Branko, Arh Silvo, ki je zadolžena za odpis oz. odprodajo nekurantnega materiala je dolžna, da že preko leta na predlog neposrednih vodij nekurantno blago oceni in ga odproda. 5. DS obenem predlaga, da se ob sestavi inventurnih komisij za naslednje leto vsaj delno zamenjajo člani komisij, tako da ne bodo to delo opravljali vedno eni in isti. DS je pregledal prispele pritožbe ter sprejel naslednje s k 1 e p e : — Domitrovič Alojz — DS zadolži izmenovodjo SM, obratovodja vrat ter predstavnika IO OOS njegove skupine, da prouči možnost napredovanja za imenovanega ter svoj predlog posreduje odboru za delovna razmerja TO. — DS je pregledal pritožbo Franca Jakopiča ter ugotovil, da pri izdajanju sklepov o razporeditvi na dela in naloge niso bila kršena določila 91. člena SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za OD v DO LIP Bled. — Skalič Janez — dodatna naloga »šabloner« se mu črta. — Kuntič Vesna — DS smatra, da je imenovana pravilno razporejena glede na njeno strokovno usposobljenost kot tudi prizadevnost pri delu. — Jonič Drena — razporeditev je v skladu z njeno strokovno usposobljenostjo ter je pritožba neutemeljena zato se zavrne. — Jan Janez, Pazlar Miha — DS smatra, da je razporeditev še za dodatna dela »mizar popravljalec« pravilna, zato se pritožba zavrne. Obenem pa zadolži odbor za delovna razmerja, da za vodji stiskalnice sprejme sklep o dodatnih razporeditvah na dela in naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni usposobljenosti. — Zalokar Nada — dodatna razporeditev na dela in naloge »lepljenje oblog in tesnil« je sicer v skladu z njeno strokovno usposobljenostjo, vendar pa je DS sprejel sklep, da se namesto te naloge razporedi na ista dela in naloge kot Jan Marija in sicer »vrtanje in montaža nasadil in tesnil.« — Sodja Franc — odbor za delovna razmerja je v večini primerov izdal sklepe za tista dela, na katerih posamezniki že sedaj delajo. Res pa je, da so nekateri razporejeni na več del v okviru svoje kvalifikacije, to pa predvsem zaradi potrebe proizvodnje kot tudi glede strokovne usposobljenosti posameznikov. — Sečnik Rajko — DS zadolži kadrovsko službo, da poskuša najti njegovi kvalifikaciji ustrezno nalogo oz. mu nuditi prednost pri napredovanju. — Pritožba na ocenitev »popravljalcev vrat« se odstopi komisiji za VZD — Pritožba na ocenitev vodje kuhinje in kuharic se odstopi komisiji za VZD — Pritožba na ocenitev »brizgalca robov« se odstopi komisiji za VZD. Glede razporeditve pa DS smatra, da je pravilna, ter je pritožbo zavrnil. — Pritožbo skladišnih delavcev na skladišču žaganega lesa glede zajemanja ur za posamezna dela se odstopi komisiji za VZD s priporočilom, da se ure popravijo. Glede pripombe, zakaj ni izdanega nobenega sklepa za čeljenje žag. lesa DS smatra, da so ta dela le občasna, zato tudi ni izdanega nobenega sklepa o razporeditvi na ta dela, temveč so vpisana le kot dodatne naloge. — Pritožba pomočnikov cepilničarja se odstopi komisiji za VZD. — DS je bil seznanjen s prijavo tov. Skalič Janeza. Ko bo tov. Skalič imel celotno gradivo zbrano, se ga posreduje pravni službi v DO, da gradivo prouči ter posreduje odgovor DS TO. 6. DS je potrdil nabavo naslednjih osnovnih sredstev: — regali za skladišče potrošnega materiala — krožna potezna žaga Bratstvo tip PP-1 2 kom — stroj za montažo nasadil (Nadaljevanje na 4. strani) Izobraževanje v letu 1981 Izobraževanje v delovnih organizacijah je sestavni del celotnega sistema izobraževanja strokovnih kadrov in ima že svojo tradicijo. Sega namreč v tisto dobo, ko so še stari izkušeni delavci prenašali znanje na nove delavce. Tako je tudi danes. Razlika je le v tem, da želimo danes za izobraževanje v delovnih organizacijah postaviti sistem, organizirati in čimbolj posodobiti izobraževalne procese. Izobraževanje strokovnih kadrov sodi danes v svetu med najbolj pereče probleme gospodarstva vsake dežele ne samo zaradi naglega napredka znanosti in tehnike, pač pa tudi zaradi splošnih potreb prebivalstva, dviga standarda in kulturne ravni. Brez usposobljenih kadrov ni mogoče misliti na kakršenkoli večji napredek. Vlaganje v kadre je gospodarska investicija in eden od pogojev za ekonomski razvoj. Izobraževanje strokovnih kadrov je celota, ki ne obsega samo znanja za neposredno izvrševanje strokovnega dela, ampak tudi istočasno skrb za vzgojo humane, razgledane in kulturne osebnosti. To narekuje, da nenehno skrbimo za splošna in družbena znanja, da bo vsak član delovnega kolektiva sposoben ne samo proizvajati, temveč tudi upravljati, soodločati in izpopolnjevati delovne metode in ustrezne socialistične odnose. Od konkretnih akcij, ki jih bomo letos izvedli, naj navedem le najvažnejše: — Nadaljevali bomo s tečaji za pridobitev PK. — V jeseni bomo organizirali oddelek poklicne šole za specializirane lesarske delavce kot zunanji oddelek poklicne lesne šole iz Škofje Loke. — Trenutno poteka nadaljevalni tečaj angleškega jezika; v jesenskem času bomo razpisali tečaj nemškega jezika. — Posebna pozornost bo dana različnim seminarjem za samoupravne organe in vodje neposredne proizvodnje: Kot prvi bo izveden seminar za vodje neposredne proizvodnje. S tem želimo udeležence seznaniti z gospodarsko situacijo v svetu in doma, z medsebojnimi odnosi v delovnem procesu, z ustvarjanjem in delitvijo dohodka. Organizirali bomo tudi seminarje za člane delavskih svetov, odborov za delovna razmerja in samoupravne delavske kontrole. — Predviden je še seminar za delavce, ki delajo v trgovini. — Poleg teh se bo večje število zaposlenih udeležilo raznih funkcionalnih seminarjev in tečajev izven delovne organizacije. V letošnjem letu bo dan večji poudarek usposabljanju enot za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Na različne načine se bomo vključevali v družbenopolitično izobraževanje. V letošnjem letu prehajamo na usmerjeno izobraževanje, zato se bomo morali pripraviti predvsem na sprejem učencev na proizvodno delo oziroma delovno prakso. Blaževič Novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - ZA VEČJO KVALITETO GLASIL V ZDRUŽENEM DELU — ENOTNI VIŠJI HONORARJI ZA PRISPEVKE V GLASILU »GLG« IN ČLANIC SOZD nastopati konstruktivno, s predlogi za izboljšanje stanja. S. E. Pripis uredništva Glasila: O pobudi za povečanje honorarjev za prispevke v Glasilo bomo razpravljali na eni prihodnjih sej uredniškega odbora in pripravili predlog za DS DO. Zdravstvena skrb za borce in aktiviste NOV Uredniški odbor glasila SOZD »GLG« je na svoji seji v januarju 1981 razpravljal o vsebinskih vprašanjih informiranja delavcev preko internih glasil. Ugotovil je, da je sestava posamezne številke glasila velikokrat težka zaradi pomanjkanja zlasti kvalitetnih člankov. Akcija sindikatov »Tisoč de-lavcev-sodelavcev«, ki je imela namen povečati vrste pišočih delavcev v kolektivih, je rodila določene uspehe, vendarle še vedno prihaja občasno do težav pri sestavi glasila. Da bi razširili mrežo dopisnikov, izboljšali kvaliteto, je uredniški odbor glasila »GLG« sklenil uvesti tudi višje honorarje za avtorje prispevkov. Ti honorarji naj bi delovali vzpodbujevalno, seveda pa stimulirali predvsem kvaliteto informacij. Honorarji za prispevke naj bodo, tako meni uredniški odbor, v SOZD »GLG« za vse članice enotni, enotni tudi za dopisnike glasila »GLG«. Predlagana je bila enotna višina honorarjev, glede na vsebino članka kot sledi: 1 din — za vsako tipkano vrstico za vest oz. informacije o dogodkih, sklepih in vesteh, ki ne zahtevajo posebne obdelave, splošna obvestila, povzeti strokovni članki, 2 din — za vsako tipkano vrstico za vest oz. informacije o dogodkih, sklepih s samostojnim komentarjem, 3 din — za vsako tipkano vrstico za samostojne komentarje o določenem dogodku, za samostojne reportaže, potopise, samostojne strokovne članke, kritična mnenja o dogodkih in pojavih v kolektivu ipd. 80 din — za vsako objavljeno sliko v glasilu. Detajlnejšo razvrstitev vsebin po posameznih kategorijah napravijo uredniški odbori glasil članic SOZD »GLG«. Uredniški odbor glasila »GLG« predlaga uvedbo teh poenotenih honorarjev v SOZD »GLG« z ozirom na dosedanjo različnost, seveda v pričakovanju izboljšanja kvalitete glasil. Vsaka informacija v glasilu naj bo popolna, predvsem pa ne »lakirana«, prav je, da dobre stvari pohvalimo, slabe pa kritizirajmo zato, da se bo stanje spremenilo, kar obenem pomeni, da moramo ob kritiki pojava V zdravstvenem domu na Bledu deluje dispanzer za borce in aktiviste NOV. Ta dispanzer uspešno vodi in dela v njem priznani zdravnik — specialist splošne medicine, dr. Borut Rus. Vso skrb za potrebno administrativno delo pa ima prijazna sestra Mojca. V dispanzerju imajo točen kartotečni pregled, kjer so vnešeni točni podatki. Kartoteka je urejena po seznamih borcev in aktivistov NOV, ki jih pošiljajo krajevne borčevske organizacije z Bleda, Rib-na, Zasipa, Gorij in Bohinjske Bele. Prav je vedeti tudi to, da je borčevska organizacija iz Boh. Bele poslala dispanzerju tudi seznam tistih vdov, katerih možje so padli kot partizani ali bili kako drugače žrtve fašizma. Tudi te žene vdove imajo pravico do brezplačnega sistematičnega zdravstvenega pregleda. V blejskem dispanzerju kartotečno število borcev in aktivistov NOV znaša 642. V lanskem letu so bili vsi vabljeni na sistematični pregled. Vabilu se je odzvalo 505 borcev in aktivistov. Kontrolnih pregledov je bilo izvršenih 1613, od tega prve kontrole 597, ponovnih pa 1016. Z napotilom odgovornega zdravnika je bilo izvršenih 265 obiskov borcev na domu, 13 jih je bilo poslanih na invalidsko komisijo, 41 pa jih je bilo napotenih v naravna zdravilišča. Pri teh sistematskih pregledih je bilo ugotovljeno, da pregledani bolujejo največ za: — povišan krvni pritisk — 13,57%, — spremembe na kolkih in sklepih — 12,73 %, — druge oblike bolezni srca —9,38 %, — bronhitis (astma) in emfizem — 6,53 %, — sladkorna bolezen — 4,19 %, V zobni ambulanti je bilo 145 pregledov. Da ta dispanzer za borce in aktiviste NOV na Bledu dela res dobro, kažejo podatki zdravstvenih pregledov v letu 1^80. Jože Ambrožič Po poti revolucionarja Edvarda Kardelja »Mislim, da je za človeka vredno živeti le, če ustvarja . . . (E. Kardelj) V letošnjem februarju praznujemo drugo obletnico smrti enega največjih ustvarjalcev samoupravnega političnega sistema v Jugoslaviji. Tovariš Kardelj ni nikoli poznal umika ali oddiha. Že mlad revolucionar je razvijal teorijo o nacionalnem vprašanju. Vse življenje je bil zvest sodelavec in prijatelj predsednika Tita. Skupaj sta se zavzela za sprejetje prvih revolucionarnih uresničitev za izgradnjo socialističnega družbenega reda v naši državi. Po vojni je neutrudno delal kot idejni tvorec, njegove zasnove so podlaga demokratičnim načelom v ustavi in naših zakonih. Tovariš Edvard Kardelj je obsojal birokratski centralizem, dogmatske nazore; najvažnejši pa sta bili ryegovi temeljni ideji o pluralizmu samoupravnih interesov ter definiciji subjektivnih sil. Njegova dela so največjega pomena, njegove zasluge so neprecenljive za našo stvarnost in humanizacijo življenja. On nam je najboljši vzgled neutrudnega delavca — komunista. Bil je človek s široko razdanim srcem, poln ustvarjalne energije. S svojim izvirnim in ustvarjalnim duhom bo z zlatimi črkami vpisan med tvorce slovenske kot tudi jugoslovanske zgodovine. Vesna Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje s 3. strani) — usmernik za elektroločno varenje tip LCH 375 Uljanik Pula V kolikor bi bil stroj za montažo nasadil LIP-e Ajdovščina dražji od sedanje določene cene, se ga ne kupi. 7. DS je vzel za znanje poročilo uprave javne varnosti Kranj o kontrolnem pregledu zavarovanja družbenega premoženja v TO Rečica dne 5. 12. 1980 ob 01,45 uri. DS ponovno poudarja, da je dosledno izvajati navodila o shranjevanju lakov in lužil, da morajo biti le-ta po končanem delu primerno shranjena. 8. DS je vzel na znanje zapisnik o požaru, ki je izbruhnil 28. 1. 1981 ob 21. uri na brusilnem stroju F.RNST. Obenem se je zahvalil vsem prisotnim članom, ki so s hitro intervencijo preprečili, da do pravega izbruha požara sploh ni prišlo. Strokovne službe se zadolži, da predpišejo način rednih in občasnih čiščenj. Ponovno naj se dajo tudi navodila, kako se ob takih primerih ukrepa. 9. Za delegata v organih upravljanja Zavarovalne skup-sti Triglav Kranj je DS imenoval za celotno DO LIP Bled — za industrijsko rizično skupnost Joža Tomana, — za rizično skupnost osebnega zavarovanja pa Jelko Kunej. K). Slušateljem delovodske šole pri DU Radovljica Zvan Martinu, Sori Ediju in Franc Borisu se za strokovne ekskurzije odobri 5 dni izredno plačanega dopusta. I 1. Zaradi težje manipulacije pri sortiranju, žaganju in zakladanju bazena s hlodovino v lubju, se 10%-no povečanje izdelavnih časov tehničnih normativov podaljša za nedoločen čas. Letos je blejsko jezero dobro zamrznilo, da že dolga leta ne tako. Površina ledene gladine jezera ni preveč gladka, kar je vzrok valovanja vode med zmrzaljo. Kadar se led »dela«, kot temu pravimo, pride večkrat do precejšnjega pokanja, da se sliši daleč naokoli. Vemo tudi, da se skoraj vsaka materija ob hudem mrazu krči, voda pa se v obliki ledu močno razteza in zato morajo določeni ljudje, vajeni tega dela, led žagati ob obali jezera. Včasih, ko še ni bilo hladilnih naprav v blejskih hotelih, so vedno, kadar je bilo jezero zamrznjeno, na-žagovali led v določenih oblikah in ga vozili v ledenice za potrebe poletne sezone. Te ledenice so bile vgrajene v zemljo in zavarovane tako, da led ni občutil pomladanske in poletne vročine. V kolikor pa jezero ni zamrznilo ali da je bila ledena ploskev pretanka, so delavci iz hotelov in mesarij v bližini postavili »gare«. To je bilo posebej vezano leseno ogrodje iz močnih tramov. Le-te so v pozni jeseni hitro postavili, spomladi pa zopet zložili, da je bilo uporabno za drugo jesen. Do vrhnjih tramov teh gar je bila napeljana voda pod pritiskom v ceveh. Iztekala je skozi pršilec in tako se je ustvarjal umetni dež, ki se je oprijemal tramovja in zaledenel. Ko so se »gare« dobro napolnile z ledeno gmoto, jo je bilo treba razbiti in pospraviti v ledenice. Tako se je ta proces ponavljal, dokler je bil mraz in je ledenica sprejela še kaj vase. 3. februarja je bila v preteklosti navada, da so ljudje trumoma hodili na blejski otok po »Blažev žegen«. Če pa jezero ni bilo zamrznjeno, so se tja vozili z ladjami. V kolikor pa je bil led nesiguren, so polagali po štiri metre dolge deske in hodili po njih. Še nekaj zanimivosti naj povem o blejskem zamrznjenem jezeru. Skoraj vsako leto doslej, v kolikor je bila ledena ploskev dovolj močna, so prirejali tekmovanja z motornimi kolesi, vsak motorist pa je vlekel na vrvi smučarja. Start je bil pred Park hotelom, proga pa je vodila proti otoku in okoli njega ter k cilju, ki je bil poleg starta. Zanimivo je bilo tudi to, da so iz Zake proti vasi Mlino vozili s konjsko vprego ali z lažjimi tovornimi avtomobili hlode in drva po zaledeneli gladini jezera. Na otoku pa je bilo obiska vedno dovolj, kajti na njem so imeli Jezernikovi iz Mlina v zakupu gostinski lokal in tudi stanovanje. Redili so tudi kravo, krmo so dovažali z ladjo, oziroma pozimi s sanmi. In do kdaj je trdna ledena jezerska gladina? Topli sončni žarki ji skorajda ne pridejo do živega, kajti pod ledeno ploskvijo je voda še vedno mrzla. Ko pa pride odjuga v zemljo in pobira sneg po ravnicah okoli Bleda, takrat pride odjuga tudi v jezersko vodo. Led postane temno sive barve, začne se razkrajati in izgublja svojo trdoto. In čeprav je zgornja ledena ploskev še razmeroma gladka, se pri dotiku na njo takoj udre. Ko led postane takšen, pristojni organi takoj prepovedo vstop na tako ledišče. Še zdaj stoji tabla na obali ob jezeru, da je hoja in drsanje po zaledenelem jezeru dovoljeno na lastno odgovornost. Le kam pa se danes še ne podajamo na lastno odgovornost?! Jože Ambrožič 1 Opravičilo Žal nam tiskarski škrat ne prizanaša. V prejšnji, 1. številki Glasila se nam je vrinila pri podpisu avtorja sestavka Spomenik Ivanu Cankarju neljuba napaka. Avtor prispevka je Slavko Tihec, akademski kipar in ne akademski livar-kipar, kot je bilo zapisano v glasilu. Za napako se bralcem in tovarišu Tihcu opravičujemo. , Uredništvo Zamrznjeno Blejsko jezero (foto Ambrožič) Minilo je 90 let, odkar je leta 1890 velik požar v Boh. Bistrici uničil zadnje fužine. V' borbi za kruhom so se morale številne železarske družine preseliti na Jesenice, kjer se je skoncentrirala vsa železarska industrija v tistem času ali pa so si izbrali drugo zaposlitev. Železarstvo ima v Bohinju bogato tradicijo. Že v prazgodovini in pozneje v rimski dobi zasledimo sledove železarstva. Na več krajih so pozneje odkrili kupe žlindre. To naj bi bilo v zgodnjem srednjem veku. Železno rudo so talili pri Brodu, Mostnici, ob potoku Plavža-rici, Mecesnovcu, na Ravni. Pozneje se je obdržalo železarstvo le v Boh. Bistrici, Stari Fužini, na Pozabljenem. Najstarejša ohranjena listina o bohinjskih fužinah izhaja iz leta 1568. Bohinjska fužina je po sedanjih podatkih nastala leta 1540, na Pozabljenem 1562, v Stari Fužini pa že prej. Rudarske pravice so pridobivali v večini domačini. V 17. stoletju se je pojavilo več priseljencev, ki pa se jim domačini niti niso upirali. V tistem času je bilo v Bohinju 2000 prebivalcev. Kljub razviti obrti je bil Bohinj odrezan od sveta; edina pot je bila preko Baškega sedla po dolini Bače in Soče v Trst. Prihajali so mogočni trgovci, veleposestniki. Ti so imeli denar in poskušali so združiti vse fužine in rudnike pa tudi gozdove. Tako čitamo o družini Locatelli, Jožefu Pittoniju, Matevžu Varlu. V letu 1743. je prišla družina Zois, najprej mogočni Mihelangelo Zeus, za njim pa njegov najstarejši sin Žiga Žois. Zoisi so od iztrošenih prednikov — Pittonija, Varla pokupili premoženje. Njihov cilj je bil združiti vse fužinarske in rudarske posesti, s ciljem, da bi racionalnejše gospodarili. To jim je sicer uspelo, vendar lahko ugotovimo, da se nihče ni obdržal, da so zaradi elementarnih nesreč ali drugih neprilik vsi žalostno končali; prisiljeni so bili svoja posestva prodati, ob koncu tudi Zoisi. Ustanovitelj Zoisove ere v gorenjskem železarstvu je bil Mihelangelo Zois, ki je prišel v Ljubljano iz Benetk. Z veliko veščine je kmalu zbral toliko premoženja, da si je nakupil rudnike in fužine, priboril pa tudi monopol izvozne trgovine železnih izdelkov. Pokupil je velika posestva tudi na Štajerskem. Njegova druga žena je bila Katerina Kapus iz Kamne gorice, ki je nedvomno imela velik vpliv na naslednika Žigo Zoisa, da je postal ljubitelj in mecen slovenske besede in slovenskih rodoljubov. Njegova skrb za slovenski jezik, bogata knjižnica, literarni krožki so precej pomenili Vodniku, Linhartu in drugim. Pri vsem tem pa je še utegnil slediti novejšim dosežkom v železarstvu v svetu. Vse manj pa je postajal konkurenčen tujim železarjem, kljub temu je želel dokazati, da bo v Bohinju dosegel dobre rezultate v gospodarjenju z rudo in železom. Dobro je pomnil kritične besede znanega Hacqeta o gorenjskem železarstvu — res tudi on v svojih načrtih ni uspel. Tudi zaprtje Bohinja se je negativno odražalo. Sele leta 1789 so dokončali zadnji del ceste iz Soteske do Obern, tako da so Bohinjci dobili zvezo z Bledom, Javornikom. Radov-no, kjer je pač imel svoje obrate. Potem je Zoisa priklenila bolezen na posteljo in kar 25 let je vodil gospodarjenje iz svoje delovne sobe. Ker je vse drselo navzdol in ni več mogel biti kos konkurenci, se je odločil za prodajo bohinjskih obratov. Kupca ni bilo, saj je bila rentabilnost zelo skromna in malo vabljiva. Ker ni bilo kupcev, je moral začeti odpuščati delavce, sam pa si je za preživljanje izposojal denar pri meščanskih družinah. Leta 1869 so v Ljubljani tedanji premožni trgovcLin bančniki ustanovili Kranjsko industrijsko družbo. Kot predsednik te družbe je bil še Mihelange lo Zois, le da je bil duša te družbe Karl Lukman, eden najpo membnejših bančnikov tedanje Ljubljane. Odkupiliso vse Zoisove nepremičnine, s tem pa se je končalo Zoisovo vladanje v Bohinju. Kar ni bilo možno odvzeti tedanjim novim lastnikom, je temu pripomogel ogenj. To je bilo 7. oktobra 1890, ko je v večernih urah začelo goreti na osrednji fužinski zgradbi. Pisali so, da so požar zanetili delavci, ki pri odhodu z dela niso polili ognjišča z vodo. Pričel je tleti tram, ob vetru p, se je razplamtel ogenj. Pozai uničil skoraj vse. Ostali so le počrnjeni zidovi, nekaj opreme in požganega tramovja. Gasilcem, ki so prihiteli iz vse bohinjske okolice in delavcem, se je treba zahvaliti, da niso pogoreli tudi stranski in predelovalni obrati. Dnevni tisk je takrat obširno pisal o tej nesreči. Menili pa so. da škoda ni tolikšna, saj niso obratovali s polno zmogljivostjo. Razširila se je tudi vest. da mislijo te obrate demontirati in prenesti na Jesenice. KID je kljub vsemu želel pustiti v Bohinju vsaj livarno, glede na vodno silo. Natančni izračun pa je pokazal, da tudi to ne rodi uspeha. Zato so vse selili na Jesenice Ogenj je prinesel precejšnje težave in skrbi bohinjskim prebivalcem. Veliko število delavcev — tako v fužinah, oglarji, vozniki, nabiralci rude — je bilo brez dela. Treba je bilo najti novo dejavnost in preusmeriti gospodarstvo v bohinjskem kotu. Takrat se je izselilo iz Boh. Bistrice 104 železarjev in iz Srednje vasi 37. Ti so bili na Jesenicah lepo sprejeti, saj so bili poznani kot izurjeni plavžarji. livarji, kovači. Sledilo jim je tudi veliko delavcev iz Gorij, Krope, Mojstrane, pa tudi z Bleda in Radovljice. Po zamisli takratnega župnika Janeza Mesarja so se v Bohinju oprijeli sirarstva in mlekarstva. Prav njemu, ki je prebil v Bohinju nad 30 let, se je treba zahvaliti za bohinjski sir. Drugi so se odločili za gozdarstvo in lesno industrijo, ki jim še danes daje najboljši kruh. B. Benedik Tekmovanje v veleslalomu in tekih Letošnje sindikalno prvenstvo LIP Bled v veleslalomu in smučarskih tekih je bilo v soboto, 31. 1. 1981 na smučišču Kohla, in na. FIS progi v organizaciji odbora za šport in rekreacijo pri OOS TO Tomaž Godec in v tehnični izvedbi Smučarskega kluba Bohinj. V lepem in sončnem vremenu so se zbrali skoraj vsi prijavljeni tekmovalci. Na zelo dobro pripravljeni progi so se najprej pomerili tekmovalci v veleslalomu. V boju s stotinkami so največ sreče imeli tekmovalci TO Tomaž Godec, ki so tudi osvojili prehodni pokal. Ob 13. uri so startali še tekači. Ženske so se pomerili na 3 km, REZULTATI: VELESLALOM moški pa na 5 km dolgi progi. Na zahtevni progi so zopet največ uspeha imeli tekmovalci TO Tomaž Godec in osvojili so prehodni pokal s petimi točkami prednosti pred TO Rečica. Po kosilu so bila podeljena priznanja in prehodni pokali, najboljšim petim športnicam in športnikom za leto i980 pa so bile podeljene praktične nagrade. Za uspešno izvedbo tekmovanja se moramo zahvaliti vsem udeležencem in pa Smučarskemu klubu za odlično tehnično izvedbo. Upamo, da se bomo prihodnje leto srečali v še večjem številu. Mesto Št. št. Priimek in ime TO Čas Točke Ženske nad 35 let 1. 3 Keiser Jasna Rečica 34.19 6 2. 5 Veber Anica Bohinj 35.23 5 3. 6 Ristič Albina Bohinj 41.41 4 4. 1 Mencinger Cilka Bohinj 42.02 3 5. 4 Cerkovnik Polona DSSS 46.98 2 Ženske do 35 let L 8 Šifrer Ana DSSS 31.38 6 2. 9 Žemva Mirjam Rečica 33.76 5 3. 12 Urankar Marija DSSS 35.30 4 4. 14 Sinkovič Janja 5. 7 Odar Mira 6. 11 Resman Majda 7. 16 Lebar Metka Moški nad 45 let L 21 Repinc Viktor 2 23 Zupan Pavel 3. 17 Malej Metod 4. 24 Lap Franc 5. 22 Perše Stanko 6. 20 Pikon Franc 7. 19 Štajer Dušan 8. 18 Mandelc Jože Moški nad 35 let L 37 Trojar Srečo 2. 35 Ažman Stanko 3. 41 Repinc Ciril 4. 25 Šorli Peter 5. 42 Mencinger Viki 6. 29 Repe Jakob 7. 33 Kobilica Stanko 8. 28 Blažič Henrik 9. 34 Koman Miha 10. 31 Vojvoda Lovro 11. 40 Koder Franc 12. 26 Iskra Anton 13. 39 Kristan Anton 14. 30 Milonik Janez Moški nad 27 let L 50 Cesar Branko 2. 65 Pikon Janez 3. 46 Čufar Franc 4. 47 Oblak Alojz 5. 56 Gumzej Ljubo 6. 60 Luskovec Alojz 7. 43 Grilc Alojz 8. 63 Ulčar Stojan 9. 61 Žmitek Viktor 10. 57 Nagode Stane 11. 51 Malej Pavel 12. 49 Grm Janez 13. 48 Kraigher Ciril 14. 62 Svetina Franc 15. 54 Jarkovič Tomaž 16. 55 Žvan Martin 17. 52 Godec Tomaž 18. 58 Žvan Pavel 19. 44 Troha Ante 20. 45 Lojevec Miro Moški do 27 let 1. 76 Šmid Stane 2. 66 Gašperin Matjaž 3. 74 Kočevar Franc 4. 95 Bratina Stane 5. 73 Zalokar Zdravko 6. 86 Šimnic Franc 7. 77 Urbas Zvone 8. 111 Dobravec Branko 9. 84 Štraus Marjan 10. 93 Martelj Emil 11. 68 Turunčič Bojan 12. 91 Cvetek Martin 13. 103 Sodja Danijel 14. 71 Legat Lovro 15. 81 Stare Zdravko 16. 99 Jenstrle Franci 17. 98 Stare Jože 18. 69 Trpine Bojan 19. 117 Arh Janez 20. 97 Matjaž Jože 21. 67 Lukač Zvone 22. 85 Mulej Jože 23. 78 Ambrožič Marjan 24. 119 Rozman Milan 25. 113 Čop Anton 26. 72 Por Bojan 27. 116 Zupan Jože 28. 89 Pesjak Martin 29. 94 Kovačec Polde 30. 75 Kopač Boris 31. 90 Stare Branko 32. 92 Brane Franci 33. 105 Zalokar Slavko 34. 87 Zalokar Drago 35. 110 Kotnik Franc 36. 104 Arh Anton 37. 114 Gaberšček Marjan 38. 100 Pintar Janko 39. 79 Benedik Peter 40. 115 Ješe Niko 4L 112 Rutar Jože 42. 70 Veber Janez 43. 82 Šlibar Srečo 44. 106 Odar Niko EKIPNO: 1. BOHINJ 82 točk 2. REČICA 56 točk 3. DSSS 24 točk Rečica 40.74 3 Bohinj 47.36 2 Bohinj 48.15 1 Rečica 59.65 1 Bohinj 32.69 6 Rečica 33.07 5 Bohinj 35.59 4 Rečica 36.77 3 Bohinj 37.39 2 Bohinj 39.66 1 Podnart 44.93 1 Bohinj 46.94 1 Bohinj 28.09 6 Rečica 29.68 5 Rečica 30.98 4 Bohinj 31.29 3 Bohinj 31.93 2 Bohinj 32.10 1 Rečica 32.21 1 DSSS 32.27 1 DSSS 33.73 1 Bohinj 35.02 1 Rečica 36.92 1 DSSS 37.11 1 Rečica 42.18 1 Mojstrana 45.66 1 DSSS 28.98 6 Bohinj 29.17 5 Podnart 29.61 4 Bohinj 29.92 3 Rečica 30.35 2 Rečica 30.46 1 Mojstrana 30.88 1 Rečica 31.32 1 Bohinj 31.90 1 Rečica 32.53 1 Bohinj 32.55 1 Bohinj 33.18 1 DSSS 33.26 1 Rečica 33.30 1 Rečica 34.54 1 Rečica 34.82 1 Bohinj 35.25 1 Bohinj 35.56 1 Mojstrana 41.23 1 Mojstrana 48.86 1 Mojstrana 27.61 6 Bohinj 27.69 5 Bohinj 28.06 4 Mojstrana 28.15 3 Bohinj 28.97 2 Rečica 29.20 1 Mojstrana 29.57 1 Bohinj 29.69 1 Bohinj 29.71 1 Mojstrana 29.86 1 DSSS 29.87 1 Bohinj 29.99 1 Bohinj 30.14 1 DSSS 30.24 1 Bohinj 30.43 1 Bohinj 30.55 1 Bohinj 30.74 1 Rečica 30.98 1 Bohinj 31.04 1 Mojstrana 31.51 1 Rečica 31.55 1 Rečica 31.55 1 Rečica 31.57 1 Bohinj 31.76 1 Rečica 32.00 1 Rečica 32.11 1 Bohinj 32.72 1 Rečica 32.73 1 Mojstrana 32.88 1 Podnart 32.90 1 Bohinj 33.10 1 Mojstrana 33.55 1 Bohinj 34.89 1 Rečica 35.02 1 Rečica 35.12 1 Bohinj 35.64 1 Rečica 36.35 1 Mojstrana 37.64 1 Bohinj 37.98 1 Rečica 38.01 1 Bohinj 47.38 1 Mojstrana 47.73 1 Rečica 48.12 1 Bohinj 58.26 1 4. MOJSTRANA 20 točk 5. PODNART 6 točk (Nadaljevanje na 6. strani) Tekmovanje v veleslalomu in tekih T£KJ (Nadaljevanje s 5. strani) Mesto Št. št. Priimek in ime TO Čas Točke Športnica leta 1980 Ženske nad 35 let — 3 km 1. 8 Ristič Albina 2. 7 Kaiser Jasna 3. 4 Veber Anica 4. 6 Mencinger Cilka 5. 5 Praprotnik Ana 6. 3 Cerkovnik Polona 7. 2 Trpin Marinka Ženske do 35 let — 3 km 1. 14 Poljanec Kati 2. 9 Jan Urška 3. 11 Šifrer Ana 4. 13 Potočnik Poldka 5. 12 Mrak Sonja 6. 47 Lebar Metka Moški nad 45 let — 5 km 1. 26 Repinc Viktor 2. 22 Lap Franc 3. 19 Malej Metod 4. 17 Perše Stanko 5. 20 Zupan Pavel 6. 16 Mandelc Jože 7. 82 Smukavec Anton 8. 23 Globočnik Franc 9. 18 Bučar Franc 10. 21 Golc Anton 11. 24 Fujs Štefan Moški nad 35 let — 5 km 1. 37 Lapajne Franc 2. 28 Vojvoda Lovro 3. 15 Milonik Janez 4. 29 Pintar Jože 5. 39 Gros Polde 6. 35 Blažič Henrik 7. 31 Trojar Srečo 8. 27 Repinc Ciril 9. 30 Iskra Anton 10. 40 Soklič Janez 11. 38 Kobilca Stanko 12. 10 Kovačec Polde Moški nad 27 let — 5 km 1. 58 Grilc Alojz 2. 55 Kravanja Alojz 3. 48 Jarkovič Tomaž 4. 46 Svetina Franc 5. 60 Malej Pavel 6. 34 Troha Ante 7. 63 Korošec Janez 8. 59 Luskovec Alojz 9. 57 Čufar Franc 10. 41 Kraigher Ciril 11. 61 Stare Srečo 12. 49 Urh Branko 13. 44 Mašič Ivo Moški do 27 let — 5 km 1. 65 Kordež Matevž 2. 79 Mrak Dare 3. 74 Repinc Peter 4. 64 Sodja Danijel 5. 71 Šimnic Franc 6. 77 Frčej Jože 7. 70 Stare Zdravko 8. 69 Čop Anton 9. 76 Gabršček Marjan 10. 84 Šmid Stane 11. 80 Kovačec Polde 12. 67 Stare Jože 13. 72 Kotnik Franc 14. ' 66 Černe Mitja 15. 68 Šlibar Srečo 16. 81 Krivić Đevad 17. 73 Ravnik Branko Tomaž Godec 12.51.10 6 Rečica 13.58.83 5 Bohinj 14.09.27 4 Bohinj 14.29.57 3 DSSS 14.55.36 2 DSSS 15.16.50 1 Rečica 16.42.73 1 Rečica 12.32.65 6 Rečica 13.02.42 5 DSSS 14.00.38 4 Rečica 14.27.84 3 Rečica 15.33.48 2 Rečica 17.28.10 1 Bohinj 18.48.71 6 Rečica 22.40.74 5 Bohinj 23.03.14 4 Bohinj 24.58.44 3 Rečica 25.01.74 2 Bohinj 25.07.08 1 Bohinj 25.44.67 1 Podnart 25.53.03 1 Bohinj 27.50.39 1 Rečica 30.50.13 1 Bohinj 31.58.77 1 Bohinj 19.13.90 6 Bohinj 19.15.28 5 Mojstrana 20.56.74 4 Bohinj 20.57.37 3 Rečica 23.05.01 2 DSSS 23.47.47 1 Bohinj 24.24.07 1 Rečica 24.29.85 1 DSSS 25.27.94 1 Bohinj 25.36.68 1 Rečica 27.23.69 1 Mojstrana 27.48.79 1 Mojstrana 20.37.73 6 Bohinj 20.47.86 5 Rečica 20.58.65 4 Rečica 21.21.85 3 Bohinj 21.37.02 2 Mojstrana 22.58.51 1 Bohinj 23.07.28 1 Rečica 23.37.07 1 Podnart 24.30.80 1 DSSS 25.35.16 1 Bohinj 27.21.14 1 Rečica 28.23.83 1 DSSS 34.46.45 1 Podnart 18.31.09 6 Rečica 18.32.21 5 Bohinj 19.37.00 4 Bohinj 19.48.27 3 Rečica 20.09.96 2 Rečica 22.07.42 1 Bohinj 22.08.17 1 Rečica 22.36.04 1 Rečica 22.45.43 1 Mojstrana 22.45.71 1 Mojstrana 23.21.83 1 Bohinj 23.29.59 1 Rečica 24.24.23 1 Rečica 24.53.48 1 Rečica 26.44.61 1 Rečica 29.31.44 1 Bohinj 38.31.94 1 1. Šifrer Ana, 199 točk: 2. Cerkovnik Polona, 173 točk; 3. Kaiser Jasna, 152 točk; 4. Urankar Marija, 95 točk: 5. Žemva Mirjam, 87 točk; 6. Jan Urška, 70 točk: 7. Ristič Albina, 66 točk; 8. Poljanec Kati. 59 točk; 9. Dežman Martina, 58 točk: 10. Potočnik Poldka, 57 točk; 11. Veber Anica, 53 točk; 12. Praprotnik Anica, 51 točk; 13. Lebar Metka, 41 točk; 14. Stare Marija, 33 točk; I. Repinc Viktor, 93 točk; 2. Šimnic Franc, 88 točk^ 3. Gros Leopold 87 točk; 4. Sori Edi, 76 točk; 5. Lapajne Mirko, 74 točk; 6. Ulčar Stojan, 71 točk; 7. Ažman Stanko 70 točk; 8.—9. Arh Samo, 69 točk; Luskovec Alojz, 69 točk; 10.— 11. Pikon Janez, 66 točk; Fujs Štefan, 66 točk; 12. Trojar Srečo, 63 točk; 13. Vojvoda Lovro, 60 točk; 14. Zupan Pavel, 55 točk; 15. Repinc Ciril, 53 točk; 16.—17. Kobilca Stanko, 50 točk; Kotnik Franc, 50 točk; 18. Jarkovič Tomaž, 48 točk; 19. Terpinc Bojan, 44 točk; 20. Kravanja Alojz, 43 točk; 21. Krivic Djevad, 42 točk; 22. Lap Franc, 41 točk; 23.—24. Hike) Bruno, 38 točk; Malej Metod, 38 točk; 25. Kraigher Ciril, 37 točk; 26.-27. Puc Tomaž 35 točk; Lapajne Franc, 35 točk; 28. Cesar Branko, 34 točk; 29.—30. Repinc Tine, 33 točk; Repe Jaka, 33 točk; 31. Horvat Anton, 32 točk; 32. Pintar Jože, 31 točk; 33. Justin Janko, 30 točk; 34. Beznik Anton, 28 točk; 35.—36. Sodja Boris, 27 točk; Marolt Brane, 27 točk; 37.—39. Čop Anton, 26 točk; Svetina Franc, 26 točk; Kočevar Franc, 26 točk; 40^— 41. Ravnik Jure, 25 točk; Železnikar Anton, 25 točk; 42. Kordež Matevž, 23 točk; 43. Žitnik Franci, 22 točk, 44. Mulej Jože 21 točk; 45.—47. Primožič Drago, 17 točk; Lapajne Janez, 17 točk; Skalič Ivo, 17 točk; 48.—50. Milonik Janez, 16 točk; Murovec Anton, 16 točk; Legat Lovro, 16 točk; 51.—55. Marolt Jože, 15 točk; Stare Zdravko, 15 točk; Lo-movšek Ivan, 15 točk; Perše Stanko, 15 točk; Blažič Henrik, 15 točk; 56.—57. Frčej Jože, 14 točk; Štravs Marjan, 14 točk; 58.—59. Gaberšček Marjan, 13 točk; Urbas Zvone, 13 točk; 60.—63. Stres Edi, 12 točk; Oblak Alojz, 12 točk; Pikon Franc, 12 točk; Noč Anton, 12 točk; 64.—66. Maček Franc, 11 točk; Tolar Ferdo, 11 točk; Čufar Franc, 11 točk; 67.—71. Erčulj Janez, 10 točk; Koren Franc, 10 točk; Tomažin Alojz, st., 10 točk; Goričan Anton, 10 točk; Pikon Drago, 10 točk; 22.—74. Černe Alojz, 9 točk; Rozman Milan, 9 točk; Mežnar Janez, 9 točk; 75.—78. Nagode Stane, 8 točk; Rozman Franc, 8 točk; Kavčič Janko, 8 točk; Ambrožič Marjan, 8 točk; 79. —88. Svetlin Jure, 7 točk; Zajc Jože 7 točk; Grilc Alojz, 7 točk; Lebar Dušan, 7 točk; Žvan Jurij, 7 točk; Mrak Justin, 7 točk; Mencinger Viki, 7 točk; Lojevec Milan, 7 točk; Godec Tomaž, 7 točk; Kitič Zdravko, 7 točk; 89.—93. Por Bojan, 6 točk; Marčič Brane, 6 točk; Robič Ivan, 6 točk; Ambrožič Marjan, 6 točk; Žemva Anton, 15.—16. Samardžič Branka. 28 točk: Sodja Marija, 28 točk; 17. Klavora Milena, 22 točk; 18. Benčina Irena, 21 točk; 19. Skalič Marinka, 20 točk: 20. Mencinger Cilka, 18 točk; 21. Cundrič Marija, 16 točk; 22. Sinkovič Janja, 15 točk; 23. Bernard Jožica, 11 točk; 24.— 27. Mulalič Azira, '10 točk; Odar Mira, 10 točk; Žvokelj Branka, 10 točk; Rekar Ivanka, 10 točk; 28.—32. Hladnik Olga, 8 točk: Lukančič Vera, 8 točk; Peterman Nada, 8 točk; Hanka Jerca, 8 točk; Potočnik Majda, 8 točk; 33.—34. Toplak Alojzija, 7 točk; Slak Lidija, 7 točk; 35. Janša Mira, 6 točk; 36. Veber Darinka, 5 točk; 37. Plut Magda, 4 točke; 38. Cerkovnik Nada, 2 točki; 39. do 4L Režek Tončka, 1 točka; Pikon Marija, 1 točka; Kitič Irena, 1 točka. EKIPNO: 3. Mojstrana 14 točk 4. DSSS 10 točk 1. BOHINJ 65 točk 5. PODNART _ 8 točk 2. REČICA 59 točk Franci Žitnik Športnik leta 1980 6 točk; 94.—99. Cupar Zvone, «5 točk; Urh Branko; 5 točk; Ratdk Ivan, 5 točk, Mavrič Miha, 5 točk; Grm Janez, 5 točk; Kalibarda Vukašin, 5 točk; 100.—107. Gumzej Ljubo, 4 točke; Kristan Anton, 4 točke; Robič Peter, 4 točke; Kotnik Rudi, 4 točke; Zalokar Mirko, 4 točke; Repinc Matevž, 4 točke; Rozman Darko, 4 točke; Mašič Ivo, 4 točke; 108. do 115. Ribič Janez, 3 točke; Podbevšek Jaka, 3 točke; Odar Pavel, 3 točke; Zupančič Zdravko, 3 točke; Žvan Martin, 3 točke; Gogala Gabrijel, 3 točke; Sodja Boris, 3 točke; Schaffer Stojan, 3 točke; 116.—131. Ho-žič Ivan, 2 točki; Petkoš Alojz, 2 točki; Vragolovič Valentin, 2 točki; Arh Jaka, 2 točki; Černe Albin, 2 točki; Stare Branko, 2 točki; Gregorovič Mato, 2 točki; Mozetič Miran, 2 točki; Golc Anton, 2 točki; Troha Ante, 2 točki; Stare Jože, 2 točki; Medja Anton, 2 točki; Zalokar Zdravko, 2 točki; Zalokar Slavko 2 točki; Smuka-vec Mirko, 2 točki; Jug Branko, 2 točki; 132.—182. Skumavec Matjaž, 1 točka; Šalamun Mitja, 1 točka; Zmitek Viktor, 1 točka; Tomažin Alojz, 1 točka; Bejič Ibrahim, 1 točka; Matjaž Godčev memorial V lepem vremenu in na lepo izpeljanih smuških progah je domači smučarski klub iz Bohinjske Bistrice priredil na FIS progi v Bohinju že 22. tradicionalno tekmovanje za memorial prvoborca bohinjskega kota, Tomaža Godca. Vsako leto se športniki v Bohinju spomnijo tega velikega borca za svobodo, družbenega delavca in vzgajalca takratne napredne mladine predvsem na športnem področju. V uvodnem nagovoru ga je predstavil predstavnik ZB NOV Bohinjska Bistrica, trije mladi tekači pa so odnesli venec k njegovi rojstni hiši. Tekmovanje je lepo uspelo, saj so nastopili vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci in tekmovalke iz vseh slovenskih smučarskih klubov. Zmagoviti ekipi (najboljše uvrščeni član, mladinec in tekmovalka) je prehodni pokal izročil predstavnik pokrovitelja LIP Bled, tov. direktor Bajt ing. Franc. Vsi prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji pa so prejeli posebne spominske kolajne in lične diplome z likom bohinjskega junaka Tomaža Godca. REZULTATI: äani: 1. Cvajnar Bojan, Olimpija 48.41.82, 2. Podlogar Cveto, Gorje 49.33.86, 3. Kopač Srečko, Triglav 52.54.44, 4. Zupan Tine, Triglav 54.12.62, 5. Rak Franci, Ihan 56.13.91. Jože, 1 točka; Knaflič Marjan, 1 točka; Lojevec Miro, 1 točka; Brane Janez, 1 točka; Sečnik Rajko, 1 točka; Tomažin Janez, 1 točka; Sepie Jože, 1 točka; Janša Rudi, 1 točka; Kovačec Polde, 1 točka; Repinc Matevž, 1 točka; Mencinger Franc, 1 točka; Gašperin Matjaž, 1 točka; Gardener Simon, 1 točka; Mi-kelj Anton, 1 točka; Arh Anton, 1 točka; Čajič Šaban, 1 točka; Mikelj Jože, 1 točka; Sodja Danijel, 1 točka; Dijak Janko, 1 točka; Gladek Vlado, 1 točka; Štajer Dušan, 1 točka; Miklavčič Stanko, 1 točka; Šolar Stanko, 1 točka; Polajnar Janez, 1 točka Arh Franc, 1 točka; Cesar Ciril, 1 točka; Zalokar Janko, 1 točka; Odar Jože, 1 točka; Godec Ciril, 1 točka; Glavendekič Nedjelko, 1 točka; Dolenc Janez, 1 točka; Kavčič Sašo, 1 točka; Ješe Slavko, 1 točka; Kopač Boris, 1 točka; Rozman Darko, 1 točka; Žitnik Janez, 1 točka; Frjan Martin, 1 točka; Subotič Radenko, 1 točka; Pintar Janko, 1 točka; Rutar Jože, 1 točka; Čebulj Roman, 1 točka; Veber Janko, 1 točka; Sodja Marko, 1 točka; Ambrožič Jože, 1 točka; Čajič Šaban, 1 točka. St. mladinci: 1. Kršinar Jani, Olimpija 31.22.93, 2. Klemenčič Jože, Dol 32.22.50, 3. Sušnik Ivan, Kamnik 33.24.39. 4. Lapajne Mirko, Bohinj 33.57.67, 5. Žerjav Jure, Kranjska Gora 34.18.54. Ml. mladinci: 1. Gracer Marko, Kranjska Gora 35.01.22, 2. Pustovrh Jani, Olimpija 35.13.75, 3. Grajf Sašo Hoče 35.54.23. St. pionirji: 1. Klinc Roman, Hoče 18.06.97, 2. Kosmač Janez, Gorje 18.45.62, 3 Ker-štajn Robert, Rateče 19.12.71. Ml. pionirji: 1. Raišp Iztok, Hoče 9.48.58, 2 Lenček Aleš, Ihan 11.47.13, 3. Kovačič Bojan, Bohinj 11.57.31. Oanice: 1. Hribar Helenca, Ihan 24.39.72, 2. Cerkovnik Ivanka Bohinj 26.31.93. St. mladinke: 1. Reš Ruth, Triglav 20.19.44, 2. Korošec Dragi, Triglav 20.47.28. Ml. mladinke: 1. Krničar Simona, Triglav 20.37.37. 2. Nagode Irma, Gorje 20.48.12. St. pionirke: 1. Raišp Karmen, Hoče 10.39.25, 2. Pogačnik Mateja, Ihan 10.41.65. Ml. pionirke: 1. Ferjan Tatjana, Gorje 11.55.50 2. Lapajne Tončka, Bohinj 11.57.23. Ekipno: 1. Gorje 1.45.48,58, 2. Triglav 1.49.13,96, 3. Ihan 1.5222,08, 4.Kamnik 1.52.30,04,. 5. Bohinj,2.05.18,30. Sankaške tekme OO sindikata LIP Mojstrana je organizirala v soboto, 24. jan. 1981 sankaške tekme z navadnimi sanmi. Letošnje tekmovanje v sankanju je bilo že tretje leto in postaja že prava tradicija. Vsako leto je več tekmovalcev, tako da je bila letos udeležba precej večja kot prejšnja leta. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bil čudovit sončen dan in nikomur ni bilo žal, da se je udeležil tekmovanja. Tako kot vsako leto so bili tudi letos tekmovalci in tekmovalke razdeljeni v štiri skupine. Tekmovanje je bilo na standardni progi na Dovjem. Tudi letos je predvozač s samo-težnimi sanmi in zastavo LIP Bled označil začetek tekmovanja. Potem pa so se zvrstile tekmovalke in tekmovalci, razdeljeni po starostnih razredih. Po končanem tekmovanju je bila v hotelu Triglav v Mojstrani razglasitev rezultatov. Najboljši so prejeli medalje in diplome. Prehodni pokal je že drugič osvojila TO Rečica. Zal, da se tekmovanja niso udeležili še iz drugih TO v tako velikem številu kot iz Rečice. Danes tekmovati pomeni prikazati svojo moč in sposobnost, jutri pa na delovnem mestu dosegati dobre rezultate. Razšli smo se z željo, da bi se sankanja v bodoče udeležili v še večjem številu in da bi se odzvali še tekmovalci iz temeljnih organizacij, ki letos niso sodelovale. REZULTATI: Doseženo priimek in ime TOZD Čas Št. točk Ženske nad 35 let 1. Bernard Jožica 2. Rekar Ivanka 3. Ristič Albina 4. Košir Mihaela 5. Cerkovnik Polona Ženske do 35 let 1. Jan Urška 2. Cundrič Marija 3. Mrak Sonja 4.—5. Kunšič Marica 4.—5. Potočnik Poldka 6. Resman Majda 7. Pristov Janja 8. Sinkovič Janja 9. Žvokelj Branka 10. Odar Mira Moški nad 40 let 1. Mežnar Janez 2. Noč Anton 3. Mavrič Miha 4. Lomovšek Ivan 5. Kotnik Rudi 6. Golc Anton 7. Kilibarda Vukašin Moški do 40 let 1. Trpine Bojan 2. Nadižar Anton 3. Hikel Bruno 4. Cupar Zvone 5. Smukavec Matjaž 6.—7. Urh Branko 6.—7. Por Bojan 8. Žvan Jurij 9. Poklukar Milan 10. Grilc Alojz 11.—12. Medja Anton 11.—12. Burja Alojz 13. Šmid Stane 14. Luskovec Alojz 15. Gabršček Marjan 16. Bratina Stane 17.—18. Čufer Franc 17.—18. Matjaž Jože 19. Nagode Stane 20. Troha Ante 21. Marolt Jože 22.—23. Robič Peter 22.—23. Šlibar Srečo 24. Ulčar Stojan 25.—26. Kušer Štefan 25.—26. Jensterle Franci 27. Mrak Jakob 28. Zalar Stanko 29. Ambrožič Marjan 30. Šimnic Franc 31.—33. Svetina Franc 31.—33. Repinc Ciril 31.—33. Brane Janez 34.—35. Godec Tomaž 34.—35. Kotnik Franci 36. Sečnik Rajko 37. Štros Edi 38. Kovačec Polde 39. Brane Franci 40. Sodja Marko Rečica 4.42 6 Mojstrana 4.47 5 Bohinj 4.49 4 Mojstrana 4.74 3 DSSS 5.02 2 Rečica 4.15 6 Rečica 4.22 5 Rečica 4.23 4 Mojstrana 4.32 3 Rečica 4.32 2 Bohinj 4.33 1 Rečica 4.40 1 Rečica 4.59 1 Bohinj 5.14 1 Bohinj 5.40 1 Mojstrana 3.70 6 Mojstrana 3.75 5 Bohinj 3.90 4 Rečica 4.30 3 Rečica 4.94 2 Rečica 5.30 1 Mojstrana 5.50 1 Rečica 3.46 6 Rečica 3.53 5 Rečica 3.59 4 Rečica 3.60 3 Rečica 3.64 2 Rečica 3.68 1 Rečica 3.68 1 Rečica 3.69 1 Rečica 3.75 1 Mojstrana 3.76 1 Rečica 3.79 1 Rečica 3.79 1 Mojstrana 3.80 1 Rečica 3.86 1 Rečica 3.90 1 Mojstrana 3.91 1 Podnart 3.93 1 Mojstrana 3.93 1 Rečica 3.96 1 Mojstrana 4.00 1 Rečica 4.03 1 Mojstrana 4.04 1 Rečica 4.04 1 Rečica 4.06 1 Rečica 4.11 1 Bohinj 4.11 1 Rečica 4.12 1 Mojstrana 4.13 1 Rečica 4.18 1 Rečica 4.20 1 Rečica 4.23 1 Rečica 4.23 1 Mojstrana 4.23 1 Bohinj 4.25 1 Rečica 4.25 1 Rečica 4.27 1 Rečica 4.35 1 Mojstrana 4.50 1 Mojstrana 4.52 1 Bohinj 4.65 1 41. Zalokar Slavko Bohinj 4.68 1 42. Mikelj Anton Bohinj 4.71 1 43. Žitnik Franci Bohinj 4.73 1 44. Mulej Jože Rečica 4.77 1 45. Mašič Ivo DSSS 4.82 1 46. Šalamun Mitja DSSS 5.14 1 47. Černe Alojz Rečica 5.86 1 48. Černe Albin Rečica 6.43 1 49. Zupančič Zdravko Rečica 8.17 1 EKIPE: I. TO REČICA 76 točk II. TO MOJSTRANA 33 točk III. TO BOHINJ 17 točk IV. DSSS 4 točke V. PODNART 1 točka Bohinj ’81 Bohinj je bil v začetku tega leta ponovno zbirališče najboljših tekmovalk in tekmovalcev v smučarskih tekih. Tu je bilo 26. mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih, katerega se je udeležilo preko 100 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Francije, Finske, Italije, Norveške, Romunije, Švice, SZ, Madžarske in Jugoslavije. Tekmovanje je potekalo v zelo hladnem toda lepem sončnem vremenu, kar je organizatorjem še bolj pomagalo k res dobri organizaciji prireditve. Konkurenca je bila zelo močna, saj so nastopili tudi tekmovalci, ki so odlično zastopali svoje državne barve na olimpijskih igrah 1980 v ZDA. Po bohinjskih smučinah so se poganjali nosilci olimpijskih odličij kot so sovjetski tekmovalec Ročev (srebrna na 30 km in zlata v štafeti), Lebanov, najboljši bolgarski tekmovalec (bronasta kolajna na 30 km), pa odlični italijanski tekmovalci Capitanio, De 2üolt, Carrara, Vanzetta, ki so bili 5. v štafetah na OI in drugi tekmovalci ter odlične tekmovalke SZ Tomaševič, Smirnova in Mašanova, ki so določene za naslednje OIv Sarajevu. Zanimanje za FIS tekmovanje je med občani Bohinja veliko Kot posebnost na tekmovanju pa so bili predstavniki olimpijskega komiteja Sarajevo 84, ki so si prireditev prišli ogledat in nabirat izkušnje za olimpijske igre. Zanimalo jih je vse, kar se je tiste dni dogajalo na prireditvi, kajti za dobro organizacijo OI se bodo morali še precej naučiti. REZULTATI: Člani 15 km (39): 1. Renggli (Švica) 42.20,17 2. Hallenbarter (Švica) 42.36,50 3. Vanzetta (Italija) 42.45,05 4. Hämäläinen (Finska) 42.45,90 5. Lebanov (Bolgarija) 43.00,11 6. Braathen (Norveška) 43.34,26 7. Volkov (SZ) 43.53,85 8. Bakkene (Norveška) 44.05,81 9. Kopra (Finska) 44.08,95 10. De Zolt (Italija) 44.10,37 16. Čarman 44.57,29 26. Djuričič 46.57,41 29. Poklukar 47.46,23 30. Ivančič 47.53,03 34. Jelenc 48.37,88 Članice 5 km (23): 1. Smirnova (SZ) 15.58,52 2. Tomaševič (SZ) 16.49,27 3. Lagusis (Romunija) 16.49,57 4. Mlakar (Jugoslavija) 16.50,22 5. Havrančikova (ČSSR) 16.52,13 7. Munih 17.27,64 10 Jelovčan 17.33,39 12. Martinovič 17.45,43 14. Vrhovec 17.50,67 20. Čebulj 18.51,84 Mladinci 10 km (26) : 1. Blaško (ČSSR) 31.05,24 2. Locatelli (Francija) 31.31,64 3. Lisičan (ČSSR) 31.38,64 4. Oros (Romunija) 31.44,35 5. Guidon (Švica) 31.49,67 13. Kustec 33.16,47 14. Djuričič 33.28,73 18. Lapajne 34.11,04 19. Pustovrh 34.54,71 20. Lebar 35.02,53 Štafete člani 3 x 10 km: 1. Švica 1.22.59,90 2. Italija 1.23.24,43 3. Norveška 1.23.37,02 4. Finska 1.24.01,97 5. SZ 1.26.22,15 6. ČSSR 1.27.13,45 7. Bolgarija 1.27.31,47 8. Italija II 1.28.27,12 9. Jugoslavija 1.28.31,07 10. Jugoslavia II 1.31.51,00 11. Romunija 1.34.24,41 12. Jugoslavia III 1.37.01,63 Štafete članice 3x5 km: 1. SZ 48.11,12 2. ČSSR 49.52,32 3. Romunija 50.41,23 4. Jugoslavia II 51.01,71 5. Bolgarija 51.15,75 6. Jugoslavija I 51.37,62 7. Jugoslavija III 55.47,23 Štafete mladinci 3 x 10 km: 1. Francija 1.28.05,27 2. Jugoslavija (Djuričič, Lapajne, Kustec) 1.32.11,95 3. Romunija 1.33.52,58 4. Jugoslavija II 1.36.33,46 5. Jugoslavija III 1.36.36,89 Janez Žitnik za Podeljene nagrade križanki v Glasilu in GLG ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame in sestre KARLE RAVNIK Rešitev križanke v Glasilu: Vodoravno: ajvar. Jasna, austin, resnica, Eisenhower, ar, ikebane, stotica, srečno novo leto. es, v, abra. tla. slon. stric, Tit, p, klo. in, ak, e, kopija, rs, sirarna, daj dam. ja. kankan, ar, Smrekar, Itaka, Anka, ita, I, ovaduh, orada, ona, skupaj, m, demon. Rerih, tartar, as, me, kurir, a, akcionar, bal. ES, mlinar, integracija, ok, teran, izhod, trik. tunika, r, satan, akna, ajs, Ag. tok, as, ZO, a, V, nič, izročimo, dan, Rita, salama, me, seno, Oton, morje, ive, fakulteta, Visoko, ata, AE, dinozavri, LR. kala, terzit, D, ave ave, jagoda, gozdar, Tea, IR RA, i, iti, S, I, U, Ikar, oje, Ciba, mapa, Luzon, placet, Ana, Vipava, pan, SKOJ, veto, ONA ON. Jama, R. ni, kantata, ozimnica, Ilija, skoraj, Oto, licej, ica, knap, Alpina, vrt, Titan, RAI. kan, elko, CD. boa, o, Ij, p. ae Prispelo je 66 rešitev. Žreb je določil nagrade naslednjim: 1. nagrado (700,00 din) Zvonku Jirasku. DSSS 2. nagrado (500,00 din) Branku Cesarju, DSSS 3. nagrado (300,00 din) Poloni Cerkovnik. DSSS Letos je bila odzivnost na novoletno nagradno križanko GLG res velika. Do roka je prispelo 437 rešitev. Izmed poslanih rešitev je uredniški odbor glasila »GLG« dne 21. 1. 1981 izžrebal nagrajence. Nagrade so prejeli: 1. nagrada -— Bertoncelj Tanja, Radovljica, Šercerjeva 3 2. nagrada — Košatko Marija, Medvode, AERO Medvode 3. nagrada — Novosel Jernej, Ljubljana, Celovška 396 4. nagrada — Tolar Ferdo, Rečica, LIP Bled, TO Rečica 5. nagrada — Fende Alojz, Škofja Loka, Podlubnik 155 6. nagrada — Poklukar Marija, Rečica, LIP Bled, TO Rečica 7. nagrada — Malek Peter, Gorje, Zgornje Gorje 8 8. nagrada — Bernard Niko, Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj 9. nagrada — Oman Darko, Škofja Loka, »Jelovica« Šk. Loka. Nagrajencem iskreno čestitamo, vsem reševalcem pa hvala za sodelovanje. Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke »GLG«: (vodoravno) OPS SKJ KRISTAL NE KOPA OPTIKA RAFAL VODER VN AM NESREČNIKI VEST JELKE ZAKA ATRAN DIONIZ S NEPREMOČLJIVOST TOA POB TE ADAM URNER REE SNEDA R FENOL ETER ITD SOVE KAC RA SLA TENKOST NOS TAKSA OTROVNOST TEN VRETENČAR TKIVO EOL HALA MMM OR SALON MARIONETA ASINDETON SIGNATURA CIRIL KLINKON, UPOKOJENEC NAM JE POSLAL RAZGLEDNICO Z NASLEDNJO VSEBINO Vodstvu obrata in Uredniškemu odboru GLASILA se lepo zahvalim za redno pošiljanje GLASILA, katerega vsaka številka je zanimivejša, privlačnejša. Vsakokrat vsega preberem, le osmrtnice znancev me žalostijo, pa tudi to je dobro, da vem, se jih vsaj v tihoti spominjam. Vsem skupaj želim srečo, polno uspehov ter trdnega zdravja v novem letu. In še enkrat iskrena hvala za vse. Mohorini, 29. 12. 1980 Ciril Klinkon Ples snežink Plešejo snežinke bele, vilinji ples so zdaj začele. Po vsej Gorenjski nastopile, vse Gorenjce povabile. Plešite Gorenjci z nami ne bodite tako zaspani. Ko se bomo naplesali, bomo dolgo počivali. Dobro so se navrteli, potem pa pešati začeli. Legle so snežinke v travo in pokrile vso naravo. Vi pa dvignite lopate obujte škornje ne copate. Angela se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala g. župniku za lep obred, pevcem, govornikoma za poslovilne besede in podjetju LIP Bled za darovano cvetje. Žalujoči: sin Branko, sestra Zalka, sestra Vera z družino, brat Angel z družino in ostali sorodniki Ani Iskra in Karli Ravnik Žalostna vest nam je sporočila, da smo izgubili nekdanjo sodelavko Ano Iskra. Ni še preteklo 10 let odkar je prenehala delati v naši sredini, v kateri je ustvarjala polnih 16 let. Neozdravljiva bolezen ji je delo med nami onemogočila in bila je invalidsko upokojena. Trpka zdravstvena življenjska usoda, ki jo je poleg bolezni spremljala celo življenje, ji je zelo oteževala delo tudi v našem kolektivu, vendar je vse te težave znala prenašati, saj sc je z njimi srečavala že kot otrok mnogoštevilne družine. Delala je v predelavi lesa, sprva v obratu sredic, nato pa v obratu opažnih plošč vse do svoje upokojitve. Svoje delo je opravljala vestno in požrtvovalno, bili smo si dobri sodelavci in tovariši. Dober teden kasneje smo prejeli zopet žalostno novico o izgubi naše nekdanje dolgoletne sodelavke Karle Ravnik. Vedeli smo, da je zahrbtna bolezen načela njeno zdravje, toda nihče ni pričakoval, da bo tako hitro premagala njeno življenje. Njeno delovno in mnogokrat težko življenje se je izteklo. V naš kolektiv je prišla kmalu po vojni t. j. aprila 1947. leta in pričela z delom pri izgradnji našega obrata, zavedajoč se, da obnavlja svojo domovino in da si odreže boljši kos kruha, ki ga je za zavedne Slovence v predvojni Italiji vedno primanjkovalo. Izšla je iz številne napredne družine, ki med vojno ni klonila, tudi Karla sc je postavila na stran boja za svojo novo in enakopravno domovino. Na našem obratu je delala skoraj 20 let, nakar je bila invalidsko upokojena. Dela, ki so bila nemalokrat za moške roke in ki takoj v prvih povojnih mesecih niso poznala osemurnega delavnika, je opravljala vestno in z veseljem. Z deli je pričela v žagi in na skladišču žaganega lesa, ta dela pa je končala v obratu plošč. Bila nam je dobra in tovariška sodelavka. OBEMA smo hvaležni za delo, opravljeno v našem kolektivu. Ni ju več med nami, toda uspehi so ostali in ti nas bodo spominjali njiju. V slovo V slovo Janezu Mraku V nedeljo, 1. febr. 1981 smo se na pokopališču v Kranjski gori poslovili od našega upokojenca Janeza Mraka. Rodil se je 22. aprila 1909 v Kranjski gori kot najstarejši v družini, kjer je bilo 6 otrok. Po končani osnovni šoli se je izučil za kolarja. Po tem času je opravljal razna dela vse do leta 1961, ko se je zaposlil pri takratni KZ Dovje Mojstrana, na žagi v Kranjski gori. Leta 1962 se je KZ priključila k LIP Bled in je delal še do leta 1964, ko se je upokojil. Z natančnostjo in veliko mero odgovornosti je bil kos nalogam, ki so mu bile zaupane. Ohranili ga bom v lepem spominu. Njegova zgodba Potoval je na oblakih modrih sanj, srebrne zvezde je v dlani lovil, dan mu kratkočasno je minil. Nekoč pa: kot da sonce zajokalo je. Luna v črnini žalujoči za oblaki solze toči. Bil je vesel, nasmejan poet. Ljudje so rekli, da v revnem poklicu prodajal je radosten svet. A zdaj ne plava na oblakih modrih sanj. Ni več samo poet. Le tu in tam napiše pesem za kak rojstni dan . . . Vesna Miška joka Miška mala je zbolela. Toži, joka: da trebušček jo boli. Mamica zdravnika kliče, naj kar hitro pridrvi. Ko miškico zdravnik pregleda: napet trebušček, grlo in glavo, kar takoj da diagnozo: »najedla si se res premočno!« STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 1981 > £ 'S u 3 O a > G) > U 0) > J2 S -c §J5 0) »O o T3 3 TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 468 + 13 TO Rečica 312 + 12 TO Mojstrana 54 + 12 TO Podnart 75 + 1 TO trgovina 24 DSSS 82 7 pri- prav- nikov 1015 Rodili so se: Nedeljku Glavendekič (TO Podnart) — sin; Tomažu in Silvi Sušnik (TO T. Godec) — hči; Jožetu in Anici Cvetek (TO T. Godec) — sin. Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe. Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.