Št. 150. V Gorici, dner 28. decembra 1901. Izhaja trikrat aa teden t šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjatranje Izda nje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a (Kažipotom* oh novem letu vred po poŠti pre-jemana ali 7 Gorici na dom pošiljana: Vse leto ....... IS K SO h, ali gld. 6-60 pol leta,........6 , 60 , , , 3-30 •'- četrt let* . . . .•»-,'>;-#," ^»^Wfm»m,.jao.J„ FosamiSne številke stanejo 10 vin. -Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki uUoi štv. 11 v Gorici v«Gori5ki Tiskarni* A. Gabršček vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečeV; ob nedeljah pa oč 9. do 12 are. Na naročila brez doposlane naročnine ae ne oziramo- »PRIMOREC,« izdaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 it 20'^ ali gld. 1-60. .Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz -* Šolski ulici in Jellersitz t Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Lavrončič na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte delta Fabbra- Tečaj XXXI. [Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UprevniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljalo le upravnlštvu. Oglasi In poslanica le raCunijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat l kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vfčje črke po prostoru. Naročnino In oglase Je plnčali !«co Gorica. »Goriška Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Sočo» m .Primorca* še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 po' ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. ~ Oglasi v .Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Po volitvah. IV. Klerikalci so bili glede kandidatov v veliki zadregi. Šele taca s, ko je naša stranka že bila prijavila imena svojih kandidatov in je klerikalcem tekla voda v grlo, ker so nekateri nunci po deželi že prav nestrpno povpraševali po kandidatih, je skrpucal dr. Gregorčič 2 imeni, kakor so mu bila baš prišla pod roko, volilno listo ter jo obelodanil, igraje se pri tem s kandidatom za trge, katerega je silil tudi v veleposestvo. Te kandidature so bile le slučajna imena, drugače pa je rekel dr. Gregorčič v pristavku koncem oklica, da kandidatje so postranska stvar, glavno je geslo: Vso za vero, dom cesaric! Prav, kakor da je vseeno, kdo sedi v deželnem zboru. Izmed 9 kandidatov, kolere je postavil dr. Gregorčič, sme sttti med svoje zveste in inlransigentne privržence edinole KI a v Za r j a, Berbuča in Grčo. Ti so bili kandidatje »Sloge*. Ktančiča je postavil Gregorčič kandidatom, ker je računal na lokalni palrijolizem Bricev, izmed katerih je mnogo zahtevalo, da morajo imeti dva zastopnika v deželnem zboru, Klančič je bil tudi izvoljen, ali ne kot kandidat »Sloge", marveč le vsled lokalnega patrijotizma Bricev, v glavnem pa vsled slučaja, da se je vršila nepričakovano druga volitev ob nenavadni uri. Ako bi ne bilo tega izrednega slučaja, bi bil zmagal kandidat društva veleposestnikov naprednjak A. Muha. Jakončiča je vtaknil Gregorčič v svojo listo zato, ker je vedel, da on bo na vsaki način izvoljen. Vgrizniti je moral v kislo jabelko, dasi bi bil najrajši Jakončiča pahnil daleč od sebe. Saj je znano, kaj je počel ž njim pred šestimi leti. O dr. Abramu smo že dosti govorili, istotako povedali svoje mnenje o Cernetu ter ožigosali grdo početje klerikalcev s kandid^om Bol kom. S kratka: 3 »č i s te* je imel d r. G r e g o r č i č, druge si je pa izposodil. To nam kaže veliko revščino klerikalne stranke. Revščina je to za stranko, kalere glasilo se trka na prša ter trdi, da za njo stoji skoro vse v deželi ter da na-prednjaki tvorijo le majhen del zapeljanih ljudij. Ako bi bila taka trditev istinita, potem V deželi neverjetnosti. (Piše Ahasver.) Primorska je dežela neverjetnost!. Tako so mi pravili, ko sem blodil po svetu brez miru in brez počitka. Ker pa zame ni neverjetnosti, kakor ni za Ben-Akibo novosti, sem prinesel svoje dvatisočletne kosti na Primorsko, da se sam prepričam« koliko je resnice na tem. Postal sem liberalec. In zakaj? Kosem zapodit trudnega in počitka željnega Sinu božjega id svoje hiše. zadela me je kazen, da moram do sodnjega dne tavati po svetu. Mnogokrat sem si hotel vpihnili življenje. Skočil sem v razbeljeno žrelo Vezuva, — in mlajšega in krepkejšega liki ptiča Feniksa me je vrgel ogenj iz strašnega žrela. Skočil sem v morje, v prepad — toda zaman, še en samomor poskušam, s tem, da sem postal liberalec. Ko zvedč ramreč preč. gospodje nunci, da sem njihov nasprotnik, prokleli, za-mašavali me bodo, in prosili bodo Boga, naj naj me že vzame enkrat hudič. In ker Bog gotovo ljubi svoje zveste služabnike, jim ne odreče te prošnje, — jaz pa lahko le?.em k počitku. Ako pa pričakujem zaman smrti rešiteljice, potem bom pa uverjen, da jih Bog bi bil dr. Gregorčič lahko razpolagal z imeni, katera bi bila imponovala, in ne bilo bi po treba, hoditi na posodo po kandidate. Naša stranka pa je bila izbrala za kandidate može, ugledne, veljavne, neodvisne, izmed katerih bi bili tudi izvoljeni vsi in bi bili izvrstni poslanci, da ni duhovščina na ukaz iz kardinalove palače preslepila ljudstva z vero, služeč tako Lohom in tistemu sistemu, ki nas duši in mori na vseh koncih in krajih..... Klerikalna stranka nima mož. To se je pokazalo jasno pri minolih deželnozborskili volitvah. Včasih je voharil Gregorčič celo okoli višjih sodnijskih uradnikov in celo za kandidata je bil ujel svoj čas nekoga izmed njih, menda z grdim namenom, da bi tako ložje lepel naprednjake z zakrivljenimi kazenskimi paragrafi?! Pri volitvah v državni zbor v četrti kurji jih je imel kar na vrvici: če ne bo ta, bo pa ta, in če ne ta, pa ta! Računali so svoj čas na nekega mladega doktorja pravde v Gorici, ali kakor se vidi, se jim je izmuznil še pravočasno iz krempljev, kakor je to storil bržčas tudi neki drugi javni funkcijonar, sedaj v gorah, ki se je v Gorici prav oblastno bralil s klerikalci ter se je po odstopu grofa Coroninija celo govorilo, da ga mislijo kandidovali na njegovo mesto. Ali takrat menda še ni bil zrel. Sedaj pa ni ne duha ne sluha ne o tem ne o onem gospodu izmed označenih. Kako to, da so obrnili hrbet klerikalni politiki ? Kje tiči vzrok ? Ali so spregledali še pravočasno, kakiii podlih sredstev se poslužuje klerikalna stranka v dosego svojih namenov ter so se odtegnili še v pravem tre-notku oblatenju?! Ali so sprevideli, da v družbi s Klavžarjem, ki se je čudovito dvigal v stranki, zanje ni prostora ?! Ali so še drugi vzroki, ki so jih odvrnili od potij, po katerih jih je vodil Gregorčič z grdimi ovadbami v roki, poiprt na moč sleparja?! — O da, vzrokov je več kot preveč, da so se veljaki po deželi po večini odtegni i Gregorčičevi politiki že s prvega početka ter stopili v reservo ali pa popolnoma odpadli, nekateri celo iz prvih vrst njegovih I Mizerija se je pokazala prav ob minolih volitvah v deželni zbor. In ta Gregorčičeva mizerija kaže prav očitno, da ves boljši del našega naroda z inteligencijo svojo stoji pod praporom narodno-napredne stranke. «Gor. Tiskarna> A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal. ne ljubi, da ne mara za-nje, ker so na krivem potu. Cirn bolj se jeze na-me po »Gorici*, čim več se repeneijo name po »Primorskem listu*, tem bolj bom zadovoljen. Zdaj pa le na noge, hvaležen sem Vam Že naprej, ako me rešite tega nesrečnega življenja. V tem kratkem času svojega bivanja na Goriškem spoznal sem, da ni samo Primorska „dežela neverjetnosti*, ampak tudi njen list, in t. j. »Primorski list*. K neverjetnostim prištevamo pa tudi laži. Radi tega jih (namreč gospode okoli »Primorskega lista*) ne morem kot psiholog obsojati, vsi pač ne morejo resnice govoriti. Zakaj imamo pa pekel, ako bi bili vsi ljudje pravični in pošteni ? 1 Ko bi bile že same laži, naj bo! Toda tu pa tam zajaše kdo svojega Pegaza, ki se pa razlikuje od drugih Pegazov v tem, da ima daljša ušesa in črn križ na sivem hrblu. Potem pa gorje! Pred kratkim sem bral tako pesnico: »Liberalni duh se huduje, Župan Grahovski me pričakuje, V grapi baiki je še kej! A Cerkno — hu — priraojdunej Klerikalno je — hu — zlodej i Tako on beseduje." in ko sem jo prebral, sem imel iste občutke, kakor tačas, ko sem vstopil v »pasjo jamo* Klerikalci v Gorici, zbrani krog dr. Gregorčiča in Klavžarja, morejo nčunati le na ljudi, katere so poprej presleparili po dušnih pastirjih, da je vera v nevarnosti. Presleparili so jih enkrat, ali ne bodo jih več, ker prav na to stran hočemo učiti ljudstvo tako, da končno spregleda vso grdo igro gg, nuncev z vero pri volitvah. Potem se utegne zgoditi, da bo napredoval dr. Gregorčič s svojo politiko tako, da ne le ne bo imel ni-kakega pravega svojega kandidata, marveč tudi na posodo ne bo hodil po nje, ker mogoči bodo le kandidatje narodno-napredne sfranke 1 Takega »napredka* mu seveda vsi Želimo. 01) otvoritvi ki zlora. Včeraj torej je pričel novi deželni zbor svoje delovanje. Po maši je imel svojo otvoritveno sejo. —- O njej govoiimo na drugem mestu za danes ob kratkem. Obširneje poročilo bo sledilo no tesnopisnih beležkah. — V.Primorcu* t,o priobčili včeraj ta-le članek: Kar se tiče E. Klavžarja, je polr-jenje izključeno. Vloženi so tako znameniti protesti, da jih deželni zbor ne sme prezreti. Čast zbornice zahteva, da pošlje defravdanta in sleparja domov. O tem ne zgubljamo dalje besede. Alt bo imel toliko poguma, da se sploh prikaže v zbornico, bomo seveda poročali že jutri v »Soči*. Da bi klerikalci nekoliko pokrili ta škandal, so vložili protest proti izvolitvi dr. T re o t a na Krasu, češ: da on Še nima letos v deželi volilne pravice, da torej — ne more biti izvoljen. Dr, Treo je od 1. januarja t. 1. v deželi in plačuje tu davek. Goriški magistrat pa ga ni vpisal letos za občinsko volitev v imenik volilcev, češ, ker ni plačeval davkov v 1. 1900. Po našem mnenju je to sicer docela krivo tolmačenje mestnega statuta in še je zgodila dr. Treotu krivica, vendar dejstvo je, da v Gorici ni bil vpisan. Dr. Treo pa je častni občan na Krasu in sicer v občini, kjer med tem ni bilo občinskih volitev; res je torej, da dr. Treo ni bil v nobenem volilniku za kako občinsko volitev. blizu Napola, kjer zaduši strupeni zrak vsako živo bitje. Nekaj me je davilo, sape mi je zmanjkavalo, — ali Ahasver je ostal še vendo živ. Svetujem, naj nemudoma preiskuje pesnika konsorcij zdravnikov s pomočjo usmiljenih bratov, klerikalnega pegaza pa naj izroče okrajnemu živinozdravniku, in ako ta nima pravega zdravila zanj, potem pa kar po »mestnega šinterja*. »Ena nesreča pride malokdaj sama*, to je že star pregovor, ki se je pokazal tudi sedaj v pravi, resnični luči. Klerikalna stranka nima samo pesnika v svoji sredi, ona razpolaga tudi z imenitnim slavčkom. To Vam je pevec! Sicer zna samo eno pesmico, ker več pesmic ga sploh niso naučili, ali ta pesmica je krasna. Ako bi slišali Vi tega slavčka, ko zapoje v najrazličnejših nijansah 2 deviškim glasom svojo »Kaj nam pa morejo", zavzeli bi se zanj, spoznali njegovo vrednost, in nemogoče je, da bi pustili tega črnega pevca še dalje v njegovi zlati svobodi, ampek poskušali bi, pridobiti si ga za-se in hraniti ga »za mrežami" v kobariški tičnici. Ne mislite, da ima klerikalna stranka samo pesnike in pevce, katere si mislimo tako nekako idealno lepe. Ona šteje v prvi vrsti med svoje prvake nekega »Pavlica*. Latinski pregovor pravi: Nomen>;est omen. Držimo se ga v tem slučaju, in koj spoznamo, Edino tolminsko glavarstvo pa je tolmačilo zakon tako ozkosrčno, da ni vpisalo v volilnik nikogar, ki ni bil že vpisan v 1. ali II. razredu za kako občinsko volitev, — Na tak način n. pr, niso bili vpisani za letošnjo deželnozborsko volitev sodnik in noben uradnik v Kobaridu, sodnika v Bolcu in Cerknem, noben treh učiteljev županije Ljubušnje, nadučilelj v Cerknem itd. itd. Tako tolmačenje zakona je naravnost strašno! Na tak način zgube lahko volilno pravico za deželni zbor vsi uradniki, učitelji, duhovniki, ki se cesto preseljujejo. Saj oni zadobe volilno pravico v I. razredu zaradi svoje službe in ne radi davka. Ako pa je gotovo, da so v občini volilci I. razreda, je torej tudi brez dvoma, da so volilci za deželni zbor, — Zakon pravi, da volilni imenik zadnje občinske volitve služi v podlago (als Basis) imenika za deželni zbor, ni pa nikjer rečeno, da se nikdo ne sme zbrisali (ako jo odšel iz občine), ali vpisati (ako jo prišel v občino po občinski volitvi.) Okrajni glavarstvi v Gorici in Sežani pa ste drugače tolmačili >,akon nego tolminsko ter sto brez obotavljanja popravljali imenike zadnje občinske volitve tako, da sta zbrisali ali vpisali volilce, kakor je potreba pokazala. Tako n. pr. je glavarstvo vpisalo v županiji Anhovo dva duhovnika, v Grgarju vikarja Zego iz Ravnice, v Lokaveu otliškega vikarja, na Trnovem vikarja z Lokvi itd., ki so vsi prišli v občine šele po zadnji občinski volitvi. Njihovih imen ni bilo v občinskem volilnem imeniku — in vendar jih je glavarstvo vpisalo v volilnik za deželni zbor v smislu § 22. — Enako se je zgodilo v raznih občinah na Krasu, tako n. pr. duhovnike v Skrbim in Koprivi. Denimo, da bi bilo resnično tolmačenje zakona na Tolminskem, tedaj so sploh neveljavne volitve v Gorici, vSežani in tudi v Furlaniji. Ako pa sta imeli prav glavarstvi v Gorici in Sežani, tedaj je volitev na Tolminskem docela neveljavna. Po naravnem razumu sodeč pa je bilo tolminsko glavarstvo preozkosrčno in je pravo drugo stalUče. Ako so torej smeli priti vsi omenjeni deželani v volilni imenik za to deželnozborsko volitev, so tudi volili in bili večinoma celo da nas ne vara. Pavlica ima, kakor pravi že samo ime »pol lica* (ako rabimo pri tem še klerikalni krivopis, nastane iz »pol lica" pov lica [I = v], kar je pa jako slično imenu »Pavlica*). In naj mu pomaga š3 ljubljeni bratec, ne spravita več nego eno samo lice skupaj, kajt! pov-lica in pov-lica napravita vedno le eno lice. Ne trdim, da sta se s tem brata Pavlici zavarovala proti moralnim klofutam, katere bi morala dobiti, ako bi imela zadostno število lic. Pardon! Kmalu bi pozabil, da me še vedno preganjajo spomini iz Kristovih časov. Kako dobro se spominjam majhnega, lisičje-prekanjenega moža, katerega je Kristus nagovoril pri figovem drevesu stoječ. In ravno tega Caheja sem srečal pred kratkim v mestu, in nehote so mi prišle na um njegove besede: »Ako sem koga ogoljufal, povrnem čveterno, in polovico svojega premoženja dam revnim (upnikom)/' Ni »Gorice* in »Primorskega lista*, da bi ne imela besedico: »pijančki okoli »Soče*. In take opazke navadno pišejo osebe debelega trebuha, rudečega nosu. Da jim malo zaprem usta, naj zadostuje ta slučaj: Drsal sem po goriški okolici in dobil sem dve votivni tablici s sledečo vsebino: Kreuzbftndnis. K. Massigkoitsverein. Ich Anton Jožef Budin verspreche mit der Hilfe Gottes volilni možje, dan nobenega ni v imenika i zadnje občinske volitve, — tedaj je smel priti z vso pravico tudi častni obCan dr. Treo v imenik in je s tem zadobil volilno pravico, in sicer poleg pasivne tudi aktivno v oni kraški občini, ker je v Gorici Se nima. — Zakon namreč pravi, da aktivno volilno pravico more vsakdo izvrševati le enkrat, in sicer (ako je volilec v veC občinah) v tisti, kjer navadno biva. Ni pa rečeno, da bi ne smel izvrševati volilne pravice v občini, kjer sicer ne prebiva, ako je volilec edino tam. — Dr. Treo bi torej mogel iti osebno volit v Avber na Kras, kjer je Častni obCan. — Častni občani imajo prav tako volilno pravico kakor drugi občinarji; ne poznamo zakona, ki bi jim to pravico odrekal, pač pa jih sme župan vpisati z dnem izvolitve v volilni imenik {§ 22.) Dr, Treo je torej zadobil volilno pravico v Avberju na Krasu in je bil tudi vpisan v volilni imenik, kakor kaplan Golja v Ko- j privi, ali župnik v Škrbini, katerih imeni bi zaman iskali v imeniku zadnje občinske volitve. Tako stoji po našem mnenju to vprašanje. Ako bi ga deželni zbor druga&J tolmačil in samo radi tega razveljavil izvolitev dr. Treo 18, ko so duhovi itak že presilno razburjeni — bi bilo skrajno obžalovati tako naziranje. Naj bi se ta Cin maskiral še tako skrbno s krinko legalnosti, bi ga naše ljudstvo smatralo le za poklon klerikalcem in pljusko narodno-napredni stranki. Pri tej priliki dostavljamo, da se je po Časopisih veliko pbalo tudi o veljavnosti volitve Vsenemca dr. Schalka v deželni zbor Češki. On niti ne stanuje na Češkem, ne plačuje tam davkov, a je — Častni obCan neke občine. »Narodni Lisly* od 22. t m. pa pišejo, da dr. Schalk ima tam volilno pravico, ker mu jo daje Častno obCanstvo, in bo tudi — potrjen. In tu v Gorici naj bi ne potrdili dr. Treota, ki biva v deželi, plačuje ta davek, edino zato, ker.... tako žele vsemogočni klerikalci?! - Dostave k, — Defravdant in slepar Cahej se je peljal v »gala s cilindrom* k — poslanski masi. Gotovo je prvič, odkar slepar! po svetu, vroCe molil, naj bi sv. Duh poslance navdihni), da ga potrdijo. — Radovedni smo, ali je sv. Duh tudi klerikalec. Dr. Treo — ni bil potrjen. Proti so ni o I č 6 glasovali tudi vsi Italijani. To je oCividno Fajerjev flajšterček na klerikalno rano, zasekano s škandalozno afero Cahejevo, ki je bil odstranjen iz zbornice, ker je njegovo poštenje omazano z defravdacijami m sleparijami. — Med Italijani je zavladala tudi še neka druga želja, namreč, da bi došel v zbor zopet — dr. Abram. Ne vedo pa, da se to ne more zgoditi, ker gornji Kras ne dopusti, da bi spodnji Kras imel dva poslanca, Sežan-ščina pa nobenega. VeČina deželnega zbora se je torej postavila na stališče okrajnega glavarstva tolminskega ter obsodila postopanje v celi ostali dežeii. Ako je to resnično, so neveljavne volitve tudi v goriškem, sežanskem in gra-diškem okraju sploh. Volitev dr. Treota se je drugače pravilno izvršila; proti temu ni bilo ugovora. — Ker se je pa dr. Treolu odrekla volilna pravica, se mu je storila krivica, proti kateri auf mehi Wort zu Ebren des lih. Herzens Jezu und zur Suhne fur aile Sttnden der Trunksucht raich der gebrannten Ge-trfinke zu enthalten auf Lebenslange und im Genusse der anderen Getranke raassig zu sein. Pevma bei Gdrz, 1. J&nner 1899. (sledi podpis nekega dr-ja.) in: Ich Anton Jožef Budin verspreche mit der Eilfe Gottes auf mein Wort zu Ehren des hh. Herzens Jezu und zur Suhne fur alle Sunden der Trunksucht mich aller gei-stigen Getrauke zu enthalten auf Lebensl&nge. Pevma bsi Gdrz, 8, August 1899. (isti podpis.) Nadalje se tudi slike, ki nam predoču-jejo posledice pijančevanja, kako oboli srce, jetra, želodec i. t. d. Dobro bi storil, ako bi gospod, ki je pred kratkim naznanil na priž-nici, naj ne hodijo ljudje ob nedeljah in praznikih v farovž po sv. poslednje olje, ker on se mora tudi odpociti, ako povabi tedaj ta gospod par svojih prijateljev in jim vse razloži. Za danes bodi dovolj. Prosim, sedaj pa le po menil Ob priliki kaj veC! nastopi pot pritožbe na državno sodnijo. Edino ona je merodajna, da razsodi, kdo ima prav. Ako ugodi pritožbi, bo ob enem dognan dokaz, kako neizmerno pomankljiv je naš volilni zakon. Nova volitev bi se do tje ne smela izvršiti. To je prvi enak sluCaj na Primorskem, uprizorjen na ljubo — klerikalcem. Toda naša stranka gre pogumno dalje. Na svidanje! DOPISI. Is Lokave*. (Odhodnica našemu župančku v solnčno Gorico.)—- Pred devetimi leti je bila prijela skomina našega Jožca po županskem stolcu. In re3 se mu je posrečilo z gotovimi obljubami preslepiti nas, da je bil izvoljen. Zagotovil nam je v 3 letih I cesto do Ajdovščine ter da bosta s Cahejem delala na to, da pestane cesta deželna, in s tem odpadejo za njo vsi občinski troški. Za | gotovo je obljubil tudi toli potrebno cerkev j ter cel kup drugih koristij za blagor občine,' in sicer z le njemu prirojeno zgovornostjo. Ni Čuda, da smo, zapeljani po lakih obljubah, pričeli agitirati zanj, nekateri celo strastno, | ter tako spodtaknili stolec prejšnjemu vele-zasluženemu županu g. Fr. Hmelaku in mno- j gim poštenim občinskim odbornikom ter volili J analfabete in županove hlapce v občinski zastop. In kaj imamo od njegovega devetletnega županovanja? Samo obljube 1 — Ko je sprevidel, da teh obljub ni zmožen izpolniti, pustil nas je na cedilu ter jo popihal z družino vred v Gorico k Gaheju. Ne gre nam v glavo, kako se je ta človek hitro spreobrnil. Imenovali smo ga nekdaj »Turka* in »Mo-hamedana* zaradi njegovega življenja — sedaj pa naenkrat taka »pobožnost* l V listu »Gorica* štev. 96. spravil se je na našega za Lokavec velezaslužnega gosp. nadučiteija TomažiCa ter ga hotel z lažjo pred svetom očrniti. Alt je to po krščansko!? Iz srca hvaležni moramo biti g. nadučitelju, da poleg trudapolnega podučevanfa naše mladine v šoli se je potrudil izvežbati pevce prav izvrstno v narodnem in cerkvenem petju, Cesar do njegovega prihoda prav nič ni bilo. Zahvalo smo mu dolžni, da nam je pridobil dvorazredno šolo in tudi zahvalo za zaslugo, da ima Lokavec svoje samostaluo pošto. Poglejmo še malor humaniteto našega župančka! Občinskega čuvaja, ki je bil šel parkrat na lov z naprednjakom g. Hmelakom, je enostavno odstavil, občinskega slugo je tudi odslovil, ker ima ta greh, da Cita »Sočo*. Nekemu revnemu delavcu je odpovedal na-gloma stanovanje samo zato, ker ga je videl občevati z naprednjaki. In za te dobr->*e smo mu prav hvaležni, da je šel v Gorico pokoro delat. KreglJIšče na Krasu. — Prijatelj mi je pravil, da je v štev. 101. »Gorice* dopisič iz Volčjigrada, ki odgovarja mojemu dopisu v »Soči*. Poiskal sem si ta list in resnično najdem tam nekaj odgovora. A kaj odgovora ? To ni odgovor, ki bi bil temeljit in resničen; dopisnik otrobe veže in ne zna, kako bi se rešil zagate. — Pravi, ta sem slabo pogruntal, da je »škržad* »premagal celi Volčjigrad*, ampak premagali so oni (Slogaši) pri prvotnih volitvah v Komnu. Kdo se ne smeje taki budalosti? In kdor se poslednji smeje, ta se najbolje smeje. Smejali so se Volčjegrajci »škržadu* pri prvotnih volitvah, pa konečno se jim je on smejal in on je imel največ uzroka se jim smejati. Postavil je zastavo na svojo hišo in to je bilo Volčjegrajcem kakor biku rudeča ruta. Zaganjali so se proti hiši zaradi tega, pa vse zaman; zastava je vihrala na hiši v znak zmage. Pravi dalje, da je bila slavnost napredne zmage v Komnu neopravičena. Ravno narobe je res, kajti to je bilo ravno veselje, da smo zmagali vkljub porazu pri prvotni volitvi. Imenuje Komence »lažiliberalce*, pa ubogo revše ne zna, kaj govori in piše. Tudi mi lahko imenujemo volčjegrajskega dopisnika »lažikrelikalca*, ker so oni in njegovi pristaši ravno taki »krelikalci*, kakor so nasprotniki »liberalci*. Pravi klerikalci bi morali drugače živeti in delati. Če vam ni v sramoto, da ste v Sežani propadli, tudi nam ni, ker smo v Komnu: vendar prvo kaj velja, drugo je le nevi-dezna zmaga. »Škržad* je pa zaslužil nekaj slave, ker je edini on »pel* to, kar je »zapela* ' lepa vestna v Sežani. Debela laž ni, kar sem poročal v »div- t janju« v dan volitve pri VolCjegrajcih, ker, kar sem pisal, je istina. Se celč onemogle starčke so vlačili v gostilno, jih venCali s cveticami in jih napajal'. . Mene malo briga, ako se vam že zdaj cedijo sline po prihodnjih občinskih volitvah. Menite, da imate že zmago v žepu, pa mislim, da se mnogo varate. Pravite, da jaz ne bivam na »Kregljišču", amnaknakomenskem kregljišču. — Baš tako lahko rečem tudi jaz vam, da ste na komen-sixm in ne na votejegrajskem jaslišCu. To nima nič v sebi. Ali mislite, da so samo na VolCjigradu taki »učenjaki*, ki morejo v časopise pisati ? Tudi mi na KregljišCu smo za tako delo baš tako sposobni, kakor vi na I volejegrajskem zemljišču. To utaknite si tudi vi za uho, da ne pozabite tega, kajti vi radi marsikaj učite, kar pa sami ne spolnujete. Bovec, dne 22. decembra 1901. — I Danes se je zagnal naš kaplan v naprednjake ! i in napredne liste v svoji pridigi pri prvi ! maši. Razsajal je, da so ljudje z glavo majali, kjer to ni bila beseda božja. I Med drugim je celo lagal, da „je prišla* E od papeža prepoved, brati pod smrtnim grehom napredne liste. Kako se drzne tak mle- i I kozobnež skušenim Bovčanom tako nesramno i i lagati, ko vendar vemo, da je to le njegova izmišljotina; tak človeček hoče dati izkušenim možem direktivo, kaj brati in kako se zadržati, ko je treba voliti može v zastopstvo, kjer se odločujejo njih gospodarske koristi, ljudem, kateri so imeli že neštetih bojev za svoj gospodarski obstanek; tak, kateri ne pozna ne razmer, ne ljudstva, ne njegovih teženj, hoče nam kaj narekovati. To je za nas naravnost razžaljivo in poniževalno; zato si prepovemo enkrat za vselej, da se tak mleko-zobnež utika v naše resne gospodarske zadeve, o katerih nima najmanjšega pojma. Naj opravlja svojo službo in s tem nam vstreže, za drugega ga ne potrebujemo. Naša gospodarska in politična vprašanja pa hočemo po lastni skušnji sami reševati. O teh nima nikakega pojma, in od takega človeka brez najmanjših takih skušenj ne sprejemamo nasvetov. Da je rogovilil proti »Soči6, nam je neutt. Qtt Gregorelg je v včerajšnji seji * zopet potrdil, da * smo* ime^pfiaiJso^sma trdili, da on ni več slovenski poslanec, ampak j B6fiega 'ffpfevila. Zakaj brca torej Klavžar pravzaprav furlanski, in če tudi je voljen v deželni zbor od slovenskih tolminskih kmetskih občin, vendar ne more še pozabiti, da so ga v državni zbor izvolili Furlani. Pri verifikaciji volite^ zapusti^vsak poslanec, o komur se razpravlja, dvorano. Tako je tudi zapustil dr. Pajer dvorano, ko se je razpravljalo o njegovi izvolitvi, in takrat je don Gre-gorcig s smehljajočim se obrazom zasedel prostor deželnega glavarja, od_ koder se sliši vedno in vedno iz ust tega samo laščina. Don Gregorcig pa, ko je imel čast voditi razpravo nekaj minut, ni zinil niti ene slovenske besede in je tako dal prav dr. Pajerju, ki ne spregovori nikoli niti ene slovenske besede. To je preznačiino! Cahejeva tragedij«. — C. kr. državno pravdništvo je včeraj tik pred sejo naznanilo deželnemu zboru, da ne bo postopalo kazenski proti E. Klavžirju. ¦— Nekaterim' kresom se je jako mudilo, da državno pravdništvo to izreče. In dosegli so svoj namen. Slepci! S tem so preskrbeli Caheju totiko groznejši poraz v dež. zboru, kajti vkljub temu je bil izključen, češ, da ni vreden, da sedi v družbi deželnih poslancev. De-fravdant in slepar nima vstopa v družbo ljudskih zastopnikov. Ako ga državno pravdništvo noče preganjati, iz razlogov, o katerih bomo še govorili, je to konečno celo nam vsem ljubo, saj tega nihče ni nameraval, ali deželni zbor si je štel pod čast, da v sramoto, da bi tak človek sedel na onem častnem sedežu — in to je najgrozneja obsodba, ki ga je mogla doleteti. — Ali mu nismo mi želeli dobro, ko smo nujno zahtevali, naj ne sili tje, kamor ne spada?! Klavžar nepoholpivo - drzen in nesramen. — Na zadnje poročilo, da je Klavžar za napravo zadružnih pravil od bivšega županstva v Nabrežini sprejel 3 20 K, smo bili pripravljeni na običajno »Klav-žarljado", ali sedaj je ce!6 samega sebe prekosil ; prišel je kar z izjavo prejšnega Županstva, katero si je za svoj »leibjournal* »Gorica" sam sestavil kakor že prej enkrat svoj častni životopis. K tej izjavi je napisal dolgo stvar, s katero je hotel »Soči* kakor že lolikrat sapo zapreti, edini in glavni točki našega očitanja pa se je izognil kakor maček vreli kaši. — Ne boš, Gihej! Najprej naš odgovor na izjavo bivšega Župana in nekaterih odbornikov. Čudimo se ne malo, da so Sli Ciheju po kostanj iz žrjavice in da so s podpisom njim predložene izjave pihali nekaj, kar jih ni najmanj peklo. ¦—° Ali kakor smo mogli doživeti, da je bil Klavžar voljen poslancem, tako se bo-demo ob naši organizaciji in disciplini (!) morali navaditi tudi takih drobnarij. — Brez vse trpkosti pravimo le: to, kar je izjava v prvem dolgem odstavku povedala, to je bilo povedano in priznano vse tudi v »Soči", menda celo ena Klavžarjeva vožnja več. Na trditev drugega odstavka izjave pa moramo Že izreči, da zavzema bivši gospod župan povsem napačno stališče, ki je nastalo morebiti vsled spora s sedanjim starešinstvom, ki bi se pa ne smelo zagovarjati, še manj pa v Klavžarjevih izjavah potrjevati. — Potrebno delo ni napravil ta ali oni zadružnik-stro-kovnjak alt odvetnik, notar itd., katerim so odkazani enaki pravni posli, temveč od dežele plačani deželni uradnik, ki je večino dela izvršil brez odpusta in z zanemarjenjem svojih dobro plačanih uradnih ur. Misel zadruge je sprožil, kakor C^hej sam pripoveduje, deželni odbornik g. dr. Tuma^ vzorec za pravila je dobil Klavžar v postavi in stičnih slučajih, in ako si je za izvršitev tega dela Klavžar kot plačani deželni uradnik računil 320K, je sprejel za to delo mastno plačilo, ki presega daleč za taka dela običajne honorarje uradnih oseb. Za Klavžarja je bilo to delo nič drugega kot uradno delo, za katero mu gred6 le troški, dijete in k večjemu primerna nagrada, ali pa z zanemarjenjem uradnih dolžnostij zvezana zakotna pisarija, katera po zakonu ni dovoljena nobenemu in katere mu tudi bivše županstvo v Nabrežini ne more dovoliti. — Kam bi prišli, ako bi po vsej deželi vladali enaki Klavžarjevi nauki, ako bi v uradnih in izvenuradnih urah proti plačilu delali na primer sodniki pravde, državni in deželni uradniki načrte, davčni uradniki občinske proračune, pisarniški zasebni uradniki za hrbtom gospodarjev pogodbe, utoke itd. Tako postopanje je ne le nedostojno in deželnih uradnikov nevredno, temveč tudi nepošteno, ker samo ob sebi vodi na pol dobičkaželjnosti, nepoštenosti in sleparije, kakor vidimo to prav pri Klavžarju samem. V svojem poročilu k izjavi Klavžar nesramno zavija. Klavžar dobro vč, da se pravila zadruge in poročilo o njih ha deželni odbor niso vjemala s sklepom starešinstva; ker so se sprejeli le stari opravičeni posestniki ne pa tudi nekatere vrste sorodniki, kakor je bilo to prvotno sklenjeno. Zaradi te omejitve na premalo število posestnikov nastala je potem nasprotna struja, ki je hotela dohodke občinskega sveta vporabiti za vse obči-narje ne pa le na nekdanje opravičence, in zaradi tega seje zavrglo Klavžar-jevo delo, bodisi krivda že njegova ali tistega, ki je delo naročil. — Kolikor smo poizvedeli, je imel g. dr. Turna opraviti s to -zadevo vedno le kot deželni odbornik z dobrim in pravim nasvetom najprej staremu potem novemu starešinstvu, vsak odvetniški posel pa je po svoji vesti in prepričanju odklonil, dočim g. dr. Treo s to stvarjo sploh ni imel no- tako divje okoli sebe po neprizadetih osebah? Samo en odgovor imamo: to je Klavžarjeva slaba vest! Pri vsem zaletavanju v dr. Turno pa je pozabil Klavžar na edino glavno vprašanje ,Soče": Ako on sam prizna, da je imel poleg dobre deželne plače tako mastne dohodke od svoje zakotne pisarije, kakor n. pr. v nabrežinski občini kar 320 K ln,A°S vev kpjikopo drugih občinah, zakaj ni pošteno povrnil in poravnal škode svojega poneverjenja in sle-parenja prizadetim korporacijam? Na to vprašanje pa molči Cabej v izjavi in v svojih lamentacijah kakor grob. — In ravno to bi bili tako radi izvedeli! Ernest Klavžar torej ni izpolnil niti* najprimitivnejšega načela, da treba škodo poravnati vsaj po svojih močeh. Moči so bile, ali dobre volje ne! In o tem bomo Se govorili! ttrfca nam piše: Slavnemu uredništvu za list »Soča* v Gorici. — .Soča* piše v št. 147. dne 19. decembra -1901. j »Iz oempasa smo prejeli poročilo o prečudui reklami poslanca Grče za drage maše. Dejal je, da tiste navadne maše po 70 kr, ali 1 gld. niso dovolj dobre, ker pri maši nosi le navadni plašč, kateri je predpisan v isti cerkveni dobi. Ako pa se plača vsaj 3 krone, si odene Grča črn plašč, in to je „ta pravo*. Tudi je dobro plačati 60 kr. organistu. (Grča skrbi za svoje agitatorje!) Ali ni zanimiva ta novica? »Grča je obljubil Vitovljam šolo. — Pravijo pa, da je ondi nikdar ne bo, ako jo bo Grča dajal. Tako je!« Prosim, da po določbah §. 19. tiskovnega zakona popravite gorenje neresnične trditve tako-le: Grča ni nič dejal o navadnih mašah in ni delal reklame za drage maše, ampak je povedal, da za pete maše ob pogrebih, sedminah in obletnicah določeno pristojbino od 2. gold, zniža na 3 krone; pristojbino za organista pa od 1. gold. postavi na 60 kr. Grča ni obljubil Vitovljam šole Tako je! Sempas, dne 21. decembra 1901 B. Urca. Opomba uredništva: Komentar prepuščamo g. dopisniku. Ustrelil se Je na Sveti večer v svojem stanovanju na Korzu Pavel Spielvogel, major v pokoju. Prihiteli so mu na pomoč takoj, ali za par ur je preminol. Truplo so bili prenesli v vojaško bolnišnico in od tam na tukajšnje pokopališče. Pevsko društvo »NabreŽIna* priredi Silvestrov večer s prijaznim sodelovanjem diletantnega orkestra v gostilni pri Nemcu, h kojemu vabi vse prijatelje glasbe. Program je raznovrsten. Bralno društvo »Zarja* t Koprivi vabi svoje dane k rednemu letnemu občnemu zborovanju, ki se bode vršilo dne 5. jauuv. 1902. ob 3. uri pop. v društveni sobi "s sledečim dnevnim redom: 1) nagovor predsednika; 2) tajnikovo in blagajnikovo letno po-roročilo o računih; 3) volitev novega odbora"; 4) razni predlogi. Predsedništvo. Testenine niso produkt, ki bi intere -siral le gotove kroge, Zanje se interesira vsakdo, kdor si želi kaj boljšega na mizo. — Z veseljem opazujemo, da presega naša domača tvrdka Žnideršič & Valenčič s svojimi izbornimi izdelki vse druge in da dobiva laskava prostovoljna priznanja iz vseh krogov. Serija teh, katere priobčuje v našem listu, je dokaz, da ni to navadna reklama, temveč da je izvanreden pridobiček na polju danes tako tekmujoče industrije. — Imenovana tvrdka pomnožuje svoje izdelovanje od meseca do meseca, ker se ji naročila vedno množe. Z izdelki imenovane tvrdke, pa ni pomagano le konsumentom, pomagano je temveč trgovcem samim, kajti vsak trgovec, kateri vpelje v svojo trgovino njene testenine, zadobi v kratkem času obilo odjemalcev. — Tako na primer nam je povedano, da so se nekateri trgovci iz Kranjskega izrekli skrajno nezaupljivo proti testeninam, ker so dejali, da v njih kraju to blago ne gre; ko so pa vendar poskusili, sprevideli so, da je vsak odjemalec, katerega so prvikrat k poskušnji pripravili, ostal trajen njihov konsument. Mi pa moramo izraziti nad tem lepim napredkom svoje posebno veselje. Opozarjamo na današnji inserat: »Priznanje iz kroga velesp. domačega ženstva*. Razgled po svetu. Državni zbor se snide zopet okoli 20. januvarija. Dotle bi mora) biti proračunski odsek, ki se snide dne 8. jan., gotov s svojim delom. Ali pojde težko, zlasti še, ker nameravajo Vsenemci vprizoriti veliko akcijo pri točki »pouk" proti kreditom za slovanske učne svrhe. Vlada želi dalje, da bi dognala zbornica proračun do konca februvarja ter se lotila v marcu nagodbenih predlog, ali tud; to bo težko, ker Vsenemci ponove svojo protisiovansko akcijo tudi v poslanski zbornici. Želje vlade se izvrše naj-brže mnogo kasneje, ako se sploh izvrše ter ne posežejo vmes kake druge posebne spremembe. Deželni zbori, ki zborujejo ali začno zborovati te dni, so sklicani za kratko dobo, le za par sej. .Na_ nekoliko daljše zasedanje utegnejo biti sklicanPrneseca aprila. Ali sklicanje je odvisno mnogo od tega, kako se obnese zasedanje državnega zbora januvarija in februvarija ter morda še marca meseca. »TseuemSka zveza* t Berollnu. — Avstrijski Vsenemci imajo svoje središče v berolinskem društvu .Alldeutscher Verband", ki šteje 30.000 članov samih najodličnejših Prusakov. Odtod dobivajo avstrijski Nemci velike denarne podpore. Te dni je to društvo sklenilo naprositi nemškega kancelarija Bu-lowa, naj še kruteje nastopi proti Poljakom ter naj se ne ozira nič na avstrijsko vlado. To društvo izdaja list »Alldeutscher Verband«, ki deluje za razširjenje Nemčije, izdaja zemljevide, na katerih so pokrajine avstrijske že velikonemške in piše o razvalinah Avstro-Ogerske. V tem društvu se nahajajo celo visoki državniki, in je torej očividno, da se pruska vlada vjema s tem društvom. itazne Testi. — Ruski listi pišejo vedno simpatičneje v smislu slovanske vzajemnosti glede na dogodke v VreSenu, kažoč Poljakom v Avstriji, da Nemci so naši največji sovražniki; naj jih torej nehajo podpirati. — Turki postopajo z Armenci vedno grozo-viteje; zato Armenci bežijo iz Turčije v vedno večjem številu. Nekemu 13-letnemu dečku so iztrgali jezik ter mu odrezali prste na nogah. — V Ptuju na Štajerskem so priredili dne 15. t. m. v »Nar. domu" shod za vseučilišče v Ljubljani,-ki je bil imenitno obiskan; posebno so se odlikovali občinski predstojniki iz oftolice. — V Južni Afriki. - Angleški urad poroča, da je umrlo v oktobru v taboriščih 3156 burskih ujetnikov, v novembru pa 2807. Od junija pa do novembra je umrlo 12.441 oseb, med temi 10.113 otrok. V taboriščih pa je še 117.964 Btirov. Vojna traja že 29 mesecev, pa 83 ni konca. Od ene strani se govori o mirovnih pogajanjih, od druge pa se zatrjuje, da pošljejo Angleži v februvariju nove čete na bojišče ter da kupujejo ogromno konj. — Angleži so bili pred kratkim ob Klip-riverju močno tepeni. Zadnje vesti. — General Devet je dih; 24. t. m, baje naskočil in zavzel tabor generala Tirmana pri Vielfontainu. Izgube so najbrže velike. — Povodenj je napravila na železnici St. Peter-Reka mnogo škode. — Pravijo, da Wolf v svojem volilnem okraju najbrže ne bo več izvoljen. — Nemški cesar pride baje na spomlad na Dunaj na obisk našega cesarja. Narodno gospodarstvo. Letošnji vinski pridelek h vinska kupčija na Vipavskem.*) »Tako pa že, to mi pa ugaja!" Tak6 pravi marsikak vinski kupec in poznavalec dobrega vina, ko popije kozarček po umnem kletarstvu napravljenega vina. In kako bi ne vsklikali tako, saj jim tako vino res nekaj nudi, kar se pri vinih, napravljenih po stari navadi, le vedno pogreša, posebno pa pri takih belih vinih, ki so trpka kakor bi bil kdo kože v njih strojih Da so bela vina, napravljena po umnem kletarstvu, t. j. da kipe le nekaj ur do kvečjemu 48 ur na tropinah, mnogo boljša in za vživanje prijetnejša od onih, ki predolgo časa leže na tropinah, do tega. prepričanja so prišli celo po Vipavskem, koder so jim bila temnorumena in torej tudi prav trpka vina jako priljubljena. Zato so pa začeli v zadnjem času vsi boljši posestniki večino svojega vina le na ta način naprav-Ijati. In ker je po Vipavskem veliko prav žlahtnih belih vrst, na pr. rizlinga, belega burgundeca, rulandeca itd., se ta vina pred onimi iz drugih krajev še bolj odlikujejo. Boljši gostilničarji točijo sedaj le taka vina, in s temi zadovoljujejo vse pivce in sami sebe, ker jim gre vino precej naglo izpod rok, posebno še, ker je cena primerna, namreč 48—56 h liter. S tem seveda še ni rečeno, da bi morali vsi vinogradniki svoja vina le na ta način napravljati. Nikakor! In to radi tega ne, ker je še prav mnogo takih, ki dajejo prednost le prav trpkim vinom. Dokler se kupci in pivci splošno ne privadijo milejšim vinom, toliko časa bodo morali vinogradniki napravljati nekaj vina po novem, nekaj po starem načinu. Pričakovati pa je, da se bodo vina, napravljena po umnem kletarstvu, kmalu povsodi udomačila in da bodo tudi domačini sami le rajši zahtevali bolj mila vina, čeravno taka vina, dokler so še mlada, nimajo lepe rumene barve, marveč bolj belo, ali kakor hudomušneži po Vipavskem pravijo »mrtvaško* barvo. Čeravno so letošnja vina povsodi bolj Šibka in bolj plehka od lanskih, se mora o vipavskih' vinih priznati, da se pri teh ne kaže ravno posebna razlika in da nadkri-ljujejo v marsičem vina iz drugih kronovin, •) Ta zanimiv članek čitamo v ..Kmetovalcu". PisateH ima v mislih kranjsko Vipavsko, ali vse velja ca celo vipavsko dolino. Ur. kar prihaja ravno odtod, ker je todi posojenih mnogo poprej omenjenih žlahtnih trt. Vinska kupčija je zaostala, in to vsled tega, ker so se domači trgovci izprva le z isterskim vinom močno založili. Zato je pa cena vipavskim vinom jako padla, tako da že nastaja vprašanje, ali je možno pri sedanjih razmerah, ko že sami delavci polovico dohodkov pobero, s pravilnim obdelovanjem vinogradov nadaljevati. Prav dobra in zanesljivo pristna vina se sedaj oddajajo po Vipavskem po nizki ceni 22 do 26 kron; in teh se dobi v vsaki vasi na vagone. '¦¦ Dolžnost domačih trgovcev in gostilničarjev bi pač bila, da najprej kolikor mogoče podpirajo svoje sobrate. Naša vinska trgovina je še borna, naši vinski pridelki so zunaj dežele le malo poznani, da bi se mogla kaka posebna vinska kupčija tudi izven dežele razviti. Zato je pa neobhodno potrebno, da se tudi v tem oziru prične neka organizacija na pravi, zanesljivi in zdravi podlagi. Skrbeti se mora, da se bodo v prihodnje tudi naši vinski pridelki kmalu in po primerni ceni, ne pa po tako nizkih cenah kakor letos v denar spravili. Osnovanje zadrug pod davnim in deželnim nadzorstvom, to bodi prihodnje stremljenje naših vinogradnikov! Fr. Gombač. Naklada na pIyo. — Osrednja vlada je naročila vsem deželnim odborom, naj občinam ne dovolijo višje naklade na pivo, nego po 2 kroni od hektolitra. Vlada je sklenila, do odkloni vsako višjo naklado na pivo. To so je bržčas zato zgodilo, ker hoče vlada z ozirom na slabe deželne finance dovoliti deželam višjo naklado na pivo. Književnost Boža Jelodvorska. — Lepa povest za mladino. Spisal Krištof Sroid. S 6 podobami v barvotisku. Krasna izdaja, Krasno vezano K 2., — po pošti K 2-20 v. Nahaja se v založbi L. Sclnvontnerju v Ljubljani. Primeren novoleten dar za mladino, Priporočamo, Kuj Iga za lehkomlselne ljudi. — Spisal Ivan Cankar. Cena K 2'50 v, po pošti K 2*70 v. V založbi L. Schvontnerja v Ljubljani. Baš izislo novo delo znamenitega našega mladega pisatelja Cankarja nam kažo polno Življenja, bridkih resnic, Vsebina posebna, mikavna, pravo življenje. Priporočamo najtoplejo. .ljubljanski Zvon* 19)2. — (Konec.) To naj bi imeli naši čislani sotrudniki vedno pred očrnil Naš časopis potrebuje jodrnatlh essavcv iz vseh strok človeškega znanja in umetnosti človeške. Slovanske revije, na pr.: Pvecuau Mucih. HliCTHinei. Kuponu, PvccKitt ftkruuidt, Češka Revue, Slovanski Pfehlcd, Naše Doba, Osvelo... ter nemške, na pr.: Zcit, VVagu, Die Woche, Die Gesellschaft... so nam v aktualnosti vzor. »Ljubljanski Zvon* bode izkušal približevati se idealu aktualne revije slovenske, ki naj bi s svojega simbolsko vzvišenega stališča nad valovjem dnevnih strasti promatral duševno življenje pod seboj in okrog sebe, ki bi povedal o danih vprašanjih svojo sodbo ter bi bil nekak mentor našemu čitatelju... »Ljubljanski Zvon* se bode oziral vsekdar na v e s slovenski narod ter opazoval njegovo napredovanje in nazadovanje. Razume se samo ob sebi, da je stališče našega mesečnika radikalno narodno. Naša doba je resna. »Ljubljanski Zvon* bode kakor doslej gojil duševno slovansko vzajemnost s tem, da bode redno poročal pred vsem o kultur-nolilerarnem življenju naših južnih in severnih bratov, potem pa tudi o vseh drugih pro-svetljcnih narodih. Za sedaj imamo pripravljene te-le članke in essaye: Dr. Karel Glaser nam je poslal spis o Kalidasovi drami .Sakuntaia* ; Ivan Prijatelj je napisal študijo o najnovejši knjigi poljske pesnice Marije Konopnicke; Jan Magiera nam je spisal črtico o poljski ljudski drami; Andra Gavrilovič pa je sestavil daljši essay o moderni srbski novelistiki. J. Dermota je poslal članek o zadružništvu, kPlani ni mogel priti na vrsto; Prešernova hči, Ernestina Jelovše-kova, je spisala črtico o Vrbi, rojstnem kraju svojega očeta; izpod peresa ruskega pisatelja Akila Vo!ynskega imamo v rokah Študijo o modernih ruskih novelistih; Zmago Valjavec pa nam je poslal iz Novega Yorka neko skico iz življenja amerikanskega.*) »Ljubljanski Zvon" bo gojil tudi v novem letniku literarno in umetniško kritiko z vseh polj umetnosti sploh, in to o domačih in o tujih pojavih. . O literarnih novostih bodo poročali poleg urednika samega še: R. Perušek, S. Rutar, dr. F. Ilešič, dr. Tominšek, dr. Vidic, I. Wester in drugi. Glasbeno kritiko bodo oskrbovali: dr. Vladimir Foerster, dr. Gojmir Krek ter A. Pahor. Tako pričakuje »Ljubljanski Zvon* s čilimi močmi in jasno določenim smotrom novega leta, v katerem bode vabil rojake svoje v svetišče poezije in umetnosti ter jih izpodbujal na delo za prosveto, resnico in svobodo. Vivos voco! V Ljubljani, dne 1. decembra 1901. •:'->_ Uredništvo. (A. Aškerc.) ") Tukaj so našteti samo tisti spisi, ki jih jo dobilo v roke uredništvo do dne 1. dec. Od tistega časa pa bo danes je literarno gradivo seveda nara&lo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela JiJtt*^ brlakife, dal in črna vina ^POflF »tatinskih ?n i? vipavskih, litrov naprej. Na zahtevo požiga luiii mrarce. C«n« mirn. Poslr«ili« peifsna. U\z 'Ml y Gorici ustanovljena tvrdka BleswjNiSaiici3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. C.lcr. privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec M. POVERAJ V GORIC« na Travniku it. 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznaSene prostore na Travnik §(• &• P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne ia dežne plaSče, vsakovrstno možko perilo^ srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago se prodajalna meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo, na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali naglnha je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluh > rojeni so neozdravljivi. UŠosno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporo1! se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zarod za zdravljenje ušes (Internationale Ohreuheil-austalt), 596 La Salle A ve., Chlcago, 111. IBS do 390 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajin s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost Ponudbe pod Ludwig Osterreicher, VIII Deutsche gasse 8 Bndapest Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. dri. svetnjo N» Ivovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetiinjo Razglas. Dne 3()e decembra t. 1. ob 1 l|3 pop. se boile razprodajalo potom prostovoljne dražbe na Solkanski cesti (Via Sal-cano) 17, razno pohištvo: 10 do cela pripravljenih postelj, omare, zrcala, divani, mize, podobe itd. C. kr. notar: Čibej. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter Izvoz zlatnine] Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375 srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna! verižica fl. 1*20; budilnik iz niklja fl. 1-95. ' Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate] in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prJznalnibl pisan • llastrovau cenik zastonj t pisalni stroj »IDEAL« Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4-6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko: Dunaj III. 3- Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. i Priznanje iz kroga rtsp. Mim tatu Gg. Žnideršič & Valenčič, 11. Bistrica. Ne dam mnogo na pretirovana Časnikarska hvalisanja blaga, a vendar sem vsled Vašega inserata poskusila » testeninami Vaše tovarne, četudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vam moram izjaviti, da so VaSe testenine zares taborne ter presegajo po- kakovosti druge enake izdelke. Nezaupljivost, katero se ima do testenin drugih tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke. S spoštovanjem J. ČrnagoJ, nadučiteljeva žena. Ljubljana Barje, 28. nov. 1901. Prošnja tvrdke: Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skuša druge izdelke za naše prodajati? slučajev in pritožb imamo obilo. — Naše testenine so vzlic neznatno višji ceni, cenejše kot druge, ker so kuhane dva * do trikrat večje in se jih zaradi tega znatno manj od drugih potrebuje. ti—rr Tovarn Hmih tchnHiH priprav JOS. YTNDY&-.&, v Pragi na Smihovu tPrabA-Smichov) Vinoliradska n!i«e čisla 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokol sli i h in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, pladnje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za (opolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —8 Poprave izvršuje p« najnižjih cenah. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjati slavnem« občinstvu in preč. duhovščini, da je otvoril doto krojaško delavnico na Kornu št 9. Priporoča se toplo za mnogo-brojna naročila Slovencem v mestu in na deželi udani Frane Prezelj, • krojaški mojster. [»ljudska je otvoril COTIČ PETER v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema naroČila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulic« hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. ---------------«M*»--------------- Hranilne vloge se > sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 47*$. Reutni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, iti sicer na menjicc po 6% in na vknjižbe po 57*%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od % do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštao-hran. račun št. 837.315. 16. jamivarja 1902. Loterija za prta zalša glavni dobitek 60.000 kron v vrednosti. Srečke a 1 krono priporočajo: G. Gentili, V.A.Jona, Michelstadter & Coirp. in A. Pincherle v Gorici. • Jaz Ana Csillag Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj pošljete Sest lončkov Vašega preskusnega mazila za raščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani • Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu. Blag. gospa- Ana Csillag! Izvolite mi krelom pošle poslati s povzetjem zopet 2 lončka Vašega izvrslncga mazila za raščo las. Spoštovanjem Emilija pl. Baumgarten, Stever. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade. Lodv. vit. pl. Ljebig, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi se en lonček. Grof Sr.čKO Conrey, Dunaj. Bič g. Ana Csillag! Prosim Vam, da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L Schvveng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da-siravno sem jo malo <*asa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock, gledališka igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, KapOsd. Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega preska-šenega mazila poslati še t lonček, laka Girardl pl. Ebenstein, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselenc« gospe pl S70gyeni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zahvalo. G osna grofinja se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Gfcsa, komorna gospa Njene ekselence. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Loreley - lasmi dobila sem jih vslad 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To &o najslovitejše avtoritete priznale za je-dino sredsho, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka t gld. 2 gld., 3 gld, 5 gld. Pošiljam po pošli vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu in ovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj I., Sallargaaae 5. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošlje'e en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternih, Grad Rubein p Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillovega mazila za raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. Blag gospa Ana Csillag! Prosim Vhs, da mi Vaše slavno zii,-ne lasne pom de pošljete še en lonček. Mejnigrof A. Pallavicini, A banj Szemere. Go-pa Ana Csillag! Za še enkralno pošiljalev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen, (Anhail). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi p t poštnem povzetju pošljete Še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Enns, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišni sem že mnogo dobrega o Vašem čudodplnem mazilu, vsled česar Vas uljudno prosim da mi krelom pošle pošljete dvi lon'ka. Vas lepo pozdravlja Antonija VVelonler, Gorica. Bekony-Sz. Saszld. Gospa Ana usillag! Pošljite mi po poštnem povzjtju dva lončka Vašega preskušenega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskušenega mazila za lasi. Grofica pl. VVurmbrandt, Biikfeld. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite prslati za ekselenco gospo grofico Kielmanseg,r, namestnico na Dunaju. Go*p." ulice 6. 3 lončke pomade po 2 gld za < hranjenje lasjj, k tera je izkazala dobre tspehe. Spoštovanjem Irma Petzl, komorna gospa Njen. ekseltrcc