PHIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
UtO VI - Štp-ir OZ/j /U«\ PoStnlna plačana v eotovlnl
Ob konferenci ZAM
TRST, nedelja 29. oktobra 1950
Danes 6 strani • Cena 20 lir
ZVEZA aktivistične MLADINE cone * Tržaškega ozemlja tvojo J°vno konferenco. Njen na-
tVMie predvsem začrtati v £edanjim položajem antifašistični mladini V borbi za svoje iti w utrditev enotno-
^nlTklnjefal ^ "" ^ X<*ferenca bQ glede na b0 Postavila v. organi-««em kakor tudi polit«. iZL “ n0Ve °PrVtme dela,
tAM ,miala fi ^h0^ni poti iti/V " noinik- Pregle-totfiznr°--	kakšne	so	or-
lihuHt j!* osnove' «o katero*/® VSe nale Politično bodn napravila vse, da se » ?,Wo't čimbolj utrdile.
bilo _ °*c<*anie delovanje je Premalo otipljivo. MUidi-?.J» Prib
0 političnih v pr a-
fah*,.PT!hafola Uti sestanke, hnHh U ° političnih vpra-ttikrat	tam	daIje	d<>
i» onn. ”{ Prišla. V rsem se Id, £“ ž“ 0 nemalo tistega de-
'l tele? 0 duhovn° dviga ‘ esr,o krepi.
ht e?**0 ie vprašanj, za kinu >e m0ra mša mladina lito i,?Sirati in ki so življenj-ti^nj. zre Za Pretežno večino forem mladine- preko njih n« b( Tj.,in ne smemo, ne da
ttlevaii raxpravlialt in Uh
T JVoiem kongresu je Pfetr °v°lj obsežni obliki *Šaitr?i Vsa Udjbolj pereča 'tla * vpraSania> ki zadetka °lavsko in kmečko mla-°i l^radnike itd. Čeprav je S . ♦ pretefcI° ‘e precej 5e nl rečeno, da so 40u “■ Nasprotno/ Razvoj je
*i tw le5a’ da 30 se z^a~ tkalne prilike, ki so
^•tof	* življenjskim
boji lem trža}ke mladine, še in dt> danes tiOjj uWjo grozečo nevar-<*9Qn?'catero se. mora naša kot" 'm Tesno baviii in
"jnizacij, njej
tt,0je "J'J mobilizirati vse bol«, SFe' Ravno borba za trim.!.	kruha borba za
ki	2aP°slitcv strokov-
l| trea:-^0 itd'> mora posta-keha ’ 0?coIi katerega je 'e »n fc/"0?' VSe mlade delav Obuditi’ gradnike itd. ter l?lc<>rto„ V, nl‘h odpor p roti anju, odpor proti kri-
J A N E S
KONFERENCA
ZAM
OB 1. UH] bo v *tontel~„ diona »Prvi maj» Zveze antifasi-A Tri?u int za področje dtčim rt« ozem'Ja s slo-
1 or, fm redora:
2 ^voritev
delovnega pred-3,	.	va
P°l’*ltno' organizacijsko
i n ^roilb
* &sija
zaključek
6rlrMiievob 20 1)0 kulturna
>o ot*^ladlna ‘n tudi osta-
*	Je	vabljeno, da
»HveT
bele
Udeleži
vabljeno, da večerne prire-
^enskega L n.a®režil“kega, « 4Ja na? dolinskega o-*«h	red-
■Wh 'piskih in avtobus-
"^‘slsu nTinaŽa Uk0ri-> SuSH**. d<i Se
^ deil ,l. mladini -
pri-pravica
?>i ™«»ri£a ter se ji za-m irravilcn raz-
t>04 “i miren •- * m
bi
o kot
doslej tud; v brat-
me?11, utrjeMH Sskim. ^vvetiakimi in ita.
h,am. ker lnsklmi mno-k V eh Lr?0' da i* *° P<> ten. H n£pehOv. J/i^ali \nameuh bomo na-^‘nslc. * trditvijo naše h$- ki )ifl “ube na razbiti* Povzročilo raz-
Vl 0 deln r°U2r°vUo raz* ti^^stiinih, adin*kih komis "
k?t mrtvilo, ki ffinske i? Posledica ne-in o^brau,Ji®, teh izdajal-
\ gk* Unije ’ da Jamm0 i2 nale'srede,
,,#>Wr0 bafcI° PraVice nj^otn, tnt,POSVc*imo tl(di v
C Se	tudi «
borcj ' iaj0 Pošteni in <!0,>«e o ^ [‘m je ukaz
hišnah narnrt U# iu°°' togi druan ml°v iz sociali-Au ne’ ker hišo hoteli
Je n«,"1'1 v°diteljev. Na
njem in z razgovori, ki naj prikažejo nesmiselnost potvarjanja jugoslovanske stvarnosti in resnično prizadevanje jugoslovanskih narodov za obrambo in utrdite« miru v svetu.
O vsem tem bo današnja konferenca temeljito razpravljala. Iz predkonferenčne delavnosti je razvidno, da se je mladi na na konferenco dobro pripravila in da uspehi ne bo-bo izostali. To pa bo dalo novih sil demokratični fronti n Trstu, ki se tako odločno bori proti šovinistični reakciji, ki je s svojo protiljudsko politi ko dejansko leglo vsega zla in proti kominformističnim izdajalskim voditeljem, ki so s svojo delavnostjo dokazali, svojo tesno povezanost s tržaško italijansko imperialistično reakcijo.
Jugoslavija odločen zagovornik
kolonialnega in neavtonomnega ljudstva
Razprava o konvenciji o človeških pravicah Bebler predsednik Varnostnega sveta v novembru
FLUSHING MEADOWS, 28.1 veljavljati odredb mednarodne I biti deležen teh pravic, naj
— Tanjug poroča, da bo jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler v novembru predsednik Varnostnega sveta. V oktobru je mesto predsednika Varnostnega sveta zavzemal ameriški delegat W.arren Austin.
Jugoslovanska delegacija se je v odboru za socialna in humanitarna vprašanja izrekla proti sprejemu tako imenovane federalne in kolonialne klavzule v konvenciji o človeških pravicah. Na podlagi federalne klavzule ni centralna vlada v federalni državi obvezana, da v vseh delih države izvaja mednarodne konvencije, na podlagi kolaniatap klavzule ra niso kolonialne države obvezane u-
Stalni napadi
Hočimintliovifti čet
Pred izpraznitvijo Laokaja - Prva pošiljka ameriških letal prispela v Sajgon
SAJGON, 28. — Glasnik francoskega glavnega štaba v Saj-gonu je danes povedal, da so vietnamske sile še naprej napadale v smeri Laokaja. Dejansko je vsa pozornost obrnjena prav na to postojanko v dolini Rdeče reke, katero držijo čete Francoske unije. Utrdba Henekvim na levem bregu reke, nasproti Laokaja je že pod ognjem lahkega orožja vietnamskih oddelkov. Ti so že začeli streljati na utrdbo z minometi. Prav tako je še naprej izpostavljena napadom garnizija utrjene postojanke Bantiet,
Isitočaano pa poroča 1. južno-korejaka divizija, kf sa ie borila s sovražnikom, kfi je zadnje dnd nudil ogorčen odpor na področju Unsena, da napreduje, ne da bf sovražnik nudil odpor. Ta se sedaj umika proti reki Jala
Kot običajno govori poročilo severnih tudi danes q ogorčenih bojih na vseh frontah. Nato omenja, da so 25. oktobra čete severnokorejske vojske obkolile in uničile nek; bataljon 6. južne divizije. Moskovski radio poroča iz Tokia, da so južne oblasti aretirale v zad
ki (je_ morala zapustiti to* po- njih 4 dnevih 9904 korejskih -	-	■-	■<	-*-	-	partizanov,	4771	teh partizanov
pa bodo sodila sodišča 8. armade.
stojanko in se je utrdila ob sotočju reke Namaj z Rdečo reko. Kaže, da so francoska letala s strojničnim ognjem in z bombami napadla vietnamske čete, ki se pripravljajo, da bodo prekoračile Rdečo reko np področju Polu, 30 km južr.o-vzhodno od Laokaja.
Francosko letalstvo še naprej napada v Severnem Vietnamu. Na področju Langsona je bilo izvršenih več sabotažnih dejanj in napadov na ceste in utrjene postojanke. Francoske čete pa skušajo očistiti ozemlje. O-peracije v osrednjem Vietnamu pa zelo ovirajo poplave in deževje, ki trajajo že nekaj dni, tako da je sploh onemogočeno gibanje in s tem tudi vojaška dejavnost. Severno od Sajgona je bila pretrgana železniška proga.
Danes popoldne se je pred Saj gonom zasidrala francoska nosilka letal «Dimud», ki je pripeljala 40 ameriških letal Upa Hellcad, katere so jih ZDA poslale v okviru «vojaške pomočiš Indokini.
Vietnamska tiskovna agencija je javila, da so vietnamske čete zasedle važno mesto Lang-son. V bojih na tem področju pa je bil uničen 3. bataljon padalcev ter glavnina 1. bataljona, 5. polka francoske pehote. Sedaj se boji nadaljujejo na področju Tjenjena.
Tiskovna poročila iz Indoki-ne pravijo, da se francoske čete pripravljajo na umik iz Laokaja. Dopisnika listov «France Soir» in «Paris Pressei) poročata, da bo evakuacija izvedena v najkrajšem času. da bi tako preprečili obkolitev in uničenje francoske posadke. Dopisnik «Paris Pressei) pravi, da so vladne funkcionarje in francoske civiliste evakuirali iz obkoljenega mesta že v *etrtek in da je včeraj prenehala letalska zveza z Laokajem, katero so opravljala trgovska letala. Francoski umik so zadali velik udarec oboroženim oddelkom domačinov, ki se borijo r.a strani Francozov.
za annlešlii izraz v
Na
isiez
i •
nifl 1 h,J?Poln}evati ukaze
. di v Sovjetski zve-
l^meglil pogled %Su. ^?nve Pojtne o so-S*10 ne m mladincem po-% Ni«n0 p,r“uo Pot borbe H , en«knri ese ®0ciali2* r&°*‘ med na-airektnlm pristopa-
TOKIO, 28.	M	skovski
radio poroča, da so zBcebl^i‘*' lezniške družbe začele odpuščati vse one. o katerih sumijo, da so komunisti ali simpa-tlz-rjl. Skunno »o baje odpustih z dela 540 delavcev. ŽaČe-ii so odpuščati delavce tudi iz podjetij kemične industrije.
S svoje strani je japonski sindikat državnih us,1!JŽb.eT1c'^ in komunalnih podjetij, ki
vključuje HO tisoč članf^,^: dal protestno izjavo, v katerii opozarja na vedno slabše d.-lovne pogoje ter obsoja krivično odpuščanj’' z dela.
S korejskih bojišč
KOREJSKA FRONTA, 28. -Kolona južno-korejftlke diiviz je Kapitol se je danes polastila Songjina, ki leži ob vzhodni obali, ter napreduje prot] seve-ro-vzhodu. Druga kolona je zasedla Fungsan. kjer je važna hidroelektrična centrala. Britanske čete so danes razbile obrambno črtp severnih zahodno od Kosama. Po zadnjih vesteh napredujejo te Čete proti Songju. Po hudilh bojih na planoti zahodino od Kasana, so britanska čete začele napredovati vzdolž obalne ceste, ki vodi do Slnuju in do mandžurske meje. Na desmem boku britanskih čet pa so nekateri oddelki 24. divizije vkorakali v Kadogtong 16 km aevemo od Kamna.
RIM, 28. — Italijanski monopol se je pogodil z angleško družbo, da bo v Italiji na račun te družbe izdelal 120 milijonov cigaret namenjenih za izvoz v Avstralijo. V italijanski tobačni tovarni bodo izdelovali cigarete «Rall Mall» iz mešanice ameriškega in italijanskega tobaka. Na zavojčku cigaret pa bo napisano, da jih je izdelal italijanski monopol.
konvencije v kolonijah in v neavtonomnih ozemljih.
Med razpravo o kolonialni klavzuli je predstavnik Jugoslavije Veljko Vlahovič izjavil, da ta klavzula ni opravičena v mednarodnih dogovorih. Vlahovič je poudaril, da listina Združenih narodov v 73. členu določa kot osnovno obvezo držav, da r.a vse mogoče načine omogočajo vsestranski razvoj reavtcncmnih ozemeli in da jim zajamčijo njihov vsestranski politični, gospodarski in socialni napredek. To nedvomno pomer.i, da so države metropole pri izvrševanju teh obveznosti dolžne brez vsake rezerve in omejitve omogočiti udeležbo odvisnih in neavtonomnih ozejncli pri vseh teh medmarod-nih obveznostih, ki jih mednarodna skupnost ustvarja v interesu družbe.
Vlahovič je nato poudaril, da države metropole ne morejo o-pravičiti svojega stališča s sklicevanjem na svoje ustavne predpise, ker je po zakonih družbenega razvoja in tudi po smotrih listine Združenih narodov obstoj odvisnih ozemelj samo prehodna institucija. Ne-vzdržljiv je argument za opravičilo kolonialne klavzule, da bi bila avtomatična razširitev veljavnosti kakega mednarodnega dogovora na kolonije nedemokratična ker tu ni govora o nalaganju obveznosti neodvisnim ozemljem, pač pa o u-stvarjanju na teh področjih pogojev, ki so nujni za uresničenje listine Združenih narodov.
Predstavniki Kanade in Belgije so zagovarjali vključitev te klavzule.
Predstavniki Poljske, Kube, Pakistana, Kitajske in arabskih držav pa so se postavili proti temu načrtu in poudarili, da ima ta načrt namen podaljšati kolonialni sistem in ustvarit) diskriminacijo, ki ni v skladu z določbami konvencije. Francoski delegat je pripomnil, da vprašanje ne obstaja za Francijo, ker ustava Francoske, unije vsebuje vsa načela, ki so vsebovana v načrtu deklaracije za človeške pravice.
Pakistanski delegat je dejal, da hočejo vlade z vključitvijo te klavzule razširiti mitus, da so narodi, ki jih oni upravljajo, svobodni.
Libanonski delegat je izjavil, da je nedopustno delati razlike pri uveljavljanju konvencije o človeških pravicah, ker vsak človek ima pravico
bodo pogoji, v katerih živi, kakršni koli.
Kubanski delegat je poudaril, da se ne more dopustiti, da bi obstajal svet drugega razreda, egiptski delegat pa je vzflclikndl: «Taka zamisel človeštva spominja na Hitlerjevo«.
Sovjetski zunanji minister Višinski je danes v političnem odboru zatrjeval, da so ZDA uporabile na Koreji japonske vojake.
Govoril je nato o svojem «načrtu za mir« zavrnil Austi-nove trditve in ponovil trditve, da so Američani izvršili napad na Koreji.
Višinski je nato pripomnil, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo, Nemčijo in Japonsko, če bi bili znaki, da hoče Zahod sodelovati pri njihovih uresničitvi.
Dejal je dalje, da ne obstaja noben dokaz dobre volje, niti da bi se sklenili predhodni dogovori o mirovni pogodbi z Avstrijo, o kateri so se pogajali nad dve leti. Seveda ni Višinski povedal, da nosi veliko krivdo za to zavlačevanje v veliki merj tudi Sovjetska zveza. Saj je dobro znano, da je po kupčiji s Slovensko Koroško nenadoma vmešala v pogajanja za sklenitev avstrijske
skim vprašanje prav nobene zveze; in to je napravila zato, da onemogoči sklenitev te pogodbe, ker ji je pač na tem, da obdrži svoje čete na Madžarskem in v Romuniji, da tako laže izvaja pritisk na Jugoslavijo.
Govoril je nato ameriški delegat Lodge, ki je zavrnil vse trditve Višinskega ter kritiziral Sovjetiko zvezo in Poljsko, ki govorita samo o strahotah atomske bombe, nikoli nista pa omenili grozot vojne same na sqbi, trpljenja tistih, ki umirajo pod bodljaji bajonetov, in tistih, ki se potopijo, ker je bila njihova ladja torpedirana, ter grozot koncentracijskih taborišč.
- Konferenca o Jugoslaviji v Londonu
LONDON, 28. — Danes j« bila v Londonu konferenca pod geslom «Resnica o Jugoslaviji«, ki jo je organiziralo društvo britansko-jugoslovan-skega prijateljstva. Konference se je udeležilo nad 1Q0 delegatov vodilnih britanskih delavskih sindikatov, organizacij laburistične stranke, laburistične mladine in zadružnih organizacij iz Londona in okolice Na konferenci bodo govorili britanski javni delavci, predstavniki britanskih sindikatov in mladinci, ki so letos delali na mladinskih delovnih akciiah v Jugoslaviji. Predsedovala bo poslanka laburistične stranke gospa Ganley.
Počastitev spenila nacifašističnih žrleu
Združenje bivših političnih preganjancev organizira za
1. novembra ob 9. uri na dvorišču rižarne
počastitev spomina nacifašističnih žrtev.
Govorila bosta tov. Dušan Hreščak v slovenščini in tov. Alma Reschitz v italijanščini.
Pevski zbor bo zapel nekaj žalostink. Sledilo bo polaganje vencev.
Na komemoracijo opozarjamo vse tržaške antifašiste in demokrate, ki naj smatrajo za globoko dolžnost, da na letošnji dan vseh mrtvih dostojno komemoriramo vse naše tovariše, ki so dali življenje za zmago nad naci-fašlzmom.
WASHINGTON, 28. — Ha--rold Stassen je poslal predsedniku Truman brzojavko, v kateri zahteva naj zavrne nekatere trditve, da se ZDA pripravljajo na priznanje LR Kitajske. Omeniti je treba, da je nedavno Stassen, ki spada med najuplivnejše osebnosti republikanske stranke javil, da bo-bo ZDA podprle sprejem LR Kitajske v OZN in da je Tru-
mirovne pogodbe tudi tržaško | man na tiskovni konferenci za-gprašanje, ki nima z avstrij-1 nikal to vest.
BERLIN, 28. - Neki Manjek funkcionar češkoslovaške gospodarske misije pri vladi Vzhodne Nemčije Je zbežal na zahodno področje Berlina. Na-manoma je povzročil prometno nezgodo, m dtem ko se je vozil z avtomobilom češkoslovaške gospodarske misije v zahodnem Berlinu. Pri tej nezgodi
lzrinjanje slovenščine na račun italijanščine slovenskih šolah
v
Šovinističnim dušam ne da slovenska šola spati. Neprestano m na delu, da bi jo na nek način ohromili in Jo nato uničili. Kot podgane to, ki poizkušajo glodati na določenem mestu, a ko spoznajo, da mu njih zobje niso kos, iščejo drugo mesto, kjer bi se preglodale. Letos so izostali bučni, kilometrski članki v reakcionarnem časopisja, ki so btll vsakoletna uvertura pred pričetkom šolskega leta. Zato pa to se tem odločneje vrgli na podtalno glodanje na vseh koncih In kra-
je bil Manjek ranjen. Peljali j j||,( odvzamejo slovenski loll
so g i V. bolnišnico, kjer je sporočil, da si ne želi več povratka na sovjetsko področje. Šofer se je z avtomobilom vrnil na sovjetsko podrečje Berlina in kaže, da so ga aretirali.
čim več otrok. Toda to ie ni vse. Izvedeli smo, da so načeli zopet tudi slovensko šolo samo. Gre za izrlnjevanje SLOVENŠČINE v SLOVENSKI loti na račan italijanščine.
Uvodoma moremo poudariti
PRVI DAI III. KONGRESA AFŽ JUGOSLAVIJE V ZAGREBU
Velik prispevek korke judosiovanskik žena za graditev socializma in za mir na svete
Poročilo Vide Tomšičeve, predsednice GO AFŽ • Kongresa prisostvujejo poleg čer tisoč delegatk, delegatke iz STO, Slov. Koroške, jugoslovanskih izseljencev v Ameriki, Biorveške, Indije, Anglije, JSlizozemske itd.
ZAGREB, 28. — Danes se je začel v Zagrebu III. kongres Antifašistične fronte žena Jugoslavije, ki se ga udeležujejo -poleg preko tisoč delegatkinj iz vseh krajev države tudi zastopnice žena Anglije, Nizozemske, Norveške, Indije, STO, Slovenske Koroške kakor tudi predstavnice protifašističnih že-
Indija zavzela stališče čakanja glede kitajskega ednra v Tibet
Tudi angleška vlada načelno odobrava noto indijske vlade v Pekingu - Tibetanska vlqda prosi indijsko vlado za posredovanje
NOVI DELHI, za. — uaiiies | ska suverenost nad Tibetom
zjutraj so v indijski prestolnici uradno javili, da je indijski poslanik v Pekingu potrdil vest, da so enote kitajske ljudske vojske dobile ukaz, na) vkorakajo v Tibet. Ni pa znano, če so te čete prekoračile mejo.
Ta vest je občutno poostrila nerazpoloženje Indije da koraka kitajske vlade. Ceiprav še ni odgovora kitajske vlade na indijsko noto. pravijo uradni krogi, da bo kitajska vlada težko opravičila Vdor svojih čet v Tibet, medlem ko je zagotavljala indijski vladi, da bo vprašanje Tibeta mirno rešeno. Neka uradna osebnost ie v lej zvezi dejala, da vdih- v Tibet dokazuje, da ni mogoče zaupati besedam predstavnikov LR Kitajske. Ta opazka je izraz splošnega mnenja uradnih krogov, ki pravijo, da so bili preva-nt.	,	,	,
Vendar pa ne kaže. da bi Indija kai posebnega ukrenila. Verjetno to zavzela politiko čakanja To potrjuje dejstvo, da u predsednik vlade Nehru zapustil Novi Delhi ter odlel na oblsik v Srinahar v Kašmir, Z njim je minister za zunanje zadeve. Tud, podpredsednik vlade S--udar Valavha) Patcl je odpotoval v Ahmedabat,
Neki socialistični voditelj le včeraj v Lucknuvu dejal, aa LR Kitajska tvega, da bo izgubila podporo in prijateljstvo Indije ter da jie zaradi tega njen vdor v Tibet nerazumljiv. LR Kitajska je zelo potrebovala indijsko podooro, posebno sedaj, ko je na dnevnem redu
vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN. Krogi v Novem Delhiju sodijo, da bo zelo verjetno stališče indijskega delegata v Lake Successu kmalu pokazalo hladnejše stališče In dije do Kitajske.
Indijska delegacija v OZN je v petek zaprosila svojo vlado, nai jo stalno obvešča o položaju V Tibetu, vendar pa do sedal ni dobila odgovora. V indijskih krogih pa pravijo, da je zelo neverjetna izprememba stališča Indije do vprašanja sprejem« LR Kitajske v OZN.
Angleško zunanje ministrstvo je danes javilo, da se angleška vlada načelno strinja z noto, ki jo je Indija poslala LR Kitajski zaradi kitajskega vdore v Tibet Angleška vlada ie z indijskimi oblastmi proučile položaj. Opozarjajo, d« se Anglija naslanja na stališče en-glo-kitajSke pogodbe od lete 1813. ko Je bila priznana kitaj-
pod pogojem, dy bo ta užival cbsezno avtonomijo.
Običajno dobro obveščeni krogi pravijo, da je tibetanska vlada zaprosila oblasti v Novem Delhiju za pomoč, da bi se lahko uprla nevarnosti vdora kitajskih sil. Tibetanska vlada je baje zaprosila, naj bi vprašanje kitajskega vdora obravnavali v Varnostnem svetu. Mislijo, da oblasti v Novem Delhiju ne bodo sprejele nobenega ukrepa, dokler ne bodo dobile odgovora na včerajšnjo noto, izročeno kitajski vladi.
Tibet, ki ima 1,150.000 kvadratnih kilometrov, obsega o-zemlje enako Franciji, Veliki
računa se, da šteje od 4 do 4 milijone prebivalcev. Prebivalstvo se bavi z živinorejo in pastirstvom. Prilično je razvita domača obrt: predenje in tkanje volnenih izdelkov in izdelovanje malih kipov in okraskov.
Na podlagi vesti nekaterih inozemskih agencij so nedavno v Tibetu našli bogato ležišče urana Vladajoča kasta je budistično svečenižtvo. V Tibetu je zelo mnogo samostanov, posebno v okolici glavnega me-sta Lhase. Tibetanci živijo skoraj popolnoma ločeni od ostalega sveta in zelo redko je kak tujec imel priliko obiskati Tibet.
Meseca avgusta lanskega leta
Britaniji in Italiji skupaj. Ta | so tibetanske oblasti izgnale
dežela, kjer sta najvišji pogorji na svetu: Himalaja in Hara-korum, je okoli 3500 metrov nad morsko gladino, Leta 1913. je verski in politični poglavar Tibeta Dalai Lama proglasi) odcepitev Tibeta od Kitajske. Kitajska vlada pa ni priznala samostojnega Tibeta.
V Tibetu ni bil nikoli izvršen popis prebivalstva, toda
kuomlntanško diplomatsko misijo in izrazile pripravljenost vzpostaviti odnose z novo Kitajsko. Pred kratkim je bila poslana tibetanska delegacija v Novi Delhi (Indija) na razgovore s predstavniki sedanje kitajske vlade. Zadnje dni je tibetanska delegacija dobila navodila naj odpotuje v Peking za nadaljanja pogajanja.
na jugoslovanskih izseljencev iz Amerike. Kongres se je začel s poročilom Vide Tomšičeve, predsednice glavnega odbora AFZ Jugoslavije o vlogi žena Jugoslavije v borbi za graditev socializma in za mir v svetu.
Kongres bo na svojem dvodnevnem zasedanju določil naloge te množične organizacije jugoslovanskih antifašistkmj za vzgojo novih generacij.
Vida Tomšič je v svojem govoru pozvala vse žene sveta, r.aj se borijo proti vsakršni napadalni vojni, ne glede s kakšnim orožjem je bila začeta, da bi onemogočile vsakemu napadalcu kjer koli bi se pojavil, da bi zakrinkaval svoje napadalne namene z demokratičnimi in drugimi frazami.
S tega našega zborovanja — je rekla Vida Tomšič — ponavljamo poziv našega gibanja za mir, katerega član je tudi AFZ, in nudimo sodelovanje vsem demokratičnim gibanjem za mir v svetu«. Vida Tomšič je izjavila, da ima Jugoslavija, ki je spremenjena v veliko gradbišče, samo eno željo: mir; toda ne mir za vsako ceno ali mir v okviru kakega bloka. Jugoslovanski nabodi zahtevajo takšne mednarodne odnose, ki bodo temeljili na spoštovanju enakopravnosti narodov in na širokem gospodarskem sodelovanju med narodi. Ko je govorila o mednarodnem ženskem gibanju, je govorni, ca izjavila, da so voditelji Sovjetske zveze žrtvovali svojim imperialističnim ciljem vse mednarodne organizacije: »Mednarodno organizacijo žena so spremenili v orožje In-formbiroja, vrgli so iz nje predstavnice žena Jugolsavije.
Po vsem, loar se je zgodilo v mednarodni federaciji žena, sa lahko reče, da ta federacija ni več tisto mesto, kj^r se na demokratski, svoboden n°čln razoravlja o problemih mednarodnega naorednega gibanja. Na postopek z jugoslovansko
organizacijo žena se ne more gledati kot na individualni primer, temveč kot na grobo kršitev načel, na katerih je edino lahko zgrajena resnična napredna demokratična organizacija. Ta načela ao: spoštovanje neodvisnosti vsakega posameznega gibanja, njihova popolna enakopravnost, dajanje pomoči ne z ukazi, temveč s spoznavanjem osebne problematike vsa. ke države, s prenašanjem pozitivnih skušenj z enega gibanja na druga.
Vida Tomšič je nato poudarila, da Je danes v Jugoslaviji dvakrat več delavk kot pred vojno, tako da je vsak četrti delavec Žena. Od skupnega števJla udarnikov, ki so bili proglašeni v prvem polletju letošnjega leta, je bilo 10,30% žena. V novoizvoljenih delavskih svetih so številne žene -delavke. Tomšičeva je dalje povedala rezultate dela organizacije AFZ pri kultumo-prosvetnem dviganju žena. Od osvoboditve do konca preteklega leta se je naučilo čitati ln pisati milijon in 200.000 prej nepismenih žena. V Jugoslaviji izhaja sedaj devet ženskih mesečnih ilustriranih časopisov z naklado čez 200.000 izvodov, AFZ je posvetila veliko skrb tudi zaščiti matere ln otroka. Predvsem med ženami na vasi.
Končno je Vida Tomšič poudarila, da je potrebno, da se odb ri AF2; Jugoslavije, ki imajo nah.go aktivlzlratj žen« v pohtčnem življenju, reorganizirajo tako, da bodo postali sekcije osnovnih organizacij Ljudske fronte in da delujejo v okviru Ljudske fronte.
tqr Zimmermann, strokovnjak za radai m za V 2. Delal je v najvažnejšem središču za znanstvena raziskovanja v Zahodni Nemčiji, ki leži samo 9 milj od sovjetskega področja. Prej pa Je baje Zimmermann delal v nekem znanstvenem Inštitutu pod sovjetskim nadzorstvom ter Je od tam zbežal ln Iskal zatočišče na angleškem področju. Tisk piše, da Je Zimmermann izginil že pred 4 tedni.
Prvi izidi preiskave kažejo, da nt gre za ugrabitev. Tako namreč govorijo v krogih ameriškega visokega komisarja v Frankfurtu. Menijo, da je dokazano, da je ta strokovnjak »prostovoljno odšel na sovjetsko področje ali še bolj proti vzhodu«.
O izginotju
LONFON. 28.	—	Andeški
tisk javlja, da je v Goettinge-nu na britanskem področju izginil nemški znanstvenik Wal-
Kratke vesti
BEOGRAD, 27. — Tanjug po-.Jča da je iz Beograda odpo.o-vala' v Sidney skupina 56 beguncev lz Egejske Makedonije. V tej skupini 'je veliko otrok, katere spremlja dr. Alma Mac Donald.
O
BEOGRAD, 28. — Sboči Je iz Zagreba odpotoval v Haag novi jugoslovanski izredni poslanik in opoinomočenl minister na Holandskem Mato Jakšič.
O
ANKARA, 28. — Prebivalstvo Turčije je naraslo za 2.112.45 i od leta 1935., tako da šteje tedaj Turčija 20.202.629 prebivalcev. Najbolj obljudeno mesto, je Istambul, ki Ste;e l,022.»0u dus
O
STOKHCLM 28. — Danes je v Merldiedamu v južni Sved ki, trčil potniški vlak v avtobus. Avtobus, ki Je brzel z brzino 30 km na uro, Je bil popolnoma uničen. Vseh 14 pomikov Je bilo ubitih.
O
JAKARTA, 28. — Danes je z letalom odpotovala v Amsterdam
lOčlanska parlamentarna delegacija, katero vodi voditelj stian-ke Massiuml (muslimanska stranka, ki Je glavna opora vlade). Delegacija bo obrazložila holandskim političnim strankann položaj Indonezije na Novi Gvineji,
Dialektika“
napredovanja in umika
VISINSKI V JUNIJU 1950: Predlog jugoslovanskega delegata, naj se takoj prenehajo sovražnosti na Koreji, naj bo meja 38. vzporednik, naj se Izvedejo volitve za zedinjenje Koreje pod pokroviteljstvom Združenih narodov — je nesprejemljiv in predstavlja vmešavanje v notranje zadeve KorejeI To je imperializemI
VISINSKI V OKTOBRU 1950: Predlagam, naj *<. takoj preneha s sovražnostmi, naj bo meja 38. vzporednik', naj se izvedejo volitve pod pokroviteljstvom Organiz. združenih narodov.,
Skozi sito in rešeto
Ša en dokaz suverenosti Italije
Da bi podprl etezon rektorja trzatite univerze prof. Cam-marate o suverenosti Italije nad STO, si daje predsednik tržaškega atpelacljskega sodišča poleg redne plače izplačevati tudi posebno mesečno doklado za »službo v inozem-stvu«. Omenjenega predsednika je imenovala na njegovo sedanje mesto rimska vlada.
„0rizzonti" pa taki! Za Trumana ali Stalina
«Orizzontl» se imenuje tedenska ilustrirana revija., ki zhaja v Rimu m ki v svoji radnft številki objavlja dolgo reportažo iz Jugoslavije, kate ro je napisal njen posebni dr pisnik Massimo Fabbri, Polci, besedila je objavljena tudi sl! ka Tita in Kardelja; pod sliko pa piše:
«Poleg Tita je Cardelj; losca figura d.'italiano venduto.s
Kot beremo v nj»ni zadnji številki hoče biti »D m« icrač -
ja« — ne šotno ghsilo eSDZ rrve začetnice slovenskega demokratičnega gibanja n	...	„,
evropskih t'ehs temv č tul/n, ta lltO vi vedni in ndjb lj inf rmi a ni list, ki eves n. pr. tudi t>, da so na zadnji i?)i CK kP STO njegovi člani zahteval odločitev: ali za Trumana ali za Stalina.
Do zdaj nam je bilo znano le, da so se tržaški kominfor-mistl zavzemali za to tezo. Zdaj pa vidimo, da so se celo dolarski zvezniki dokopali do te kominf' rmietične modrosti, za katero si oč tno želi o, da bi si jo prilastili tudi mi.
Eh, gospodje «prvi na evropskih tleh*: iz te moke ne bo kruhal Zato Ttjši nadaljujte Z razburjanjem nad nrazbi-ralnim delom v vrstah zvezi-nih članov» in nad »tajnimi zaupniki», «kratkcv dnimi na ivneži« ali kakor te imenujete tiste svoje Pristaški so začeli spoznavati, da ie vaši 1DZ le zlabo zakrinkana i i-eriallsfina agentura.
Diego D; C stro j- pred
■čerajlnjo obljubo izpolnil in učeraj napisal o tri .k m vprašanju ie en uvodni članek v <(Giovnale di Triesten,
v katerem pravi med drugim: »Ce bo Tito dovolil zaveznikom okupacijo cone B naj se mu da ne samo 25 milijard kredita, ampak 50, 100; toda, naj se ne dvigne »plafond« kiiringa za eno samo liro v zamenjavo za tako imenovano «omirtfv» v con; B».
In dalje;
«Naj se Vidi do kakšnih meja prihajamo ne da bi opazili, kajti on nas sPrctho vleče na led in mi mu sl d mo ne da bj upoštevali, da smo aospeli na ledeno ploščo«
«Naj druge države počenjajo s Titom, kar hočejo, toda Italija naj »i zapomni, da državljani cone A nosijo in da bi državljani cone B morali nositi na njihovih osebnih iz kaznicah besrde: cittadlnanz; Italiana«
Vse to je seveda v duhu tistih določil, ki jih je v mirovni pogodbi podpisala Italija in katere naj si predvsem — zapomni.
Skratka: Tito tajniku CLN ne pusti mirnega spanja. Vendar pa ne bi smel pozabiti nekega pregovora, ki pravi: «kšeft» je ekšefts — klobasa je pa klobasa. — Glede komplimenta pa De Castru prau gotovo ne bo nihče hvaležen.
Hnkn pa
„Messaggero Veneto
V včerajšnji številki je sMessaggero Veneto« objavil Članek o borbi tržaških Italijanov za univerzo v Trstu pod Avstrijo in prav i med drugim, da so tržaški italijanski visokošolci, ki so morali zaradi pomanjkanja univerz« V Trstu študirati na Dunaju, v Gradcu ter Innsbrucku, prirejali manifestacije Za tržaško univerzo.
#...na samih r.emških univerzah in izzivali s tem često zelo grobo reakcijo nem. ifcih študentov ter večkrat meli podporo čeških, srbskih n romunskih študentov«.
Kako pa — recimo v znak hvaležnosti — podpira dane« uMessaggero Venetov naše zahteve po slovenski univerzi v Trstu?
— da ae bo slepomišenj — da smo za pouk Italijanščine na slovenskih šolah. Gotovo >e marsikdo spominja, da smo svoj čas vodili borbo. da se italijanščina na slovenskih šolah proglasi za neobvezen predmet, to pa iz povsem načelnih razlogov enakopravnosti. Ko smo to borbo dokončali s popolno zmago edino pravilnega načela, so domala vsi učenci slovenskih osnovnih šol začeli obiskovati pouk Italijanščine. Tako Je tudi prav In še nadalje bomo podpirali vsa stremljenja naših staršev, učencev in učiteljev za čim bol le učenje italijanskega Jezika, ker smo prepričanja, da mora mladina, ki živi na stičišču dveh narodov obvladati tudi Jezik so. sodnega naroda ln končno, ker je Že stara slovenska modrost izumila pregovor eKolikor Jezikov znaš, toliko mož veljaš«.
Kar ni v redu In proti čemur najodločneje protestiramo pa Je1 dejstvo, da so letos na slovenskih šolah povišali število učnih ur za Italijanščino na RAČUN POUKA MATERINŠČINE. Ker je Italijanščina neobvezen predmet, naj bi se eventuelno DODALO k dosedanjim uram Še eno uro, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni in pristati na to, da se odvzema ure od ponka slovenščine, ki je obenem predmet in končno nčnl Jezik slovenskih šol.
Ne vemo, kdo Je odgovoren za to najnovejše glodanje slovenskega šolstva. Prepričani pa smo, da so sl to uretcrrmoe iz-mlslšll tisti šovinisti v šolski opravi, ki sl žele nazaj Gentl-šejev zakon. Krivda slovenskih čtnltelfev pri šolski upravi pa Je tolika, da so novo okrnitev slovenskega pouka na slovenskih Šolah sprejeli ln Jo izvršili brez ugovora tako, kot pač to pritiče ponižnim slugam.
Zato m<sllmo, da nam prav ta nova dtskrlmlnaella slovenske šo!e zopet potrjuje, da Je nega zahteva po samostojni slovenski šolski upravi povsem upravičena ln na mestu in da bi bil že-čas, da se angloamerlška oku-paettska uprava odloči, da Izvede reorganizacijo So’ske uprave v tem smislu. Prav ln najnuj-ne'še pa Je, d» se pouk italijanščine uredi t?ko, da ne bo s tem okrnjen pouk slovenščine.
T'rti ltalPan-kl šovinisti pa, ki bi hoteli okrniti povk slovenščine v slovenskih šoiah na račun !t*li'?nšč‘ne, bi bol'o storili če bi poSkrheR. da bi Se uvedel na Italijanskih šolah v Trstu pouk slovenščine na način kot Je na sloven-kih šolah uveden oonk Italijanščine. To b< bil nrvl korrk. s katerim bi dokazali, da tjm Mazzlnlteva gesla o svobodnem In mirnem snžl+iu m-d nerodi niso zeolj krinka za nlihovo šovinistično robnto vzeajanja ItvIUansfce tr-žnške mladine v sovraštvu do vse«a. k->r Je slovensko In jugoslovansko sploh.
Zafafek tonfcrenne nvtr^rM za rhri»»nbo atlantskega pakta
W.A SHINGTON. 28. — D«nes Dopolčfoe se ie začela konferenca ministrov za obrambo atlaintsfkih držav. Otvoritveni govor je imel general Marshall, nmerUkl minister za obrambo, ki je dejal med druT.m: «Upam,’ da bo leto, ki gre h koncu, poznano v zgodovini kot leto. v katerem ;e civilizacija prema-caia svoi strV' rre-d komuniz-mom». Dejal j,- dalje, da je potrebno izdelati realistične na-frte, ki naj bodo v tlkladu « sedanjim kritičnim rmložij-m. Poudaril je tudi, da vse, ker je bilo do sed,,! r-m-avljeno, ni niti zdaleč dovolj,
Omenil je nato, da bo treba pri debat; pred ame iškim kongresom, kjer naj se opravičijo ogrannt j zde, tki za oboroževanje dTžav a'lantskega pakta, dokazati, da je o-.'rt Izvedl jiv z U9oehcrm m da Je vreden absolutne podpore. Zaključil je govor s pozivom, naj se sku-ni načrti naglo in uspešno uresničijo v vojaški sili. in je pripomnil. d; je to glavni namen te konference. Tako se torej pod geslom borbe proti komunizmu nadaljuje mrzlično oboroževanje zahodnega bloka pod vodstvom ZDA, k! naravnost tekmujejo s Sovjetsko zvezo, kdo »i bo zagotovil botjie -po. pici je zo nadaljnje uresničeva-nje »vojih hegemonističnlh teženj.
Zato je sedaj tudi zopet v ospredju vprašanje ncmSke oborožitve, o katerrin bodo v tVashlngtonu zopet razpravljali.
Za prvomajski nastop so vaje že pripravljene
Prejšnjo soboto smo na stadionu «Prvi maj* prisostvovali prikazu posameznih vaj, ki so jih za prvomajski nastop sestavili razni tovariši. Videli smo vaje za pionirje, za mladince in mladinke kakor tudi dve vaji za posebni točki. Pri nekaterih izmed teh vaj je bilo laže ustvariti si sliko, ki bi jo te vaje, ko bd jih izvajalo veliko število nastopajočih, pri nekaterih pa nekoliko teže. Vendar pa je bilo mogoče že
IIOIIDAI 01
1951
BO KORISTEN SVETOVALEC IN INFORMATOR ZA VSAK DAN NAŠEMU ČLOVEKU, MEŠČANU, POSEBNO PA KMETU ZA GOSPODARSKE. KMETIJSKE. DAVČNE IN DRUGE DNEVNO KORISTNE STVARI. IMEL BO TUDI POUČNE ČLANKE O VSEH PANOGAH NAŠEGA ŽIVLJENJA IN O DOGODKIH V SVETU.
NAROČITE SI GA PRI KRAJEVNIH, OKRAJNIH ALI RAJONSKIH POVERJENIKIH ZA KOLEDAR OF ALI PA NARAVNOST PRI OF. UL. R. MANNA 29.
POLEG KOLEDARJA PREJMETE ZA ISTO CENO SE TRI KNJIGE PREŠERNOVE KNJIŽNICE.
dinke tov. OLGA GORJU FOVA,
II. nagrado za vajo za mladinke tov. VLADO JANOV-SKY,
I. nagrado za vajo za mladince tov. MARIJAN ŽERJAL,
II. nagrado za vajo za mladince tov. MILOŠ STERGAR.
Nadalje prejrneta nagrad; tovariša MILOŠ STERGAR za. vajo «Pq jezeru* in MARIJAN DOLGAN za vajo «U boju; ti dve vajj sta prirejeni kot posebni točki za manjše število izbranih, sposobnejših telovadcev.
Mladinci po posameznih okrajih bodo imeli kmalu priložnost, da bodo tč vaje videli, preden se jih bodo pričeli učiti za prvomajski nastop. Dejstvo, da so vaje za prvi maj že pripravljene in da je že več tovarišev in tovarišic, ki te vaje že znajo, nas navdaja z velikim zaupanjem, da bo prihodnji prvomajski nastop res pripravljen kakor mogoče se nikoli doslej.
Po snegu
in naftalinu je zadišalo
Novinarji in vr meno lovci, zlomek jih vz mi, so se razgledali Po koledarjih m melanholično oznanli melone pp vseh časopisih: Jesen prihaja, listje odpada, narava odmri in se pripravlja na zimo. Z rna p ■ j : prirohnela, ne da bi se najavila in ne da bi upo tavala veljavne datume. Prišla je z dežjem in burjo, s snegom in ledenim zrnjem, bi se reklo s primernim spremstvom, kakor se spodobi vremenskemu vla' darju. Pobelila je najbl žje tržaške griče s sivkaso skorjo, ki ni ne led ne sneg, vse akor pa mrzla in neprijetna kakor oba skupaj. Burja je dodobra osmukala drevorede in lepo.ič-no grmičje ter p epod la nedolžne vrabce iz pril• žnestnih zav.etij. Prepodila pa je tud. meščane z ulic in trgov, kajti z ledeno sapo se nihče rad ne otepa. Poskrili so se po hišah, v naglici brskajoč po skrinjah in predalih za za’oženimi suknjami, telovniki in p v šniki, za odejami in koci. D h po naftalinu je napolr.il mrzla stanovanja.
Končno dosežen delni sporazum
glede opravičenih zahtev pekovskih delavcev
KOLEDAR
Qleda$i<tie - 'diunfr - IfLadio-
Nedelja 29. oktobra
Gradimir
Sonce vziže ob 6.39, zatone ob 16.58. Dolžina dneva 19.19. Luna vzide ob 18.29, zatone ob lu-«-
Jutri ponedeljek 30. oktobra
Klavdij, Vladika
Jutri ponovno pogajanja na Uradu za delo - V torek bo skupščina vseh pekovskih delavcev
I Kot smo j ;vili, so se včeraj popoldne ponovno sestali pred-j stavniki sindikalnih organiza-J cij in predstavniki delodajalcev, da razpravljajo o spoinem vprašanju pekovskih delavcev. Tokrat so privedla pogajanja vsaj do delno zadovoljivega uspeha; p kovski delavci so se namreč sporazumeli z delodajalci glede vpraša:.-j a določitve višine normalne proizvodnje. Sicer niso dosegli tena, kar so si žel Ti, oziroma zahtevali, ve dar bj nov sporazum v nekaterih točkah izb' 1 jgnl sedanji položaj pekovskih delavcev. Ce bi bilo med sindikalnimi predstavniki večje saglis-je, oziroma, če bi se sind'k lni. predstavniki v vsem strinjaH, bi bil dosežen sporazum lahko mnogo boljši za pekovske delavce Poudariti moramo, da so sindikalni pr:dstavniki sprejeli nove predloge samo pod' pogojem, da jih pekovski de-
lavci na skupščini, ki bo v torek 31. t- m. še odobrijo.
Sporazum glede nove določitve višine normalne proizvodnje je v glavnem sledeč;
Vsak pekovski delavec bo moral na dan izvršiti naslednje delo:
a) vmesiti 120 kg moke v štručke od 150 do 250 g;
b) vmes ti 100 kg moke v oblike od 100 do 250 g tako razdeljene:
1) od 100 do 150 g v enem, ali dveh kosih;
2) od 150 do 250 g v največ štirih kosih, od katerih ne sme biti nobeden manjši cd 60 g, razen sledečih izjem:
dvojni rogljički: ram st’ 60 g bo lahko vsak pesamezn dvojni rogljiček tehtal 55 g;
žemlje: ses* avl jene iz treh kosov, od katerih lahko vsak tehta 60 g;
c) vmesiti 80 kg m ke v kose od 60 do 100 g; če bosta
na tem prikazu spoznati vse elemente, iz katerih so vaje sestavljene. In medtem ko 30 navzoči izražali svoje mnenje, katera vaja iim bolj ali manj ugaja, pa je tehnična kojnisšja ocenjevala vaje tako po njihovi lepoti in dovršenost; kakor tudi s stališča njihove lažje ali težje zmogljivosti glede končnega efekta na množičnem nastopu.
Tehnična komisija je imela dokončno sejo v torek ter je podala svoje mnenje, ki si ga je v glavnem osvojila tudi komisija, ki je sklepala o podelitvi nagrad in o sprejemu posameznih vaj za prvomajski nastop. Ta komisija ie imela včeraj popoldne sejo in je sklenila, da prejmejo:
I. nagrado za vajo za pionirje od 6 do’ 10 let tov. OLGA GORJUPOV A,
I. nagrado za vajo za pionirje od 10 do 14 let tov. MILOŠ STERGAR,
I. nagrado za vajo za mla-
Snežili zameti v Italiji
BOLOGNA. 28. — Ves popoldan je snežilo y Bologni. Temperatura pa se je ves čas gibala okrog 0. C. V Parmi je zelo močno snežilo, vendar pa se je sneg sproti tajal. Veliki snežni zameti so tudi v Apeninih. Na prelazu Cisa je zapadlo 30 cm snega, tako da ga vozila prekoračijo le z verigami na kolesih. V Rovenni 3* zgodaj popoldne močno deževalo, nato pa je padala toča, kj je pokrila ceste z 2 cm debelo plastjo ledu.
DVE SOLI V TRSTU
Na zgornji sliki vidimo krasno novo šolo pri Sv. Andreju, spodaj pa del strojepisnice na slovenski trgovski šoli v Ul. Lazzaretto Vecchio; v majhnem temnem prostoru je okrog dvajset strojev, tako da učenci zaradi premajhnega prostora drug drugega ovirajo pri delu. Mar ne bi lepa nova šola pri Sv. Andreju lahko kako odpomogla težavam slovenskih srednjih šol? . Če bi šolska uprava, ki je prežeta z italijanskim šovinizmom, ne bila Slovencem tako zelo sovražna, bi se gotovo dala kako urediti.
Poziv Elinega razrednega MM
industrijskih delavcev
na skupno M »sen sinnainiii organizacij
Enotni razredni si dtkat industrijskih delavcev je poslal pred dnevi Enotnim sindikatom in Delavski zbornici pismo sledeče vsebine:
Dne 12. septembra 1950 je tajništvo Enotnih razrednih sindikatov, za industrijske delavce poslalo vaši organizac ‘ji pismo, v katerem je na osnovi sklepov, ki so jih sprejeli na svoji skupščini delavci, vkljub ceni v Enotnem razrednem sindikatu industrijskih delavcev-, pozvalo vašo organizacijo v. skupno borbo za dosego nekaterih upravičenih zahtev, ki predstavljajo po mnenju Enotnega razrednega sindikata resnične potrebe tržaških industrijskih delavcev.
Do sedaj ni tajništvo na sv.c-je pismo prejelo še nikakega odgovora; zato vas ponovno pozivamo, da čim prej to storite, kajti položaj industrijskih delavcev se zaradi težkega gospodarskega položaja na našem ozemlju iz dneva V. dan slabša.
Vsem je dobro znano, da sedanje Plače industrijskih de-lavcev. ne ustrezajo današnjim življenjskim razmeram.To so ugotovile ne samo italijanske sindikalne, organizacije, temveč so morali priznati tudi odgovorni krogi. Iz statis’ičnih podatkov Glavnega in st.tula je razvidno, da je danes pctr;bno: štiričlanski družini za njeno-preživljanje najmanj 60.000 lir-mesečno. Glede na zadnje poviške cen raznim življenjskim potrebščinam kot tudi glede na povišanje najemnine se je, zgoraj omenjena vsota prav gotovo še dvignila.
Zalo je popolnoma jasno, da ne morejo ostati sind kalne organizacije pri takem položaju pasivne ali pa vztrajati samo Pri formalnih prote-th, temveč morajo stopiti v odločno ofenzivo.
Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev je trdno Prepričan, da bi lahko z izdelavo konkretnega načrta o upravi-
TheAmericanNationalBalletTheatre
Uspešen nastop ujujorškega baleta v gledališču „Verdi“
V gledališču eVerdfa smo v petek in včeraj zvečer prisostvovali dvema uspelima predstavama amerlkanske baletne skupine iz New Yorka (sThe American National Ballet Theatres), ki predstavlja enega od večjih stalnih baletnih ansamblov Celotna skupina ni koreografsko telo, ki bj bilo vezano na neke tradicije (če izzvzamemo splošni pojem klasičnega baleta, na katerega je vezana tudi moderna koreografija). Razen neke »amer kanske* note, ki prihaja deloma do izraza pri obdelovah del ameriških avtorjev, je za to skupino prej tipična neka «kozmopolitska» nota, kar Izhaja iz sestave članov baleta, ki so pc svojem poreklu najrazličnejših narodnosti, deloma iz pestre sestave sporeda, pa tud% iz dejstva, da si Amerika v suojem naglem življenjskem tempu in prevladujočem poudarku na razvoju tehnike ni mogla p koreografiji izoblikovati svoj tipični umetniški izraz, ki bi slonel na domači folklori, razen v. kolikor se je naslonila na folkloro prvotnih prebivalcev in doseljencev. Zato je pa celotni ansambel tehnično odlično uvežban in se pozna ugodni vpliv stalnega skupnega dela, ki sloni na klasiki, obenem pa se okorišča z vsemi izkustvi moderne šole. Solisti izkazujejo v svojih gibih, ki so mestoma bolj formalno naglašeni kakor vsebinsko doživljeni, preciznost in fineso, ki priča o njihovem disciplini' ranem in požrtvovalnem delu.
Baletna skupina, ki )o Vodita hucia Chase iti Oliver Smith, si je za tržaško gostovanja izbrala (vsaj za trža ko publiko) zanimiv spored, ki pa e po našem mnenju nekoliko en stranski v kolikor je z nj m posegla le v dela dveh izrazito kontrastnih smeri.
V prvo skupino bi uvrstili tri odlomke iz Cajkovskijevih del (Tema in variacije iz III-suite. Pas de Deu« iz baleta ehabodje jezero* in Pas de
baletu «Silfide» na Chopinove motive prav lepo učinkovali v narodnih kostimih izvajani nekateri plesi (n. pr, mazurke); celotna izvedba je bila nekam medla.
Bolj so nas prepričale obdelave glasbenih del modernih avtorjev. Občutili smo, da so tovrstni motivi koreografom Tudorju, Smithu, Loringu in De Milleju prav blizu in izvajalci so pokazali pri njih dosti več izraza in notranjega doži-
Dane* zvečer ob 20 bo na Ntudionn MPrvi maj“ kulturna prireditev, ki Jo prireja Zveza untifaStatične mladi« ne ob svoji konferenc*!.
Vabimo vso mladino in ostalo ob« elnstvo, da se udeleži prireditve.
’ 1 ‘ '	.	•	.
še na pozni romantiki slovečega dela eVerklaerte NachU, ki je za svoje odlične koreografske sposobnosti pokazala predvsem Nora Kaye in Dimiiri Romanoff. Izmed solistov so razen omenjenih izstopili še Alicia Alonso, Mary Moy’and, Igor Juškevič, John Kriza, Paul Godkin, itd.
Dobro intonlrani orkester tržaške filharmonije je dirigiral Joseph Levinen.
Pri obeh predstavah je občinstvo polnoštevilno napolnilo prostorno gledališče.
— r
drug drugemu ovirajo pri delu. ter balet »Sil/ide* na motive Chopinovih skladb v Imtru-mentacijt Benjamina Brittena Pri izvedbi omenjenih del so izvajalci pokazali predvsem svoje veliko tehnično znanje, ki je mestoma učinkovalo skoraj šakrobatičnos. Pogrešali smo včasih (Cajkovs’ ijevo Labodje jezero) večje povezave in izrazne poglobitve. S cer je res koreografska obde'av i tovrstnih motivov nujno manj dinamična in vezana bolj na zunanje efekte, Pa sm0 vendarle pričakovali več. Tudi titao ni bila kore grafska obd lava vednp posrečena. Tako bi pri
vetja in to predvsem pri dveh Coplandovih delih: »Rodec» in *Billy the Kid» ter pri Bernsteinovem «Fancy Freeit. Aaron Copland, ki zavzema pomembno mesto med modernimi ameriškimi mojstri, rad posega v tzv, mmeriškon folkloro in prav ta njegova dela so zani- 1 miva in nas prepričajo. Preprosto in hudomušno pa tudi du- 1 hovito učinkuje Bernstein, eden izmed najmlajših ameriških skladateljev s svojim «Fancy Frees, ki je našlo v Jeram Robbinsu izbomegn koreografe
Uspelno se je	kor ogrrr
Tudor lotil edlomka r Sch em bergerjevega mlaj- ga deloma
Stepli so se
Včeraj ob 11.30 je morala policija posredovati v gostilni «Al Lavandero* v Ul- Industria, kjer so se sprle in steple naslednje osebe: 30-letni Rosario Papa iz Tržiča, 26-letni Erman-no Millotti iz Tržiča, 27-letni Giuseppe Giacchi iz Milj, 35-letni Alfredo Angelini iz Milj, 30-letM Sebastiano Roffa iz Ronkov in 29-letni Vittorio Giacomini iz Trsta. Vse razen slednjega, ki so ga odpeljali na prvo zdravljenje v bolniško ambulanto, so odpeljali v zapore, jih pa takoj izpustili, ker niso imeli namena, da bi se med seboj tožarili. Kot smo že omer.ili, je bil ranjen samo Tržačan, katerega je nekdo v zmešnjavi udaril s stolom po glavi. Njegove poškodbe pa so le lažjega značaja in bo v nekaj dneh že zdrav.
čenih zahtevah delavcev te kar tegarije ter s pravilno takt.ko, ki bi j0 od brile vse sind’kalne< Organizacije, lahko dosegli' po-
V kratkem bomo po-ičel; objavljati naš novi roman JAROSLAVA HASKA
Pustolovščine dobrega vojaka Švejka
v obnovljenem prevodu prof. dr. Fr, Bradača
zitivne uspehe v korist prizadetih delavcev.
Zato vas ponemo opozarjamo, da bi nam v tim pogledu čim prej odgovorili.
Tajništvo
dva kosa skupaj, ne smeta pre-seg ti teže 100 g;
d) 1400 kruhkov izdelanih s posebnim strojem v teži 50 g korrad;
e) 800 kruhkov (rogljički, bige, soljene štručk , itd.);
f) 600 prest in grisinov.
Pri izdelovanju zgoraj cm? njenih oblik je dovoljeno, da se teža za 5 g zviša ali pa zniža.
Iz zgoraj omenjenega sporazuma je razvid-o, da so delavci dosegli izboljš nje edinole v točkah c) in d); vse ostale so skor j neizpremenjen?.
V ponedeljek se bodo ponovno sestali sindikalni predstavniki; takc-j po njihov m sestanku bo na Uradu za dTo s sta-nek sindikalnih predstavnikov in predstavnikov delodajalcev, ki bodo razpravljali še o naslednjih spornih tečkah:	o
vprašanju nadprcdukcije, 0 vprašanju vključitve še enega praznika v delovno pogodbo ter o vprašanju starostnega zavarovanja. Glede n dp odukci-je so pekovski delavci mnerja.: da bi sg morala povišati, toda ne tako, da bi se s tem okoristil edinole delodajalec, temveč tako, da bi zaradi povišanja nadnrodukcije bil delodajalec primoran vzeti V službo nove delavce, s čimer bi bilo rešeno tudi vprašanje brezposelnih pekovskih delavcev. Sindikalni predstavniki še bodo borili z vso odločnostjo, da dosežejo uresničitev tudi te točke, ki bi pomenil? ogromno za celotno kategorijo pekovskih delavcev.
Ce bi bili na prihodnjem sestanku sklenjeni še sporazumi glede preostalih spornih točk, bi bilo končno zaključeno to mezdno gibanje, ki ga vodijo pekovski delavci že več mesecev.
Urnik trgovin za praznike
Za Vse svete velja običajen prazniški urr.ik. Izjemo tvorijo le cvetličarne, ki so odprte do 20. ure in slaščičarne do 21.30. — 2. novembra je običajen delavnik. — 3. novembra (praznik Sv. Justa) - prazniški urnik Sv. Justa) - prazniški ur-lahko odprti do 19, fotografi do 19.30, slaščičarne do 21.30. — 4. november - praznik jeseni: vse trgovine zaprte razen pekarn, ki bodo odprte od 7 do 12, mlekarn (odprte od 6 do 10), cvetličarn (odprte od 8 do 13) in slaščičarn (odprte od 8 do 21.30). V nedeljo 5. novembra velja običajen nedeljski umik, razen za mesnice, ki bodo odprte od 6 do 11.
GLASBENA MATICA
sporoča učencem učitelja Milana Pertota, ki imajo pouk v Ul. Slataper, naj v torek ne hodijo k pouku, ker je tov. Pertot bolan.
DAROVI IN PRISPEVKI
Sestanki pri Fernetičih
Na bloku Femetič je bilo včeraj od 8. ure zjutraj do 13 zvečer 18 sestankov med sorodniki, ki stanujejo na Tržaškem ozemlju in v Jugoslaviji. Sestanki so se vršili v najlepšem redu.
Ob taboru OF v Borštu je daroval tov. Anton Kosmač iz Boršta 1000 lir za Osvobodilno fronto.
Za Dijaško matico je daroval tov. Danilo Sedmak 1200 lir.
Ob drugi obletnici male Kralj - Carli daruje družina Kralj 1000 lir za našega dijaka.
V nedeljo bo Ul. F. Severo zaprta za motorni promet
Ob priliki nedeljskih avtomo- j bilskih dirk bo Ul. Fabio Severo od 9. ure naprej zaprta za motorni promet. Vsi tisti, ki bodo hoteli po tej uri do častne tribune pri kamnolomu Fac-canoni, bodo morali voziti po Stranskih ulicah in sicer: Ul. Giulia R. Sanzio . Sv. Ivan -Damiano Chiesa ali po avtocesti do ceste Bazovica - kamnolomi Faccanoni.
KINO
Rossettl. 15.00: »Prvo obhajilo*. A. Fabrizi.
Excelsior. 15.30: »Trije mušketirji*, Lana Turner.
Fenice 15.00: »Praznik ljubezni*, Jeanhe Crain, Dana Andrews-barvni film.
Filodrammatico. 14.30: »Jutri je prepozno*.
3
Alabarda. 14.00: »Maršalova ljubica*.	.	.
Armonia. 14.15: «Norec v vojni*. Bob Hop e.
Garibaldi. 14.00: »Ne zaupaj svojemu možu.,, F. Muc Murrj '.
Ideale. 14.00: »Princ med lisicami*, T. Povver Orson VVelles.
Impero. 14.30: »Cas, kraj in deklica*.
Italia. 15.30:	»Govoreča mula
Francis*.
Kino ob morjn. 14.30: «Mayerlin-ška skrivnost*, Jean Marais.
Savona. 14.00: «Rdeči čeveljci*.
Vlale. 14.00: »Poslednji Mohikanec*, J. Hall.	,	.
Vittorio Veneto. 16.00: »Življenjepis Pearl White-a». B. Hutton.
Adua. 14.00: «Rio Rita*. Gianni in Pinotto.
Azznrro. 14: »Sin Robin Hooaa*.
Belvedere. 14.15: »Osvajalcu), Dana Andrevvs.
Železničarski. 15.00: »Upornica z Juga* G. Tierney.
Marconi. 16.00: »Šeherezada*.
Massimo. 14.00: «To noč bo vstalo sonce*, Jennifer Jones.
Novo cine. 14.30: »Portret Jenyz, Jennifer Jones.
Odeon. 14.00: »Zate umiram*.
Radio. 14.00: »Meksikanska bikoborba*.
Venezia. »Kapitan Blood*. Errol Flynn.
Vittoria. 16.0: «Angel je padel*, Aliče Faye.
URADNE OBJAVE
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V mesecu oktobru imaio sledeče lekarne nečno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Medtem ko je gledal „ Sestanek na odru“
sta mu tatova ukradla 750.000 lir vreden avtomobil
Oba nepridiprava je policija že izsledila in spravila na varno za policijske zapahe - Ukradeni avtomobil sta prodala za 200.000 lir
19. t. m. je tudi 41-letm Sergij Pinto iz Drevoreda D'Aa-nunzio 43 pohitel v gledališče Rossetti k predstavi revije Nina Taranta »Sestanek na odru*, Ko pa je bila revija v polnem teku in se je Sergij Pinto popolnoma predal uživanju lepega plesa, petja, zabavnih skečev ih drugih podobnih točk, se je okoli njegovega sivega avtomobila Fiat 1100 TS 2414, kaiterega je, predno je Odšel v gledališče, dobro zaklenil, sumljivo sukal neznani moški srednjih let. Čeprav je bila revija vredna, da si jo je človek ogledal, pa ie ne bo Sergij Pinto nikdar več pozabil. Medtem ko se je namreč k predstavi pripeljal 3 svojim avtomobilom, je moral po njej žalostno pešačiti na svoj dom in mu ni preostalo drugega, kot tatvino prijaviti na policijski postaji v Ul. Ko-lonja, katere člani so takoj uvedli preiskavo, pri kateri so imeli srečno roko in tatvino že po nekaj dneh razjasnili. Pri tem ji je najbrž mnogo pomagal tukajšnji tisk. ko je objavil vest o tatvini.
Na policijo je prišlo namreč nekaj oseb, ki so policistom povedale, da so isti večer, ko se je izvršila tatvina, videle, kako ata po Ul. Rossetti privozila dva avtomobila, črne barve prvi in sive drugi, in nato zavila v Ul. Buonarotti. Ker se je v Ul. Buonarotti prvi avtomobil nenadoma ustavil in bi se drugi kmalu vanj zaletel, jim je uspelo, da so v drugem avtomobilu prepoznali šoferja v osefbi nekega Nerona Pelle-grinija, ki je bil svojčas zaposlen v vojaškem avtomobilskem narku na Montebellu. Prav tako so sl zapomnile tudi številko evidenčne tablice TS 2414, ki odgovarja oni ukradenega avtomobila. Dalje so povedale tudi, da sta oba avtomobila z veliko hitrostjo nadaljevala s svojo vožnjo proti Sv. Alojziju.
Oboroženi s temi podatki so 'lani civilne policije pričeli z zasledovanjem Nerona Pellegri-nija, katerega so končno 22. t. m. aretirali v gostilni »Autisti* v Ul. Raffineria in ga odpeljali s seboj na policijsko postajo. Tu so ga najprej identificirali za 44-letnega Svera Pellegrini-ja s psevdonimom «Nerone» (z Ul. Orlandinj 44, nato Pa ga začeli zasliševati. Aretiranec je v začetku odločno zanikal, da bj ukradel Pintov avtomobil, izgovarjajoč se, da je bil od 18. do 20. t. m zjutraj odsoten iz Trsta in navedel tudi kraj, kjer 'e bil — Koper. Ker je ta svoj riibi zakrknjeno ponavljal, so ga policisti soočili z osebami,
ki so ga 19. t. m- zvečer, to je takrat, ko je bila izvršena tatvina, videle y avtomobilu TS 2414. Te osebe sp ga takoj prepoznale, nakar je aretiranec po dolgotrajnem zasliševanju ie priznal svojo krivdo in povedal tudi ime svojega pajdaša.
Pripovedoval je, da je nekaj dni pred izvršeno tatvino prišel k njemu neki «Gianni», katerega so pozneje policisti identificirali za 40-letnega že večkrat kaznovanega Giacoba Bct-tallija iz Ul. Revoltella 19, in mu predlagal, da bi skupaj ukradla kakšen avtomobil, katerega bj nato on prodal naprej v Koper. 18. t. m. sta se
Izpred okrožnega sodišča
Nesreča nikdar ne podiva
37-letni Virgil Mohor 3e 28. novembra lani v neki hiši v Škofijah napeljeval električni tok iz kleti v kuhinjo. Ko je svoje delo že skoraj dokončal, je prišel v kuhinjo 7-letni Josip Manelli, pomalical in se pričel igrati. Med igro ga je Virgil Mohor nič hudega sluteč naprosil, naj mu pri delu sveti z električno žarnico, katero je malo prej spojil z električno žico, ne da bi jo poprej izoliral. Ko pa je otrok prijel za žico, je takoj nezavesten padel, zadet od električnega toka Ljudje, ki so pritekli na Virgilove klice, so otroku, ki je še živel, pomagali, kakor so vedeli in znali, neka domačinka pa je nanj zlila posodo vode. Vsa njihova pomoč pa je bila zaman, kajti nesrečni o-trok je nekaj minut zatem umrl.
Tako se je včeraj Virgil Mohor zagovarjal pred okrožnim sodiščem pod obtožbo nenamernega umora. V svoj zagovor je navedel, da je bil prepričan, da je električna žica izolirana in da se otroku ne bo ničesar dogodilo, njegov branilec pa je nato dokazoval, da je le nesrečnemu slučaju pripisati, da je otrok umrl, posebno še, ker je bila takrat napetost precej niška- Sodišče je nato v glavnem upoštevalo branilčeva izvajanja obtoženca
usodilo pogojno na 9 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov ter odločilo, naj zasebna stranka toži obtoženca za odčkndnino pred civilnim sodiščem.
Predsednik dr. Piceiola, javni tož,lec Grubissi, zapisn kar Pivk, zastopnik zasebne stranke od v. Sferco, branilec odg-Ferrero.
I nato sestala v baru »ISA* na Trgu V.olontaxi Giuliani in se dogovorila, da bi bilo najbolje poizkusiti pred gledališčem Rossetti, kjer je prav takrat nastopala skupina Nina Taranta. Nato sta do potankosti preštudirala, kako bi bilo najbolje izvesti tatvino in se domenila, da bo Pellegrini, kateremu je Bottall izročil ponarejene ključe, ukradel avtomobil, Bottali Pa ga bo počakal na križišču Ul. Crispi in Piccolomini z drugim avtomobilom in mu kazal pot.
Drugi dan sta dogovorjeno tudi izvršila. Ker pa Bottalija ni bilo na določenem kraju, je Pellegrini vozil po Ul. Ros-sertti, dokler ga ni srečal. Nato sta obrnila, se peljala navzdol oo Uj. Rossetti in zavila v Ul. Buonarotti, kjier se jima je dogodila nevšečnost, zaradi katere sta padla v oči zgoraj omenjenih oseb in tako tud; v policijske mreže.
Oba st® nato vozila proti Plavjam, med potjo se v neki garaži založila z bencinom, nato pa se Po različnih poteh vti-hotarpila v cono B in v Koper, kjer sta avtomobil po posredovanju nekega Krevatina prodala za 200.000 lir in s; to vsoto nato takole razdelili: Pellegrinj 100.000 lir. Bottall in Krevatin pa vsak po 50.000 lir.
Po tem priznanju je pričela policija iskati če Bottalija, katerega je aretirala na njegovem domu 27. t. m. ob 7. uri zjutraj. Tudj on je pod težo dokazov priznal dejanje in pristavil še nekaj podrobnosti. V avtomobilu TS 2082, ki ga je poso dila 37-letna Isabella Fasano iz Ul. Giulia 41. sta se s Pellcgri-nijem tudi 20. t. m. zjutraj pripeljala iz Kopra in med potjo odvrgla obe evidenčni tablici ukradenega avtomobila, cd katerih je eno našla policija pozneje. Ob aretaciji sta bila cK; nepridiprava že popolnoma suha, policija pa ju je prijavila tukajšnjemu sodišču, kjer bosta polagala cfbračun za svoje dejanje.
Za promet je zaprta cesta III Armata med ulicama Ciami-cian in Monfort zaradi popravljanja greznice. Cesta ostane zaprta do končanih del.
Vsi izloženi predmeti morajo imeti označeno ceno. Urad za cene pri predsedstvu cone opozarja vse trgovce, gostilničarje, hotelirje itd. na odredbo, po kateri morajo biti vse cene predmetov, uslug itd. označene s ceno. To ne velja samo za predmete v izložbah, nego tudi za predmete v lokalih, cene v hotelih itd.
Predsedstvo cone sporoča, da je v dneh 1., 3. in 4. novembra popoln praznik, 2. novembra pa delovni dan.
Maj /a osaalel lepaha
tržaška velesejma 1951
Uprava tržaškega velesejma je razpisala natečaj za osnutek lepaka za tržaški mednarodni velesejem 1951, Uprava je izdala tudi posebna pravila za natečaj, v katerih je rečeno med drugim:
Lepak mora služiti tržaškemu mednarodnemu velesejmu, ki bo od 24. VI. do 8. VII. 1951; osnutek lepaka mora biti tako izdelan, da se lahko razmnoži tudi v obliki razglednice kakor tudi v večji obliki. Lepak mora biti izdelan v treh barvah, ki pa ne smejo predstavljati nobene nacionalne zastave. Usnutek mora biti tako izdelan da bo mogoče dodati napis »Mednarodni tržaški velesejem*. Udeleženci natečaja morajo pri prijavi svojih osnutkov navesti ime, priimek očetovo ime in naslov.
Osnutke je treba predložiti upravi za tržaški velesejem v Ulici Milano 10 najkasneje do 12. ure 15. novembra 1950 leta. Od zbranih osnutkov bo posebna komisija ocenila osnutek lepaka za prvo in drugo nagrado; nagrajeni osnutki postanejo last ustanove tržaškega velesejma.
Ocenjevalno komisijo bo predstavljal izvršilni odbor ustanove tržaškega velesejma, kateri se bo po potrebi, za točnejšo ocenitev, posvetoval z umetniki, novinarji, tehniki itd.
Prva nagrada za najboljši osnutek lepaka je 100.000 lir, druga nagrada pa 50.000 lir.
Ustanova tržaškega velesejma bo javila po* tržaškem tisku izid natečaja. Vsi konkurenti, katerih osnutki lepakov niso bili nagrajeni, lahko dvignejo svoje predložene osnutke najkasneje 15 dni no objavi izida natečaja.
IZLETI
Za našega dijaka
so na or; li v Prebenegu na polo štev. 134 868 lir, na p* 299 13.210 lir; v Badihi pn Plavjah na polo štev. 92 4. lir; v Barkovljah na pole stev. 187, 188 in 189 19-670 lir. Naknadno so prispevali Cok , rija in Karel 1000 Ur, Nada Godina 800 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dae 28. oktobra 1950 se je v Trstu r dilo 6 otrok, poroke » b le 3, umrlo Pa je 12 oseb
Poroč li so se: čevljar J-«*1 Bajan in uradnica Elena zel, vojak angleške vojske 1 mas Smith in gcspcdmja Uf brijela Prinčič, mizar Ernilio Bernes in gospodinja van Kastelic.	,
Umrli so: 73-le.tna Leomu.« Rosin vd. Gon, 70-Ielni Iullien, 83-1: tna Antonija Hreščak vd. Sancin. 69-letm ^ J CappeUo, 50-letni Franc: coschi, 68-letna Sofija vd. Catter, 19-letna	^
ghet, 64-letni Edmondo CaPP£ ni, 65-letni Gvido Štrukelj, , letna Enrica Cristim Svitir vd. Hesse, 79-Ietna CIotiMe ^ vini por. Trevisini, 76-1«“ Marija Fabec vd. Vrh.
 Ril RADIO II*
JD60SL. CONE TBSTA
(Oddaja na srednjih val« 212.4 ni ali 1412 kc) NEDELJA 29. 10. 1950.
7.00: Jutranja glas,ba;, čnore® ročilo v ital. in obJav?.ročila v 7.30: Napoved časa -, P°roc Ju. sroV. in objava sporeda, ''*>■
tranja glasba; 8.00: Operein. IoV.>; ba; 8.30: Kmetijska ura( 12S-9.00: Romantična orkestralna sj); ba; 9.30; Kmetijska ura t sW; 10.00: Križem po svetu ’ *hrvq; 10.45: Oddaja za Bujščmo jst, 11.15: Pojo in. igrajo znani s 11.45: Našim ženam (slov.;, l20.
Glasba po ,žbi-ab h(fava'sPore v Poročila v ital. in obJavjt,ročil3* 13.00: Napoved časa - P®3 l5; poslov. in objava -sP°re“?V). pionir jo mladinski zbori; 13.J«-	;4...
ska. ura: O, vulkanih (slo • ^ 45. Glasba po željah (itat-K (ltsU, Kaj smo vam Pnpr^Lje: 17.00: Oddaja za počez nJar0®e govor v narečju- ^bbfeStivala bJ, pesmi: Reportaža iz 'fsl8 30: vatske kulture (slov-):	-y	hrvr
seli zvoki; 18.4a: Poročila ščini, nato o <<^“,0" Glasuj; nju v Bujščini», l9'10'. v ital-medigra; 19.15: Poročila v 19.30: Napoved časa -0° ,„593,
V nedeljo 5. novembra bo na povabilo Planinskega društva iz Gorice izlet PDT r.a Tr-stelj Vpisovanje pri ZDTV (UCEF), Ul Machiavelli 13 II
STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN S^LJANSKEM STRELISCU
TRST, 27. (AIS-TRUST). — Na bazoviškem strelišču bodo streljali z lahkimi strojnicami 30. in 31. oktobra ter 2. in 3. novembra 1950 dnevno od 7,00. do 17.00. ure, 31. oktobra in 7. novembra 1950 od 13.00, do 17 00. ure pa s puškami. Na secljanskem strelišču bodo streljali s protiletalskimi strojnicami 30. in 31. oktobra in 1., 2. In 3. novembra od 8.00. do 17.00. ure.
19 30: Napoved JaLa v"nJ>° giaspj!i slov.; 19.45: ,Zaba]S 20'45: It 20.00: Večerni koncert, ^ ^ 1
“£reSi^,a(-ita22.bO:
beni spored; 23 00:
čila v ital.: 23'05A za“" dne^fs;
la v slov.; 23.10: Obj*vdan- J9-
SDoreda za naslednji g. za*
Valčkove melodije, 23^
na glasba.	..miilliSS!
11'iiiiiiiiiiiiih11"1111111111111111^**^
ii’iiiiiiiiiiiliiiii'i'i»ii|lllll|!jj!u^>,^f
MALi OGLA*
GREM KRPAT IN Ji ,ista dom. Naslov na upravi -----------
dom. Naslov na -----------'-j,
DVA ŠIVALNA
stroja, ^
Naslov
prodam
DAMSKE
šivilja. Naslov
tinščine
scine 111
popoldanskih uran
upravi
 ----- 1	^	V3'
s^SiTJSSSiaf'
dokumente na oDdr^>
vrne
Denar
legitimacije
POPISA
NAJNOVEJSI IN
«Union» za
STROJ
. 17.000 Ur-
nogavic
3 dnevno
Commerciale
IN SPOSOJA uroh
PRIDNA
išče
zaposlitve vj^.—-"T pr«
NAJBOLJŠIH zNfavi p
Naslov
«Prodam»
MODISTKA
klobuke Goldoni
ll-III.
PISALNE STROJE^^nl
na prilika Batagelj
------- ,	nfio
PEP.ILO izdeluj'iista;
MOŠKO
MaOov na up£av
Na
  At* -» na
HITRA
sprejema če'v1 na upravi list*-
Spalnice, kuhinje
ter drugo pohištvo
—-	~
domačega proizvoda dobite v
Ulici Vasari št 6
CLNL UGODNL
| lAOUllT ssS
za np8krbn društven
i . uunstiMstuo. «m	^
•posebne«« klHp0Vmdbe 1,8 E letno prakso- .
upravo podjetij.
AOLX-**eii
19. NDVEMiL-A t. 1-ODO IZLETI
na Reko . Q v Ilirsko B.stri^
Pilo,
Vipf“
Prijave do *• mica pri Adria-exprj^q,243, Severo 5 b, 1	,
KMHTUSKH ZADRUGE OKRAJNE ZVEZE
NABAVITE SI
*
kavstično sodo (lužni kamnn)
PO VEZANI CENI
pri TRGOVSKEM PODJETJU Z ŽIVIL!
LJUBLJANA, TYRSEVA UL. 31.
MSI ni
^fvega februarja t. 1. se je *“£» .tajnik DFS za Beneško oveni,o tovariš Marij Kont asavarjati pred videmskim so-' e(n, češ da je žalil orožni-teRa desetarja Ceccona Ar-na^a lz St. Lenarta.
a si bomo bolj na jasnem, o ie do vsega prišlo, bomo Z	ooisaii	vzroke,	ki so
® ‘ega dovedli.
21. februarja lanskega leta je rv Kont v Čedadu po ngključ-srečal orožniškega desetarja
feriCa'|nairin' Se 2 nita raz8°'
iai. Vprašal ga je, ali ni aa celo njegov sorodnik, ke lma meci bratranci tudi ta-• ki nosilo ime Čekan. Raz-i °r je dovedel na razmere v Tedaj je tov. Kont de. neIca'leri organi javne
hala'r	metl kateTlmi se na-
Sfce°n sam. pomagajo tri-ve^om D,ri napadih na Slo-čuu* ^ organizirano pren-re-pravilen razvoj DFŠ. V az je navedel proces proti
vadi*"1' kl 36 bil kot po na-l a?roščen zaradi pomanj-
tb žim Jazov' čeprav ie sto j, -, 1 2eno Alfonza Gorjupa
hront i?’ ki ie znan pristaš M e- Desetar mu je seveda I' ^ tr-?ri1' da Slovenci imamo j it> ,.°*oris‘e vse °ne, ki ima-l v? //'ionski čut in da on že | hato t ie njegova dolžnost. ? ®ta se mirno razšla.
^2 navedenega razKovora lah-
tov ^roe vesti sklepamo, da žali,	ni nit, z eno besedo
. osebnega dostojanstva Cec-stj.la:t< ga ni žalil kot predle jJ p jnvne varnosti. Tega tij, . t-eccon prav dobro zave-*am’n za.ratti tega ni na kraju fatj 'S. ^1 tov. Konta areti-c°n n v P3 ^e Je desetar Cec-1.	trenutkov nato vrnil
tieEo„ ^‘škemu kapetanu, je v Vitt, f®1 uradu napravil čudo-bitj . Ob‘°žnico pclno nesram-t* ,žl. Wed katerimi je bila ki Er.a’, k tov. Kont s smrt-®Wr\ ouim, ki bodo zapirali Predvsem pa orožni-M^^tan je še isti dan po-šfva, . Qrv- Konta in ga zasli-Ws9i ,ri ,ure- Na kraju je pod-^Sor?lsriik. v katerem je bil ^iansfcT	teko	k°t i®
šče, potem si lahke, mislimo v kakšne klešče so spravili tov. Konta z 10-mesečno pogojno kaznijo.
Krivična obsodba, ki jo je prizivno sodišče v Benetkah potrdile, predstavlja noy in grob napad na demokratične pravice, ki jih italijanska usta. va in mirovna pogodba priznavata našemu ljudstvu, predstavlja eno izmed tolikih polen, ki so jih našemu ljudstvu metale in jih še danes mečejo oblasti pod noge, ker se pač ne morejo sprijazniti z mislijo, da tudi temu ljudstvu pritičejo vse človečanske pravice.
Naj se oblasti le vztrajno oprijemljejio starih metod kot pijanec plota, m; jim bomo vedno odgovorili z iste odločnostjo in pri pra vij črnostjo, kot smo odgovarjali vsem dosedanjim režimom, ki so si lastili pravico nad nami. Vztrajali bomo v svoj, pravični borbi ne glede na to, če oblast, »kaznujejo* naše voditelje, kajti za nas njihova obsodba ni verodostojen dokaz pravice. Dogaja se na svetu, da si močnejši lastijo pravico, in vedno da m os
nejši zatirajo in kaznujej», vendar ni nujno, da delajo to po pravici. Vsaj, glede nas go-riških in beneških Slovencev so italijanske oblasti dokazale, da znajo bitj zelo pristranske in sovražne.
Vesti za trgovce
Na sedežu Zveze trgovcev za goriško pokrajino, si včlanjene tvrdke lahko ogledajo okrožnice o sledečem: Podaljšanje trgovinskega sporazuma med Ita-
Predpisi
za klan; e prašiče? na domu
Po odredbi goriške prefekture bo letos občinski živino-zdravnik pregledal na domu vse prašiče, ki jih bodo kmeto- domov, valci zaklali doma za domačo rabo. Interesenti bodo morali zaprositi dovoljenje za klanje vsaj 24 ur prej pri občinskem živinozdravniku, ki bo določil uro svojega pregleda.
Šolski pouk ukinjen od 1. do 4. novembra
Ministrstvo za šolstvo je od-. redilo, da bo pouk, v zvezi z lijo in Poljsko z dne 15.6.1949; ] dnevom vseh svetih, vseh mrt-
vanjfi
vestnik Marshallovega plana; izvoz krompirja v Švico; mednarodne cene konserviranih rib; ponudbe vojnih ostankov iz zapadne Nemčije, povpraševanja in ponudbe blaga iz Nemčije; uvoz organskih sintetičnih barv iz Švice; prošnje za izvoz na podlagi sporazuma vzajemnega sodelovanja med
vih ter praznikom zmage ta vseh šolah ukinjen od 1. do vključno' 4. novembra. Dijaki se bodo vrnili v šolo v ponedeljek 6. novembra.
Pozabljeni kolesi
Agenti javne varnosti so pred dnevi izročili mestnemu
Italijo in Grčijo; kontrola bla-1 policijskemu uradu dve kolesi,
ga iz ZDA; trgovinska pogodba med Italijo, Nizozemsko in Indonezijo — dodatek št. 6; poslovanje fitopatološke kontrole povrtnin namenjenih Izvozu.
na katere so lastniki očitno pozabili in sta dalj časa sloneli eno pred neko trgovino, drugo pa pri vhodu v neko kavarno.
Konsorci, Unrinih tkanin v Gorici sporoča, da se bo jutri, ponedeljek 30. oktobra pričelo razdeljevanje slednjih Uizririh tkanin: boljše moško blago po 2500, 2700 in 3000 lir, moško sukno po 2000 lir, navadne volnene odeje za er.o posteljo po 1700 lir, boljše volnene odeje svetlorjave barve po 2200 lir, volnene odeje za dve postelji po 8500 lir, odeje tipa «plaid» najboljše vrste v različnih svetlih barvah in različnih risb, primerne za potovanje, velikosti ene postelje po 5000 lir.
Za prodajo omenjenih tkanin so v Gorici pooblaščene sledeče trgovine: tvrdka Otto Krei-ner, Raste 1 31, Delpiero Karel, Ul. Carducci. V Tržiču: trgovina Pellegrini; v Gradiški: Bres-san; v Gradežu: Argentini Sup-pa; v Krminu: Torelli; v R°-mansu: Cantarelli; v Ror.kah: Utili.
FILM
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl, Silvio Pellico i/11. nadst. - Telefon 11-32 PjlZIVjO SODIŠČE V BENf-TKflH POTRDILO OBSODBO VIDEMSKEGA SODIŠČA
IFS 23 Mo Slovenija Marij H
obsojen na 10 mesecev pogojno
Nov dokaz pristranosti in sovražnosti italijanskih oblasti do Slovencev
Nov sedež odseka zb bivše partizane
Odsek za bivše partizane sporoča, da je svoj urad preselil iz Ul. Montesanio 42 v poslopje št. 24 v isti ulici (hišica na vrtu).
Krivda slabega vremena
Predsinočnjim je na poti domov zdrsnil na mokrem pločniku v Ul. Brigata Casale 74-letni odvetnik v pokoju Jekel Mario iz Ul. Angiolina. Ležečemu na pločniku mu je pomagal avtomobilist Teodor Malan iz Trsta, ki je ponesrečenca s svojim avtomobilom odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Tu so Jekelju obvezali lažjo rano np bradi in čelu, nakar se jč odvetnik lahko vrnil
Kras in pogozdovanje
Na Krasu razlikujemo več [ Krasu, vrst zemljišč, od katerih so tri S pogozdovanjem Krasa se najvažnejša:	I	bo ustvaril večji ali manjši
1. Pašniki, ki so na nekate- mrtvi pokrov gozdnih tal, serih mestih manj, na drugih pa stavljen iz cvetov, plodov, les* bolj kamer.iti, a vsi različni po nih odpadkov, drevesne' skorje,
kvaliteti.
2. Popolnoma goli Kras brez
V vrsto p.opagan-'n h t imov,, ki jih zapadne. demokra-
rt. v	I	,	! v goriški mestni občini je bi- j 2er^ije.
el) l ?Ml mCt ti n? KU1 Or) t 1° °d 22. do -8. o.<tobra t. 1.1 g Sikare, uničeni gozdovi od
II rojstev, 4 primeri smrti, 9 page jn prevelikega izkorišča-vknjizenih porok in 5 porok. nja po prebivalstvu.
. Rojstva: Candussi Giani, Sil- Pogozdovanje Krasa ima nacije v zadnjim čnsu na široko vier Florenca, Škodnik Miri- men, popolnoma spremeniti go-proizvajajo, upada brez dvo- jam, Gorjup Elizabeta, Blažič spodarsko in klimatično stanje ma tudi film <rDržiima sk i-- Gianpavel, Žbogar Eleonora, kraških krajev, nosto, ki ga vrtijo t-> dai v ki- Gandin Angela, Medelin Ro-, ?ia r a Krasil so nastala v nodvorani Vittoria. Kamen fil- bert, Ughi Mavra, Stani Lavra,' ze]0 dolgi vremenski periodi. ma ie prikazati teror in nori- RaSančl Ana.	Glavni faktorji, na podlagi ka-
Smrii:	57-letna gospodinja terih nastanejo tla, so: oblika
Ije v vzhodn h državah.
Režiser filma se je grtovo skHeeml m g-vo ice, ki so n -sta'e po drugi -vetovrti vojni . težki operaciji, krtrr s? je •podvrg l Stalin. Ame.i ka o'u zija pa prihaja tako d^leč, da smatra, da bo smrt voditelja povzročila revolucijo in konec ljudske demokracije.
Gotovo je ta film močno privlačen za vse sloje, kep se poslužuje znanega in dobrega igralca D. Fairbanksa. V zadnjem času po smo bili priča neštetim taleh filmov od Ni-nočke pa do Rdeče Donave idr. tn nas zato tudi ta zgodba ne preseneča.
Film ne zapusti pri gledalcu nobenega dobrega vtisa in splošni komentar ljudi, ki so že siti takih nesm:selnih in brezpomembnih zgodb, je ta
usahlih dreves in ostankov živih bitij ter živi pokrov zeljnih bilk in grmičja ter gozdnega drevja.
Z mrtvim pokrovom se zemljišču vračajo z njegovim razkrajanjem ponovno ona hranila, katera je rastlina potrebovala za svoje življenje. Z mrtvim pokrovom se bo ustvarila debela plast rodovitne zemlje in se s tem povečal prirastek na lesni masi v gozdu.
Odpadki iglic in listov od drevesa so zelo važen faktor za
Pich vd. Elizabeta, 31-letna go- zemljišča, klima, podlaga in' spodinja Bisiani Hilda, 63-letni vegetacija. Na področju Krasa vzdrževanje gozdnih zemljišč, knjigovez Eragiacomo Lucijan, je največji del tal nastal iz! ker se s fizičnim, kemijskim 88-letni zasebnik Faber Albert, 'apnenca in dolomita s pomočjo | in biološkim procesom pretvar-Vkajižene poTOke: agent jav- odtekanja vode, v kateri so. jajo v rastlinska hranila. To jo ne varnosti Canzian Angel in ogljikove in razne humuzne ki- eges procesa, ki povzroča spre-
Vazzoler Elizabeta, čevljar Jer.' sline.
man Izidor in gospodinja Zor- j Področje Krasa ima različne zin Libera, agent javne varno- klime, ki jih napravljajo različ-sti Pazzagli Adelma in gospo-. ne nadmorske višine, močni ve-dinja Civinini Licija, delavec! trovi, oddaljenost od morja, Borghese Bruno in gospodinja bregovi in grebeni. Položaj in
Zorzi Flora, kmet Brajnik Dušan in gospodinja Osbot Ana, mehanik Sordello Oreste in polničarka Copetti Marija, a-gent javne varnosti Fevraro Vicenc in uradnica Brecelj Helena, brivec Pagani Angel in tkalka Car.dela Marija, radio-tehnik Pascoletti Jožef in gospodinja Filla Armada.
Poroke: deiavec Ottogalli Ni-Io in gospodinja Di Braida Ri-na, učitelj Perko Leon in gospodinja Micheloni Nives, po'
da bi se lahko zapadna filmska I sestnik Franchi Alojz in učite-industrija usmerjala na bol/ša ljica Beviglia Jolanda, policist področja in bolje uporabila j Straga Giocondo in učiteljica sposobnost takega igralca kot Cocianni Ana, mehanik Cu-
je Fairbanks,
m . n
schieri Andrej Mikluš Marija.
in gospodinja
smer posameznih vrhov imata dostikrat velik pomeri, kjer smer glavnega vetra lahko povečajo ali pa tudi ublažijo. V najjužnejših predelih primorskih krajev vlada sredozemska klima, v ostalih pa submedite-ranska, a v notranjosti kopenska ali kontinentalna klima. Glavni faktorji, ki tvorijo klimo so: temperatura zraka, vlaga vetrov, izsolacija in r.a-oblaka.
To so glavne značilnosti Krasa, ki jih moramo sedaj pri dviganju gospodarskega stanja prvenstveno nadvladati. Da pa bo človeška znanost te pojave nadvladala, je potrebno poznanje posameznih predelov na
membo v mineralnem delu zemljišča. Zato je na vseh kraških zemljiščih tudi prepovedano grabljenje stelje, ker se tako odvzema zemljišču zelo važen življenjski faktor. Listje, ozir. mrtvi pokrov se sme odstranjevati iz gozdnega zemljišča samo tedaj, če je predebel in če kvarno deluje na kemijske reakcije.
KINO
VERDI, 14.30: ePasje življenje*, A. Fabrizi.
VITTORIA, 15: »Državna tajnost*, G. Johns in D. Fairbanks.
CENTRALE, 15: »Rdeče skale*, G. Montgomery.
EDEN, 14.30: »Uporniški princ*; M. Lotti in M. Serato.
MODERNO, 14.30: »Divji veter*, P. Goddard in R. Mil-Iand.
BERTOKI
0 potekal.
tVi§,ple kazalo, da so oblasti
'n
itavji. SV0^° Prenagljenost šje, j nadaljuj,, poizvedova-■Utazain 9.P° enem letu se je
^ teed’ ♦ 50 P^lteijski or8'a‘
^teučij- 111 časom temeljito 'lil sodnij0 slvar 511 i° Priia' Tako *
■t l ^ 1® Prišlo 1. februarja
D^e razprave proti
“b tei r. tov. Mariju Kontu.
ie i3Vnl tožilec
'h- taii ,• ie tov. Kent si-wlnik DFS
In,
-e vni; “• Vendar to ne ®°6išjia r,a*‘.. na nepristranost — ■	■	ttaHja
zagotavlja ne-Voi vsem organiza-
k6r ie žal11 “Sled Poi , ’ zahteval eno leto S tl	kazni.
bižil{6ri &rom' ki se kljub i 'Oriov(, sti razlikuje od i. ?a. kot noč od dneva. .Pti 0s(, ”ž*teu ni uspelo pri-
K obL^.15 DFS' ki 3« ob-
uporabijo
r7' <>r„a^U iivtfctvu in njc--aCi}1* V 06611 naže'
sair,^1? 151 rai bi opravi-večji potisk obla-
k* >-! ®lovencev
Voj,
ni usPel° » be-?Va’ 6a ; 1’ar,ski prikriti <3ej-- I® te bilo samo dema-
Jfosa*®10 ki
SešiL ■«meno organizacijo in na nje-hi ...z očitnim name-Jih odvnv']i pra-?ni voriii kateri hodijo, in Ob _, ,. svoje lir-dstvo.
V"' zhj^^rave se je i u- Kn _ teakrjl k posveto-ia^rkei JUe_yrril v dvorano in ' nbso<teo: 10 mesecev
t:
Vil-,-i teti
i>t
Pomdostitve- tov
a2?n Jteie 7aPrt' vendar se mu
t (ip ^eM‘Vit3e obso<lbe' ki
k,V MkIo videmsko sodišče
fe S orKOnt tBk°3 Vloži) rikgh Prizivno sodišče v
25
fe^kova’^a“ jo toreJ tolik« b^ko Prizivna razprava Pa X' Rezultat raz-b^itev obs^K liSl° navacuia
h vit)e^W ^ kl 30 Je iz' VaHk	sodišče.
CHtaS* mr.prave je ta, C V Ben»., r prizivnega so-^ijito -^kah ni hotel bolj te,?3 dovedi 6£tedatl okoliščin, o^> razglasitve v,-
k kajti če bi bil
ati »oht-«!. "“r®1 nu3nn
<.C°bt0Ž1
za nedolž-
tetre'’' Ngdau* tom Primemo V 11 tudi ‘te Pa so obsodbo 1't*llf0*taviu ’ ker niso ho-}jv videm-iil? Iaž »pravič-13 ho i kih sodnikov. *
|e itailjgk^ koli. dejstvo l5lk?,D.Fs Mari3a Kon.
s(te’5če"ob-
S: 0 mesS narija KOn-
. tkj^kaztii weY pogojne za-
d,-, biJ° 1,0 <Kisedcl ka^ bi v petih letih ricjanje. Ce v iaj? Pokralf ■ oblasti v vi-
, ka«iar iS6e3° dlako
?tede 8 za Proti slo-51 naš ?.a 3im ta za-
^ Koru	Po	krl‘
TOi)o r>red
Uspehi zdrave in dobrekritike
Sedanje dvomesečno tekmovanje, ki ga je napovedal o-krožni <xibor SIAU, ima namen poživiti udarniitvo v našem okrožju za dovršitev gospodarskega plana in na drugi strani za razširitev in utrditev Fronte. Nujnost »n potrebe tekmovanja se naie ljudstvo prav dobro zaveda, zato je z navdušenjem prijelo za delo. Jo dokazujejo obveze, ki so jih sprejeli posamezni delovni kolektivi po tovarnah in podjetjih, po vaseh, delovnih zadrugah in tudi posamezni kmetje.
Tudi tank kjer je za dalj časa popolnoma zaspalo udami-štvo, se sedaj tekmovalni duh čudovito razvija in ljudje teh krajev prav nič ne zaostajajo za drugimi. Kjer ie organizacija Fronte dobro razvila politično in idejno delo prej pasivni kraji sedaj prednjačijo in skušajo nadomestiti vse, kar so prej zamudili.
V vrsto krajev, ali bolje rečeno vasi, spada tudi KLO Bertoki. Tu je prostovoljno delo počivala dobre tri mesece in smo o tem tudi že pisali. V začetku tega tekmovanja se je hitro razširila vest, da je o krajni LO v Kopru sklenil, da se na območju LO v Bertokih zgradi nova šola. Prav tako se je hitro zvedelo, da je krajevna tekmovalna komisija sklenila zgraditi zadružni dom še v tem letu. Seveda vse to ni ostalo mrtva črka. temveč so frontne organizacije po naseljih takoj postavile tekmoval, ne komisije, ki so pripravljale množične sestanke. Na teh množičnih sestankih so se ljudje strinjali, da bodo za dogra-Vev šo!» in zadružnega doma dali vse svoje sile.
Ze drugi dan po teh množičnih sestankih je bil viden uspeh. V soboto in nedeljo je manifestativno začelo tekmovanje prebivalcev KLO v Bertokih. Na prostovoljno delo je prišlo 250 ljudi. Sedaj dnevno
sodeluje 15 do 2Q prostovoljnih delavcev pri gradnji zadružnega doma in šole.
To je dokaz, kako so naši ljudje vedno pripravljeni so. delovati pri delih, ki gredo v dobro skupnosti. Prav tako je dokaz, da smo prav napravili, ko smo pred časom prav na tem mestu kritizirali delovanje Fronte v Bertokih in drugje. Na drugi strani pa dokazuje, da sq osnovne organizacije KLO v Bertokih pravilno razumele našo kritiko in sedaj odločno popri j e1 e za de-'o. Na drugi slrani vidimo, da je treba pravilno oceniti delo ljudi in jih' za to pohvaliti ter nagraditi. Prav tako je treba pravilno ceniti delo, ki ga o-pravlja naša oblast v korist delovnemu ljudstvu.
Tako vidimo, da se postavlja pred osnovno organizacijo Fronte v Bertokih in tudi drugih vaseh in mestih kot glav. na in stalna naloga: Siriti u-damršitvc, zainteresirati vse delovne ljudi pri reševanju vprašanj, ki se tičejo ljudstva in vsa dela pravočasno napraviti.	Egidij	Novel
Spored IV. festivala
lirvatskiii prosvetnih društev
v Bujah
Nedelja 29. t. m. SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK IV. FESTIVALA
Ob 9: Povorka z zbornega mesta na Trg maršala Tita. Ob 10: Pozdravni govori na Trga maršala Tita. Popoldne ob 13: Zaključna prireditev, na katerem nastopajo vsi pevski zbori, folklorne skupine, narodni pevci, recitatorji in godbe. Vse dni festivala bo v dvorani zadružnega doma razstava slik Jugoslovanske likovne umetnosti XIX. in XX. stoletja.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Priprave za .leden sni umre*
Pred časom smo v krajšem članku med drugim sporočili, da bo od 23. do 29. novembra ((Teden slovenske kulture*. Po pregledu italijanske in hr-vatske kulture, ki sta bili prikaz razvoja nacionalne kulturne dejavnosti italijanskega in hrvatskega ljudstva, bodo tudi Slovenci koprskega okraja prikazali, kako se razvija kulturno — prosvetno življenje Po vaseh in mestih. Iz glasov, ki jih slišimo s terena, lahko sklepamo, da so priprave v polnem teku.
V Kopru je ustanovljen pripravljalni odbor, ki bo reševal vsa tehnična vprašanja.
Do sedaj se pripravljajo za nastop pevski zbori iz Smsrij, Pomjans, Kort, Boršta, Cežar-jev, SKUD — Kooer in zidarskega tečaja iz Semedele. Za dan 19. novembra b0 ocenjevalni nastop vseh pevskih zborov. Kraj še ni določen, vendar bo verjetno v Vanganelu ali Marezigah. Natančnejša navodila in kraj bodo pevovodje pravočasno prejeti.
Dramskih družin bo šest. Od teh sta najboljši vanganelska in šmarska. Tu moramo takoj pripomniti, da imajo v Dekanih zelo talentirane igralce, toda se dramsko delovanje ne razvija tako, kot bi se moglo in kot bi bilo pričakovati od tako velike vasi. Prav bi bilo, če bi odbor prosvetnega društva poživil med člani zanimanje za dramatsko delo.
Za zgled res dobrega delovanja naj bi bila dramska družina v Kortah, ki je pre-
vzela težko nalogo. Njeni člani se učijo Borove »Raztrgan-ces>, ki zahtevajo res dobrih in talentiranih igralcev. Ta dramska družina je že nekajkrat pokazala kaj zmore do-bra volja in vztrajnost. Bili smo navzoči, ko so lani priredili igro «Gosp dar* v vasi jn šli tudi na gostovanje v Puče.
enoletnega plana!
Odmev obeh prireditev je bil velik, saj so ljudje še dolgo časa govorili o tem kulturnem dogodku.
Godbe bod0 sodelovale na dan republike dopoldne pri povorki, popoldne pa pri koncertu. Združeno bodo nastopile godbe iz Pobegov-Ccžar-jev, Marezig in Dekanov, posebej pa godba s Sv. Lucije.
V »Tednu slovenske kulture*, bomo imeli priložnost videti nastope štirih folklornih skupin: iz Dekanov, Vanganela, Marezig in novonastalo SKUD Istrske banke. Prav gotovo bodo ti nastopi vzbu-
dili veliko zanimanje, saj bodo prikazovali del bogastva iz narodnega življenja naših prednikov, ki se je ohranilo skozi dolgo dobo zatiranja.
Za naše najmlajše se pripravlja prijetno presenečenje. Dijaki slovenske gimnazije in osnovne šole v Kopru se uč;jo igre »Kraljestvo palčkov*. Iniciativo za to je dal tov. DUJC Franc, upravnik gledališča.
»Teden slovenske kulture* ne bi prikazal vsega delovanja in razvoja če ne bi imeli priložnosti videti tudi del naših umetnikov. Zvedeli smo, da Je zamišljena razstava današnjih upodabljajočih likovnih umetnikov. 'Gotovo bodo naši ljudje to razstavo obiskali v velikem številu, da bodo videli, kako sodelujejo, spremljajo in prikazujejo naši umetniki današnjo socialistično stvarnost. Erav tako bo razstava zanimala naše Ijvidi tudi s strani, kaj bodo naši likovni umetniki prikazali novega iz svojega umetniškega snovanja.
Poleg te razstave je zamišljena tudi fotografska razstava o delu zamejskih Slovencev. Prav tako bom0 imeli priložnost videti tudi etnografsko razstavo in osrednjo razstavo slovenske knjige, ki jo bo priredilo slovensko prosvetno društvo »Oton Zupančič* v Kopru. Po vaseh bodo krajevne knjižne razstave.
Ves ta spored bodo izpopolnjevala še predavanja o slovenski literaturi in kulturi.
6.
Vsi ti bataljoni so se pozneje združili v brigado »Tito*. V okolici Rima so se borili proti nemškim edinicam in odbili tudi njihov močan napad. Jugoslovani so bilj tudi v italijanskih partizanskih odredih.
Opomba; Na iniciativo tovarišev, ki so pobegnili iz zapora Spoleto in iz taborišča Colfiorito, se je v Umbriji osnoval po kapitulaciji Italije partizanski odred, V katerem je bila desetina bivših črnogorskih partizanov. Odred j« vodil Tozo Lakovič (sedaj kapetan JA). Kmalu se je p^e-čal in štel preko 50 tovarišev. Postal je privlačna točka za vse Jugoslovane v Umbriji, kjer so bila še druga koncentracijska taborišča in ječe.
Ke- v Umbriji ni bilo drugih partizanskih odredov, je tvoril jedro brigade «Antonio Gram-sei», ki se ‘e formirala s sodelovanjem KPI. Na sestanku, ki se je vršil v Colforcella v prisotnosti člana vojn? komisije KPI Luigia Hinia in člana Kp za Umbrijo Fiiiponija, je bilo izvoljeno vodstvo brigade, in sicer: za komandanta Tozo Lakovič, za komisarja Filiponi (Pasqualc), za namestnika komisarja Bogdan Pešič, za na‘ čelnika štaba Nikola Bočlč (sedaj major JA). Tri bataljone te brigade (»Tito*. »Milovan Djilas* in «Peko Dapče-vič») so tvorili v.glavnem Jugoslovani, a dva bataljona sta bila italijanska Kakor so akcije in borbe krepile jugoslovanske bataljone, y katere so
ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL)
30.000 primorskim Slovencem iz taborišč v Sardiniji niso dovolili zavezniki, da se vključijo v HOB češ da so italijanski „podaniki“
V italijanski partizanski brigadi «A. Gramsci > so bili večinoma Črnogorci - Opor mornarjev • Grkov • V prvi tankovski brigadi je bilo skoro polovico Slovencev
se stalno stekali novi tovariši, tako so šibile italijanske bataljone. Iz njdh so ljudje odhajali in bežali iz borb, dokler
se niso po neki nemški ofenzivi skoro povsem razbežali. S pristankom KP Umbrije je bil po dolgem prepričevanju osnovan samostojen jugoslovanski odred »Tito*. 1. maja 1944 je prisegel Narodnoosvobodilni borbi. Ko se je pričela fronta pri Anziju, je odred prekoračil bojno črto in preko Rima prišel do Barija, imel je tudi svoje osvobojeno ozemlje, ki se je raztezalo od mesta Vizo do Leonese po dolini reke Ne-re (Val di Nera). Stab odreda je izdajal y mestu Marzia «Unita» v italijanskem in našem jeziku.
V svoji knjigi «Un popolo alla macchia* omenja Luigi Longo brigado »Antonio Gramsci*, ki je bila sestavljena iz hrabrih Črnogorcev.
* * •
V januarju 1944 jP prišlo v Italijo poveljniško osebje prvega tankovskega bataljona
vrhovnega štaba, okolj 60 tovarišev, ker so zavezniki obetali Vrhovnemu štabu, da bodo našo vojsko oskrbeli z znatnim številom tankov. Istočasno je prišla v Italijo zaradi prevzema letal tudi skupina naših letalcev. V tej skupini je hilo 322 tovarišev, in sicer 53 oficirjev, 85 podoficirjev in 84 borcev. Iz tg skupine se je pri vrhovnem štabu osnovala prva letalska baza.
Naši tankisti in letalci so morali v Italiji nekam dolgo čakati na tanke in letala. To vprašanje se je stalno zavlačevalo in našli so se najrazličnejši izgovori. Naš kader pa je bil izbran. To so bili po večini stari borci, ki se jim ni dalo trohneti po italijanskih mestecih, medtem ko so bile v domovini borbe.
Qb nek, priložnosti so tankisti in letalci organizirali prireditev in povabili na njo tudi zavezniške oficirje, predvsem or»e od katerih je bila odvisna izročitev tankov in letal! Posebna točka programa je bi-
la neka pesem na melodijo slovenske pesmi: »Se, še ne grem domov*, v njej so se tankisti in letalci izrazili, da ne gredo domov dokler ne dobijo tankov in letal. To pesem so takoj prevedli zavezniškim oficirjem.
Oboji so imeli tečaje, a zaradi tega, ker so zavezniki zavlačevali z izročitvijo tankov in avionov, je bilo med njimi mnogo nejevolje. Nekega dne se je prijavil neki jugoslovanski letalec, ki je služil v kraljevi vojski, da pristopi v našo. Naši so ga sprejeli, toda ameriški oficir, poveljnik nekega letališča, mu je to prepovedal. Polkovnik Mile Povičič, poveljnik naše letalske baze, je rsa to takoj reagiral. Vzel je tri kamione, na nje pa postavil strojne puške in krenil proti ameriškemu letališču na nasilno izvidnico, to je v cilju demonstracije. Na srečo je komisar baze Pevoslov Vasiljevič pravočasno zvedel za to partizansko demonstrativno akcijo. Uspelo mu je, da je prav pred
ameriškim letališčem dohitel kamione!
Nekaj dni za tem je tisti letalec, zaradi katerega je bila demonstracija, odstranil kokardo in si nadel peterokrako zvezdo, ameriški oficir pa se je opravičil. Za Mila Povičiča in tovariše je priredil celo večerjo.
Komaj aprila so odšli tankisti na tečaj v Afriko in tam so jfljm takoj nato izročili za eno brigado tankov. Svoje številčno stanje so izpopolnili s primorskimi Slovenci, ki so v Egiptu prešli iz kraljeve vojske v našo. Tečaj je trajal dva meseca. Naši tankisti so delali dnevno po 12 ur samo, da bi ga dovršili čim toalje in bi čimprej odšli v Jugoslavijo.
V neposredni bližini taborišča naših tankistov se je neko jutro dvignilo 500 grških mornarjev, pristašev Elasa, ki so se uprl! na grških vojnih ladjah v Aleksandriji. Zahtevali so vrnitev v domovino in udeležbo v borbi proti Nemcem. O tem srečanju so naši tankisti pisali: »Zvedeli smo. da je stavka trajala na ladjah r.ad 20 dni, da je bila ena ladja potopljena in da so angleške kraljeve čete končno zadušile stavko. Grki so bili v taborišču za žico zraven nas. Vsako Jutro pred dviganjem in spuščanjem zastave so se postrojih in jo pozdravili. Stražile so jih angleške kolonialne čete in precej slabo ravnale z njimi.
(Nadaljevanje sledi.)
KAKO SE RAZVIJAJO NfiSE ZADRUGE IN NEKATERE NJIHOVE NAPAKE
Nove organizacijske oblike in sistemi dela
Na prvem občnem zboru okrajne Zadružne poslovne zveze, ki je bil pred kratkim, je bilo podano poročilo u-pravnega odbora, katero je do podrobnosti osvetlilo delo, uspehe in pomanjkljivosti zadrug na splošno. Ne bi bilo prav, če bi molče prešli mimo, ker Je poročilo slišalo le manjše število članov. Da bodo vsi člani dobili vsaj približno sliko o razvoju in delovanju zadrug objavljamo v naslednjem obširen Izvleček iz omenjenega poročila.
Prvi občni zbor okrajne Zadružne poslovne zveze je leto dni po drugem občnem zboru Zadružne poslovne zveze za Istrsko okrožje, ki je sprejel zgodovinsko pomembne sklepe za razvoj kmetijskega in splošnega zadružništva y okrožju. Ta prvi občni zbor more na podlagi poročila o izvršenem delu in diskusiji delegatov pregledati uspehe in pomanjkljivosti pri sedanjem razvoju vseh oblik zadružništva. Zbra-ti mora vse bogate izkušnje do-sedarijega dela in na podlagi teh ugotoviti resnične možnosti za hitrejši razvoj in utrditev vseh vrst in oblik zadružništva, zlasti kmetijskega, ker je v našem okrožju kmetijstvo najvažnejša panoga gospodarstva.
Takšen pregled bo omogočil, da odstranimo dio sedal storjene napake, po drugi strani pa bo obogatil naie izkušnje. Tak pregled bo omogočil hitrejši razvoj vseh pan«Dg gospodarstva, dvig kmetijske proizvodnje in bo vzpodbuda za izboljšanje življenja, gasip«Ddairska, politični in kulturni dvig de-lovnih kmetov na vasi.
Ugotavljamo, da je naš delovni kmet odločno stopil na pot rekonstrukcije našega kmetijstva. To dokazujejo do sedaj (Joseženi uspehi, ki krepijo razpoloženje delovnih kmetov, da pričenjajo s<3delovati v vseh vrstah kmetijskega zadružništva. To pomeni, da si naši delovni kmetje gradijo z jasno perspektivo boljše življenjske pogoje, ki se jih lahko doseže samo tam, kjer ima v rokah oblast delovno ljudstvo.
Drugi občni zbor Zadružne poslovne zveze za Istrsko okrožje ie sprejel več sklepov, kateri so postali za vse nas obveza. Tako, da se v vseh kmetijskih zadrugah razvije demo-kratičnost, da se pospeši razvoj višjih oblik zadružnega dela in proizvodnje, da se razvijejo vse panoge krajevnega gospodarstva, obrtništva, živinoreje, ekpnomije itd. Izven tega tudi, da se napiavi vse za čimboljše notranje delo.
Druga obveza je bila, da se tam, kjer obstajajo gospodarski in politični pogoji, ustanovijo kmetijske obdelovalne zadruge, v že obstoječih pa, da se razvije borbo za čimboljšo notranjo organizacijo dela, za izkoriščanje vseh prednosti in sredstev za dvig kmetijske proizvodnje.
Tudi sklep za izboljšanje Jr. govskega poslovanja in organizacijske utrditve obrtniških in ribarskih zadrug je bil velike važnosti. Ti sklepi so rodili celo vrsto novih vprašanj, ki so prav tako postali za vse nas i obveza.
Pri izvrševanju teh nalog, ki jih je občni zbor postavil pred nas. oziroma pripravil okrajno Zadružno poslovno zvezo, smo morali iskati nove
organizacijske oblike jn sisteme dela, kj bi najbolj odgovarjali pogojem in stopinji razsoja.
POTREBNA JE BILA
DECENTRALIZACIJA
Organizacijski sestav okrajne Zadružne poslovne zveze ni več odgovarjal stopnji razvoja vseh panog gospodarstva v zadružnem te socialističnem sektorju. Na okrajni Zadružni poslovni zvezi je bila cela vrsta odsekov in oddelkov, v katerih je bilo zaposlenih veliko število uslužbencev, rezultat dela Pa je bil minimalen. Odseki, ki bi morali biti jedro zadružnega vodstva, to je revizorski in instruk-torski odsek so bili najšibkejši po številu in kvaliteti kadra. Zato je bilo nujno, da se izvede decentralizacija in spojitev odsekov,
S postopnim razvojem med letom je bila izvedena reorganizacija. Odsek za kmetijsko proizvodnjo, oddelek za kmetijske obdelovalne zadruge razen referenta demokratizacije, oddelek za zadružne gradnje, komisija za gradnjo zadružnih domov in planski odsek, so bili prenešeni na poverjeništvo za kmetijstvo. Pred tremi meseci se je izvedla reorganizacija, oziroma decentralizacija trgovine, personalnega in statističnega oddelka. Istočasno je bilo ustanovljeno novo podjetje »Okrajni kmetijski servis* pod okriljem Zadružne poslovne zveze.
Takšna reorganizacijska struktura odgovarja našim razmeram. To so potrdili uspehi zadnjih treh mesecev.
Naloge, ki so bile postavljene pred nas, so mnogi upravni odbori pravilno razumeli. Tako vlogo zadružništva v kmetijstvu in kakšne so naloge posameznih članov upravnega odbora kmetijskih zadrug. Številni upravni odbori so se redno sestajali in imeli medsebojno delo razdeljeno tako, da vsak član uprave odgovarja za en sektor dela. Druge zadruge so združile skoro vso krajevno obrt, ustanovile razne odseke gospodarske dejavnosti, zadruž-
Šola za bolničarke
Poverjeništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrske-ka okrožnega LO razpisuje 20 mest za gojenke, ki se žele usposobiti za poklic bolničarke v Enoletni šoli za bol. ničarke v Izoli.
Pogoji za sprejem so sledeči:
1. Lastnoročno napisana prošnja za sprejem v šolo z osebnimi podatki,
2. rojstni list,
3. spričevalo o uspešno do vršeni osnovni Soli,
4. spričevalo o dobrem vedenju, izdano od organa ljudske oblasti, ali kake množične organizacije,
5. zdravniško spričevalo.
Pouk v Enoletni šoli za
bolničarke traja eno leto v internatu šole v Izoli. Moški gojenci obiskujejo lahko pouk kot zunanji poslušalci. Za gojenke v internatu je pouk in oskrba brezplačno. Pouk se začne 7. januarja.
Prošnje je nasloviti na upravo Enoletne šole za bolničarke s Izoli.
ne svinjake, zadružne ekonomije, na katerih so uvedle nov# načine organizacije dela.
Seveda delajo nekateri uprav, ni odbori tudi napake. Te napake s eodražajo predvsem v neaktivnosti upravnih odborov, ki se po več mesecev ne sestajajo, nimajo razdeljenega dela med člani, slabo organizacijo dela y zadrugi, delavnicah, skladiščih, v knjigovodstvu in administraciji, brez čuta odgovornosti do zadružnega premo ženja in slabo organizacijo na zadružnih ekonomijah.
To so napake, ki jih delajo predsedniki in tajniki. Vsekakor pa delajo večje napake tisti člani upravnih odborov, ki se sploh ne prizadevajo, da bi krepili zadružno premoženje z uvajanjem novih načinov dela, za razvijanje raznih panog gospodarstva, ker ima kmetijska zadruga na vasi velike možno sti razvoja. Zadružno premoženje dviga zadružno zavest čla. nov in daje pravo obliko in tudi vsebino, ki jo ima kmetijska zadruga.
Obstaja še mnogo nejasnosti pri upravnih odborih in uslužbencih o tem, kakšno vlogo ima jo zadružne ekonomije pri kmetijskih zadrugah-
Portorož
Dar gluhonemnici
Okrajna Zadružna poslovna zveza v Kopru je že lansko leto poklonila gluhonemnici v Portorožu znesek 15.000 din, katerega je vodstvo zavoda uporabilo za otroke padlih borcev v NOB in sirote sploh. Letos so na občnem zboru naklonili gluhi mladini večja znesek.
Ravnateljstvo gluhonemnice se je zahvalilo s sledečim do pisom:
Okrajna Zadružna poslovna zveza v Kopru se je tudi letos spomnila z zneskom 20.000 din mladine na tukajšnjem zavodu, s čemer se je ponovno pokazal izrazito ljudski značaj na. šega zadružništva. Vodstvo gluhonemnice bo uporabilo znesek za udeležbo zavodne mladine na 11. fizkultumem izletu gluhih FLRJ, ki bo leta 1951 v Beogradu. Mladina bo tako tmela priliko od blizu spoznati uspehe naporov jugoslovanskih narodov za petletko, videla delež srojih jugoslovanskih tovarišev Za socializem in ugotovila položaj gluhih ti ljudski demokraciji. Ker je določen znesek baš za te namene, je vodstvo gluhonemnice k Portorožu toplo in iskreno hvaležno za dar.*
Vozni red pesnibov na orogi"Koper-Trst
Iz Kopra odhajf jo parniki cb
5.45, 6.30. 7.30. 8.00, 9.00, 12.00, 13.15, 14.30, 15.00, 17.15. Iz Trsta v Koper:	ob 7.10,	10.30,
11.00, 12.30, 15.00, 16.30, 17.00,
17.45, 18.45.
Ob nedeljah In praznikih iz Kopra v Trst:	ob 6.30, 8.55,
9.30, 12 45, 17.00. Iz Trsta v Koper: ob 8.00, 11.00, 14.15, 18.30, 18.50.
V Izolo, Strunjan in Piran odhaja parnik iz Kopra ob 11, v Izolo in Piran ob 12, v Izolo, Piran, Savudrijo, Umag ob 15, v Izolo in Piran ob 18 (ob ponedeljkih, srrdah in p.tkih tudi v Umag jn Savudrijo,
PRIMORSKI DNEVNIK
e 6 H
29. ototobra 1850
Urjumsk
.ernjajeva
Sv S S S R
;• ^JJočkan
*»	V / >—-s^S Paškcvn^
Mandžurija	jt>Mjergen	' iSriP'""'' "■
KaHa^v	L^oean	-f
ČKalhin Cicika^i x)	jfpTuiin
i^%, M A <vHarbin/Sarismi3
AHALIN
HOKAIDO
OLSO) ^
^/tenkaško
y jetern
worošilov^
aunei
kBodono
kPograničnaja.
iHakodate
p Paingkuai, lolonor
Kinčou^ ».-.•Džehol fjt-
iasin
Mukden
PArfu?
Dalren
-rJi£P>
mrenTžin
lokohama-
^agojaat
cosuka
sinan
3 N AlN /ac°°j • I	*
anjanq /	\	X
f'■J1smiar.g'A O.
iilKOKU
Saseb:
KI USU
Hannrr-,i i /T/^AogpO
5» ;bESS^= * a’
S^Čvčou®^
Amami
'encou
KI ANGSI <
Okinava
• proti ja-Samo za-
O SOVJETSKI POLITIKI NA DALJNEM VZHODU
|1„..?_!_■___	 Ji	II
'	železnice
V sporazumu o splošnih naletih za ureditev vprašanj med ZSSR in Kitajsko (11. 8) je med drugim določeno, da bo sklica, na posebna konferenca, na kateri se bodo obravnavali pogoji odkupa sovjetskih pravic do KV Z po Kitajski, toda izključno s Kitajskim kapitalom. Poudarjeno je bilo načelo, da določata usodo železnice ZSSR in Kitajska ob izključitvi vsake tretje stranke. Do sklicanja te konference pa bosta obe vladi uživali vse pravice na temelju pogodbe iz septembra 1896, ki ne nasprotujejo podpisanima sporazumoma.
V sporazumu o začasnem u-pravl jan ju KVZ sta se ZSSR in Kitajska sporazumeli, da bo vodil železnico upravni odbor, V katerem bo pet sovjetskih in pet kitajskih članov. Pred sed-rUka odbora bo imenovala ki-tdfska vlada, namestnika pa sovjetska. Upravni odbor imenuje ravnatelja železnice in dva namestnika, tako da sta ravnatelj in en namestnik sovjetska državljana. V sporazumu o začasnem upravljanju je razen tega predvideno, da preide železnica brezplačno v kitajsko lastnino leta 1962, če je Kitajska ne bi prej odkupila. (Ker se dejanska oblast vlade sever, nih militaristov v Pekingu ni razprostirala tudi na Mandžurijo, je ZSSR sklenila septembra 1924 sporazum iste vsebine tudi s pokrajinsko vlado Mandžurije.
Kitajsko-sovjetska sporazuma iz l. 1924 sta praktično omogočila sovjetsko kontrolo nad severno manžursko železnico, čeprav se je Sovjetska zveza formalne odrekla eksteritorial-nim pravicam. Tako se je Sovjetska zveza vsaj delno spremenila v koristnika imperialističnih privilegijev carske Rusije. Konferenca, ki naj bi določila status KVZ in o kateri je bilo govora v sporazumih, ni bila sklicana. Leta 1925 je izbruhnila kitajska revolucija proti severnim militaristom in njihovim imperialističnim za-
ščitnikom. Med revolucijo se je polastilo oblasti reakcionarno krilo Kuomintanga s Cangkaj-škom na čelu, ki je sprožilo odkrito protisovjetsko politilco. V okviru te politike je prišlo do napada mandiurskeča satrapa Cang Hsu-lina na KVZ Rdeča armada je upravičeno intervenirala proti temu po imperialistih sproženemu poskusu, da bi ZSSR odrinili od KVZ.
Ce pa Sovjetska zveza ni prodala KVZ Kitajcem, jo je vendar prodala in sicer Japoncem in tako prekršila svoje obveznosti iz sporazuma sklenjenega leta 1924, in validirane klavzule iz sporazuma iz leta 1896. V pogodbi iz leta 1896 je določba, po kateri so lahko delničarji KVZ samo kitajski in ruski državljani. V sporazumih iz leta 1924 pa je natanko poudarjeno, da- lahko bodočnost KVZ določata samo Kitajska in ZSSR in nihče tretji.
Leta 1931 )e Japonska napadla Kitajsko in v nekaj tednih Okupirata vso Mandžurijo ter ustanovila kvizlinsko državo «Mandžukuoi>. V trenutku japonskega napada je divjala na Kitajskem državljanska vojna, ki se je bila med naprednimi silami pod vodstvom KP in Cangkajškovo reakcionarno kliko, ki so jo podpirali imperiali-sti. Takrat so bila na Kitajskem osvobojena obširna ozemlja, bila )* revolucionarna delav-sko-kmečka vojska. Osvobodilne tile Kitajske, ki so pravilno ocenile domačo reakcijo predvsem kot ekspozituro tujih za-tuinjevalcev, so naperile ostrino svojega boja proti njim. Leta 1932 je kitajska-sovjetska vla da, ki ji je predsedoval Mao Ce-Tung, v imenu kitajskega naroda napovedala vojno Japonski.
Da Pa bi se ohranil mdr, se je začela Sovjetska zveza leta 1933 pogajati z Japonsko in Mandžukuom in v začetku leta 1935 je prodala Mandžukuu kitajsko vzhodno železnico za rmešno vsoto 140 milijonov 'jen (nekaj manj kot 7o milijonov
dolarjev) in 30 milijonov jen odpravnine za sovjetske uradnike. Najhujše v tej prodaji je dejstvo, da je Sovjetska zveza tako dejansko pripoznala državo Mandžukuo, da je sankcionirala japonsko agresijo in aneksijo Mandžurije. Očitno je, da Sovjetska zveza v tistem trenutku ni mogla začeti vojne proti Japonski zaradi KVZ, vendar pa bi se bila ZSSR lahko še vedno omejila na to, da bi bila sprejela dejansko stanje na železnici, namesto da je s smešno kupoprodajno pogodbo priznala imperialistično a-gresijo na polkolonialno državo. Ni dvoma, da Sovjetska zveza s svojo uradno zunanjo politiko tu ni več nastopila kot zaveznik polkolonialnega kitajskega naroda v boju za nacionalno osvoboditev. Nasprotje med državno politiko ZSSR in politično linijo, ki naj bi jo imelo osvobodilno gibanje kitajskega naroda, je postajalo čedalje očitnejše. To nasprotje se je pokazalo tudi v sovjetskem odporu proti Dolgemu pohodu Rdeče armade Kitajske na severozahod, prav iz istega razloga — iz strahu, kakor se je pozneje pokazalo, neupravičenega, da ne bi bila ogrožena varnost ZSSR, čeprav je bil Dolgi pohod edina možnost, da bi se osvobodilno gibanje de-lopnih ljudi ohranilo in dalje razvijalo in da b; hkrati organizirali uspešen odpor panskim osvajalcem, to, ker je vodstvo KP Kitajske z Mao Ce-Tungom na čelu takrat odklonilo sovjetske direktive in šablone, so bile pozneje možne zmage kitajske revolucije.
Od leta 1937 je bila Kitajska v Vojni odpora (kakor jo imenujejo kitajski komunisti) proti Japonski. Med japonsko-ki-tajsko vojno je prišlo za krajšo dobo do formiranja združene protijafkmske fronte skupaj s Cangkajškovo vlado. V prvih letih te vojne je sovjetska vlada izdatno podpirala centralno vlado Kitajske. Hkrati pa st je
sovjetska diplomacija prizadevala preprečiti sleherno možno agtesijo Japonske proti ZSSR in v ta namen je bil naposled aprila 1941 podpisan med Japonsko in Sovjetsko zvezo pakt o nevtralnosti. Paktu je bila priključena deklaracija v kateri je med drugim rečeno:
««Da se zagotove mirni in prijateljski odnosi med obema državama, vladi ZSSR in Japonske svečano izjavljata, da se ZSSR zavezuje, da bo spoštovala teritorialno integriteto in nedotakl jivost Man-džukua. Japonska pa se zavete, da bo spoštovala teritorialno integriteto in nedo-
ZEMLJEVID MANDŽURIJE
takljivost Ljudske republike
Mongolije».
Pakt o nevtralnosti z Japonsko je nedvomno olašal položaj ZSSR v vojni j hitlerjevsko Nemčijo, hkrati pa je bil oblika imperialistične razdelitve področij vpliva, podoben razdelitvi področij vpliva med ZSSR in Nemčijo v Evropi po sporazumih iz avg. m sept. 1939. Ta deklaracija je pomenila razdelitev Področij vpliva za hrbtom kitajskega naroda, ki je bil takrat srdit, neenakopraven boj proti japonskim osvajalcem prav za osvoboditev svoje domovine, vštevši tudi Mandžurijo.
(Nadaljevanje sledi)
Aurora-Piran in Škedenj-Sv. Just
vpraša;	današnjega	dne
SKUPINA A (ISTRSKO OKROŽJE)
Nogometne enajstorice Istrskega okrožja bodo danes Igrale drugo kolo nogometnega prvenstva Tržaškega ozemlja. Štiri tekme bodo danes In vsaka bo s svoje strani zanimiva. Pri tem pa nastaja vprašanje, ali je res Arrlgoni najboljša ekipa v Istrskem okrožju in sploh na Tržaškem ozemlju?
Na to vprašanje sicer še ne moremo odgovoriti, kajti v Istrskem okrožju je vsaj še ena ekipa, ki more prekrižati račun Arrigoniju. Ta enajstorica nosi ime: Aurora. Morda se tudi motimo, vendar sodeč po igri, ki ga je ta enajstorica pokazala v zadnjih letih, lahko brez skrbi trdimo, da sta z Ar* rlgonijem na isti višini. Vsekakor točnejši odgovor nam bo dal nadaljnji potek nogometnega prvenstva.
Danes bo v Istri ena najzanimivejših tekem današnjega kola. Aurora bo gostovala v Piranu in prav ta njena prva tekma lahko postane usodna za mesto v lestvici. Znar.o je, da je Piran na lastnem igrišču skoraj nepremagljiva enajstorl.
ca. Aurori se danes ponuja možnost, da to demantira.
Strunjan, ki je preteklo nedeljo izgubil zaradi precejšnje smole, bo danes gostoval v Umagu. Vsekakor huda tekma za novinca v najvišjem prvenstvu: Umag je torej favorit v tej tekmi. Vprašanje pa Je, kaj bo rekel, bolje, kako bo igral Strunjan.
Arrlgoni, ki bo imel v gosteh na lastnem Igrišču enajsterico Brtonigle, bi moral brez nadaljnjega zaključiti igro v svojo korist, kar se bo brez dvoma zgodilo. Tej enajstoricl gre predvsem za točke, da se tako močno vsldra na čelu lestvice, kajiti obstaja nevarnost da mu Aurora ne prekriža pot do prvega mesta.
Bujska enajstorica bo morala nastopiti v Kopru proti močni Meduzi. Brez dvoma se bo ta tekmp končala v izključno korist Meduze. Bujčani bodo sicer dali vse Iz tebe, toda Meduza je dobra enajstorica s precejšnjo rutino in ne bo hotela Izgubiti take lahke prilike za dosego zmage.
Vse tekme v Istrskem okrožju se bodo začele ob 14.30.
Kolesarska dirka Koper ■ Šmarje danes ob 14
Kolesarski odsek koprske ZDTV priredi danes kolesarsko dirko na progi Koper-Smarje. Tekma je namenjena predvsem juniorjem, diletantom in neodvisnim.
Zbor vseh kolesarjev Je določen za 13.30 pred slačilnicami koprskega stadiona, od koder bo tudi pol ure kasneje start. Proga bo dolga 10 km. Prvi trlj* vsake skupine bodo na koncu tbkme nagrajeni. Za tekmo velja pravilnik Mednarodne kolesarske zveze.
Vsakdo te bo z začudenjem povpraševal, kako to, da Je proga tako kratka. Bamo 10 km je pač premalo za naše kolesarje. Toda kdor pozna progo Koper-Smarje, bo priznal, da se proga vzpenja in doseže svoj vrhunec ravno v Šmarjah. To tekmo lahko brez skrbi uvrstimo med gorske tekme, kot
je bila ravno pred kratkim tekma na Vršič, kjer si je znal Tržačan Rinaldl priboriti prvo mesto.
Tudi take tekme so pri nat potrebne, da te naši kolesarji privadijo vzpetinam, kajti vsaka dirka jih ima precej. S takimi dirkami se bodo r.pši kolesarji spoznali z novo taktiko, ki jo je treba uporabiti ravno na kratkih, toda dovolj strmih klancih, ki včasih pomenijo v dirki vse.
Ni nam te znan seznam tekmovalcev, vendar lahko trdimo, da ne bodo manjkali naši najboljši kolesarji z Rlnaldijem na čelu, ki je nekak specialist v tej vrsti dirke. Že pri tekmi na Vršič, kjer je dosegel prvo mesto, Je to dovolj jasno dokazal in upamo, da bo tudi danes dosegel mesto, ki mu v tej vrsti tekem vsekakor pripade.
SKUPINA B (CONA A)
Gotovo najzanimivejša tekma pri nas v coni A bo med Skednjem in Sv. Justom. Obe enajstorlci sta se izkazali za izredr.o dobri in je prav verjetno, da bo končno le odločala vztrajnost Igralcev in večja borbenost te ali one enajstorice. Vsekakor se prognoza rahlo nagiba v prid Skedenjcem. Ce bodo igrali kot preteklo nedeljo, bodo bogatejši za dve točki.
Druga tekma dneva bo med Mezgecem in Nabrežino. Mezgec je tu pravi favorit, kajti v tem nogometnem prvenstvu smo si ustvarili mnenje, da ne obstaja več ona Nabrežina, ki sl je priborila Kraški pokaL
IPanašn/l
ncslemelnl
H§HTCil
SKUPINA A (ISTRSKO OKROŽJE)
V Piranu ob 14.30 Plran-Aurora v Umagu ob 14.30 Umag-Strunjan v Izoli ob 14.30 Arrlgoni-Brtonigla v Kopru ob 14.30 Meduza-Buje Počiva: Novi grad
SKUPINA B (CONA A)
Na stadionu «Prvi maj ob 10.30
Sv. Just-SkedenJ ob 13 Montebello-Kontovel ob 15 Mezgec-N»brežina Na Opčinah ob 13 Ollmplja-Opčlnc
OKROŽNO PRVENSTVO (CONA A)
Na stadionu sPrvl maju ob 8.30 Ilirija (Prosekj-Saaijan na Opčinah ob 8.30 Montebello B-Sv. Ivan ob 10.30 Skedenj B-Devin ob 13 Olimpija B-Polet
Dokaz zato je tudi nedeljski po. raz s strani Kontovela. Morda se je v tem času Nabrežina nekoliko ojačila, ver.dar se nam to zdi malo verjetno.
Veliko zanimanje vlada tudi za tekmo med Montebellom in Kontovelom, ki bo popoldne na stadionu «Prvi maj». Da bo Montebello zmagal, o tem smo skoraj vsi prepričani. Vedeti pa moramo, da je Kontovel znan kot enajstorica, ki zna presenetiti ravn0 tam, kjer najmanj pričakujemo. Pr g v zaradi tega se lahko brez skrbi vprašamo, ali se bo Montebellu posrečilo obdržati še nedotaknjeno mrežo, Kontovelci bodo na vsak način skušali pripraviti vsaj to neprijetnost montebelskemu vratarju Pi-schiuttl, ki se lahko ponaša, da Je znal dobro ubraniti svojo mrežo in da je vsaj do danes še »nedolžna*. Vsekakor pa bo izredno zanimiva tekma, vredna, da si jo ogledamo.
Opencem bo danes dana možnost, da sl privoščijo zma-
go nad enajstorico Olimpije. Toda Skerlavaj bo moral paziti, kajti Olimpija ima dobre in borbene igralce in zdi se nam, da bo ta enajstorica sčasoma prekrižala marsikateremu moštvu račune in da bo imela precej besede še v tem prvenstvu. Na vsak način pa gredo prognoze v prid Opencem in le igralci Olimpije nam lahko danes s svojo igro dokažejo, da smo se zmotili.
za lekmo z Jugoslavijo
Nogometna federacija Norveške je določila 17 igralcev, od katerih bo sestavila državno moštvo za tekmo z Jugoslavijo, ki bo 5. novembra v Beogradu. V poštev prihajajo tile igralci:
Andersen, Bjoernje, Karlsen, Predesen, Dibuad, Hansen, Holmberg, Hvidsten, Johans-sorm, Kristiansen, Laerum, 01-sen, Spydevold, Sgeinsson, Svenssen, Thoresen, Torgensen.
Lahkoatletski troboj v Kopru in telovadni nastop v Trstu iz tehničnih razlogov odpovedana
Kakor smo zvedeli v zadnjem trenutku Je mednarodni prijateljski lahkoatletski Troboj Trst — Enotnost — Kladivar iz tehničnih razlogov odpovedan.
Isto velja tudi za telovadno akademijo, ki bi morala biti danes popoldne na stadiona »Prvi majn.
Ifalijensko nogometno prvenstvo
ISPIRO NA SVOJEM MESTU «tekmi Pro Patrla-Trleslina
Trlestina bo dancy gostovala v Bustu Arsizio, kjer bo igrala tekmo § pro Patrio. Prognoze govorijo sicer v prid domačinov, vendar upamo, da bo Trie* stina znala pripraviti prijetno presenečenje. Triestina vsekakor potrebuje dveh točk in prav gotovo si jih bo danes v tako popolni In najboljši postavi znala priboriti.
Izredno zanimiva tekma za italijansko nogometno prven-
stvo bo v Vidmu kajšnjo Udinese in Interjem. Udinese je borbena enajstorica, ki do sedaj še ni izgubila na svojem igrišču, vendar se nam zdi, da bo morala proti Interjiu popolnoma kloniti.
Ostale tekme nogometnega prvenstva so sledeče: Bologna-Juyentus; Fiorentina-Atalanta; Lucchese-Lazio; Mllan-Genoa; Napoli-Como; Roma-Novara; Sampdoria-Padova; Torlno-Pa-lermo.
HOKEJ NA LEDU
KANADA BO SODELOVALA
no zimski olimpiadf B
Svetovni prvak v hokeju na ledu Kanada je obvestila prireditelja zimske olimpiade Finsko, da bo leta 1952 prvič nastopila s svojo reprezentanco in ne kakor doslej z enim klubom.
PLETILJA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Krojaška
delavnica
TRST - Ul. Valdirivo 35 izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah.
IZDELUJE PO N A J -NIŽJIH CENAH IN NAJSOLIDNEJE MIZARSKA DELAVNICA
Pupin Emil
THST UL. TORRICELLI, št. 6. :: Tudi na obroke ::
Nove knjige
Flaubert: VZGOJA SRCA, platno...............490	lir
Dickens,- OLIVER TWIST, platno .............450	»
Tolstoj: DROBNE PRIPOVEDKE, broširano . .	35	»
OSNOVE FIZIKE, broširano....................160	»
Milčinski; PTIČKI BREZ GNEZDA, platno . . 290 »
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI.
GRADBENIK
SPHEJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. -OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPHEJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
Oglejte si | dobite po konkurenčnih cenah
breiobveino i v Trs,u UL	^	&
Krznarstvo
TRST III. Coroneo 3 - Telefon 38-18
&lojieuje (til fdačilu.
ELETTRAUTO
JELAVN1CA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH ARU
MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM
TVRDKA
P. W1I)9VAR
TRST	Ul.	F	.	Severo	It,	3
Dospele nem je j velike pošiljka jesenskih ženskih in moških čevljev
El
ni
TRST,	Ut.	G.
ODLIKOVANA MIZARSKA OELAVNICA
Roman Barifi-Barini
Trst, UL R. Manna 21
MEHANIČNA
DELAVNICA
.10101
TRST
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebovet odloča6 cevi ter instalira vodo in P^n
SPOROČILO
Naša tovarna v Milanu nam je dobavila za to ®ez* ogromno količino dežnih plaščev (trenčev) Za nloS .j ženake v vseh modemih krojih in najboljše kako' CENE BREZKONKURENCNE! NABAVITI V NASI TRGOVINI POMENI NABAVITI NEPOSREDNO V TOVARNI.
Cene nekaterih norcev:
n «_• nlnnnl za ženske s pokrivalom iz či- I 7,{JI)M UBZIli Plašči ste bombaževine.-
Dežni plašči za moške iz čiste bombažev, u n*
n	za moške s pokrivalom lz Ifj.UUH
Dežni PlaSCI bombaževine «mak6». podlo- H »u*
ga v Istem blagu . . . •
n
Z nepremočljive svile •	__
pokrivalom iz	Spil
k6». n
podloženi z istim blagom .
Dežni plašči bombaževine «extra mak6», n
Jlagazzini del Corso
Trst - Corso 1 - Galieria l*rot
IVAN DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST - UL, G. GOZZI št. 1,
vogal Ul. Pauliana
Dr. IUNGO
zobozdravnik
Izdeluje
PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI. Največja garancija.
Sprejema od 10-12 in od 15-19. (Govori slovenski).
TRST, UL, TORREBIANCA 43, vogal Ul. Carducci.
PERTOT
(FODERAM1)
Vsakovrstne ženske in moške podloge
Ul. Ginnastica 22-
TeL 9592®
UREDNIŠTVU: ULICA MONTBCCH1, It. •, III. nad. — TilalOB žt«T. IM0I la 94-«J». - Poltal predal SI2. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20, — Telefonska It. 73-3*. OGLASI: od 8.10-12 in od 15*11 * Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vaak mm višine v llrinl l stolpca: trgovski «0, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm llrine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
OQg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržalkl tiskarski »»vod. — Pooruž.: Ooftcs, Ul. S. Pelllco ML, Tel. I 1-32 - Koper, Ul. Battlsti 30U-I, Tel. 70.
seC»°
NAROČNINA: Cona A: ineseCna 260. četrtletna 790, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod S, mesečno 70 din) FLRJ: i*vu0 *' oteWSKtt» Poštni tekoči račun za STO-žVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.9374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ‘n°* ^pj.z, ■ Ljubljana, Tyršev» 34 . tel, 49-83, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržalkega tis »