Poštnina
Štev. 15.
Posamezna številka po Din 1*25 V Ljubljani, 12. aprila 1924.	Leto	IV.
Uredništvo
la
upravniStvo lista je v Ljubljani Breg St 12. Telefon 119.
AVTONOMIST
Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov".
Celoletna naročnina 50— D mesečna 5 — ,,
Inozemstvo celoletno 100.
Posamezne številke se ra-čunijo po D V 23
Inserati se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p.
Izhaja vsako soboto.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega sloven-
Prava politična smernica za Slovence.
Kako se bo formalno rešila sedanja vladna kriza v Belgradu, danes še ne vemo. V emo pa, da je ta kriza samo en olen dolge verige, ki se imenuje državna kriza. Naj v Belgradu sučejo sem in sučejo tja, naj intrigirajo in lažejo številne Mikice tako ali drugače, eno samo je izhodišče. To izhodišče pa so volitve. Zato bodo volitve še letos. To pa ne bodo navadne volitve, ampak te volitve bodo pravzaprav plebiscit, pri katerem se bo prebivalstvo cele SHS države moralo izreči za centralizem ali za federacijo, za monarhijo ah za republiko.
Volitev pa danes skoro nobena stranka noče. Neljube so radikalom, ki bi radi vladali dalje po svojem absolutističnem načinu. Neljube so demokratom, ker so razcepljeni in prav dobro vedo, da bodo veliko izgubili. Neljube so tudi raznim drugim manjšim strankam. Samo eden hoče imeti volitve, hoče plebiscit: to je hrvaška kmečka republikanska stranka, katere voditelj, Štefan Radič, je to že ponovno povedal. Njegovih 60 poslancev je zato tudi prišlo v Belgrad, da izzovejo vladno krizo im ž njo volitve. Ustavne prilike so se zaostrile in vse je taiko dozorelo, da danes ljudstvo dobro ve, zakaj gre. Tu mora vsa dvoličnost odpasti, zakaj vprašanje je postavljeno čisto določno: Centralistična monarhija ali pa federativna republika. Mi smo federativni republikanci in smo glede tega v popolnem soglasju z velikansko večino sosednega nam hrvaškega naroda. S tem je podana že tudi stalna in trdna smer prave slovenske ljudske politike, kakor si jo zamišljamo mi. Če tu kdo pride in nam očita, da hočemo iSlovence spraviti pod »hrvaški kltfbuk« — je to bedastoča, kajti ljudje vedo, da »hrvaška komanda« v federaciji ni niti mogoča. Saj zato
smo ravno odkriti in odločni federalisti. V boju proti sedanji srbski hegemoniji moramo tvoriti Slovenci in Hrvati kot glavni predstavniki vsega »prečanstva« eno samo, nezlomljivo fronto, ki ima nalogo, izbojevati federativno urejeno državo, federativno baš zato, da 'bo vsak južnoslovanski narod samostojen gospodar na svojem. Ravno sedanja vladna kriza jasno dokazuje, da Slovenci sami ne moremo v sedanji konstelaciji doseči ničesar. Marca lanskega leta je skoraj ves naš narod volil enotno in SLS je dobila tudi na tisoče in tisoče takšnih glasov, kakršnih bi sicer ne dobila, če bi ljudstvo zavedno ne hotelo izreči svoje skupne volje po federaciji. In brali smo pogostokrat, da so se ti poslanci dobro »bojevali«. Ne, vse to »bojevanje« je bilo zaman vse dotlej, dokler niso republikanski Hrvati spoznali za prav in dobro, da izzovejo po izkušnjah, ki nam jih je dal radikalski režim, nove volitve, ki naj prinesejo federalistom in republikancem večino ne samo na Hrvaškem in v Sloveniji, temveč v celi državi!
Dva koncepta more imeti slovenska politika v tej državi. Prvi je demokratski koncept, ki pravi: Slovenci se podajmo Srbom in ž njimi skupaj bomo sozavladali nad celo državo ,torej tudi nad Hrvati. Ta koncept smo mi odklonili, ker bi se tako večno sovražili med seboj kakor razprti bratje. Ne sovražili bi se samo Srbi in Hrvati, ampak tudi Hrvati in Slovenci. Tako bi bili Slovenci popolnoma izročeni samovolji belgrajske kapitalistične >*po-rodice«. Drugi koncept je bolj enostaven in pravičen. In ta nam pravi: S Hrvati smo si sosedi. Oni pravijo: Vsakemu, kar je njegovega! Poleg tega pravijo, da so tudi republikanci. Republikanci pa so, ker
se danes ves svet suče v to stran. Pred vojno ste 'bili v vsej Evropi samo dve republiki, danes jih je veliko: Francoska, Nemčija, Avstrija, Cehoslovaška, Poljska, Ogrska, Estonska, Letska, Turčija, Grčija, Albanija itd. ,katerim se pridružuje še cela vrsta federativnih republik Rusije. Pred vojno je na celi zemeljski obli živelo komaj dve petini ljudi v ljudovladah, danes živi nad eno milijardo ljudi v republikah. Seveda je treba imeti v mislih republiko, kjer je doma prava in resnična demokratija, prepojena z modernimi soeijalnimi načeli v takšni meri in smeri, kolikor to zahteva in dopušča dozorelost kapitalistične družbe v posamezni deželi.
Ker vemo, da je v tem bodočnost, moramo Slovenci skupno nastopati z Hrvati, ker je to bolj človeško, bolj napredno in predvsem
bolj pravično, kakor pa je demokratski koncept. Tu je treba odločnosti, da se postaviš na eno ali na drugo stran. Na dveh stolcih ni mogoče sedeti. Dosedanja slovenska politika je to poskušala in rezultati njeni od 1. 1918. do danes so dobro znani nam vsem, ker jih čutimo na lastni koži.
Zato smo mi za skupno politično bojno črto z Hrvati, in smo kakor oni, federalisti in republikanci. Prepričani smo, da je to edini pravi koncept slovenske politike v 'bodočnosti, katero si želimo boljšo od preteklosti.
Tega svojega mnenja nikomur ne vsiljujemo. Prosimo samo, da vsakdo to sam resno premisli in pretehta in se šele potem odloči. Mi smo trdno prepričani, da bodo pametni, nepokvarjeni in misleči ljudje hočeš-nočeš pritrdili — nam.
Še enkrat: Kaj ni prav?
V zadnji številki našega listatu prvič, da imamo zloben namen smo ponatisnili članek g. Lud. Ber- zastrupljevati javnost zato, da bi ganta »Kaj ni prav!«, ki ga je bil izpodkopali tla krščanstvu in dru-on objavil v radgonski »Murski gič, da smo zakleti nasprotniki kr-Straži«, in sicer brez vsakega do- ščanskega kulturnega nazora. Bolj stavka. »Slovenec« je v svoji 79. na kratko bi se to reklo: »Vi ste številki s tem člankom zapolemiizi- brezverci!«
ral in je svojo polemiko zabelil ta- Temu nasproti pribijamo sle-kole: »Sploh je velika napaka do- deče: Mi smo vedno in vedno po-bromislečih ljudi, da se dajo preveč vdarjali, da je najvažnejša reč za vplivati glede presoje SLS od na- slovensko ljudstvo, da Se osvobodi sprotnega časopisja, ki v zlobnem centralističnega jarma. Zato smo namenu kapa strup med javnost, da kulturni boj vedno odklan jali, ker izpodkoplje tla ne samo SLS, am- nimamo zanj ne časa, ne potrebe, pak se bolj tistemu krščanskemu Ce nam »Slovenec« iz vseh doseda-kulturnemu nazoru, ki ga naša njih številk našega lista dokaže en stranka zastopa. Tej psihozi so žal sam stavek, ki !bi na to samo cikal,
podlegli nekateri, ki zdaj dajo v »Murski Straži« in »Avtonomistu« temu izraza ,ne da bi pomislili, kako malo v tem koristijo stvari, katero hočejo zastopati in kako nevede in nehote opravljajo posle za zaklete nasprotnike njihovega lastnega nazora.«
se zavežemo list in propagando takoj ustaviti. Grda neresnica je, da smo zakleti nasprotniki krščanskega kulturnega nazora, kajti mi nismo brezverci. Ce bi ne (bili kristjani, potem bi nas »Slovenec« že davno napadel, kar bi bila njegova dolžnost. Lahko rečemo: Mi smo
Tako »Slovenec«. Ne bi te po-	vsaj tako dobri kristjani, kakor je
lemike niti omenili, da ni tako grdo,	tisti, ki je to grdo neresnico v »Slo-
recimo, neresnična. »Slovenec« trdi	vencu« zapisal. V 13. številki naše-
44
LISTEK. Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Senca.
Ban sprejme zastavo, poljubi Heleni roko in reče:
„HvaIa nežni roki, ki mi je resnično od srca dala tako lep dar; obljubim Vam, gospa, da mi bo vedno znamenje slave.“
„Dragi Peter! Stoj!“ je planila Barbara po koncu in oči so ji besno zažarele, „na to novo poroštvo svojega veličja mi prisezi, da se boš maščeval nad Gregorijanci —“
„Prisežem, Barbara,“ odvrne ban in položi roko na grb Erdodov.
„Da jih boš preganjal zaradi veleizdaje, ki so jo storili s tem, da so osramotili bansko za-stavo.“
„Prisežem,“ je ponovil ban.
„Da ne boš miroval, dokler tej kači Uršuli ne bo zdrobljena glava in dokler se moja po-sestrima Helena ne povrne na Susjed.“
„Prisežem pred živim Bogom,“ konča ban.
»Hvala Bogu!“ vzdihne Helena in pritisne roko na srce.
„Amen!“ je kihnil Gašpar in se obrnil na peti. ..pojdiva, ban, ne izgubljajva časa.“
In oba moža sta zapustila sobo.
* « *
Dolgo se je mudil Gašpar v sobi gospoda kneza Petra, dolgo sta se oba svaka tiho raz-
govarjala in prelistavala došla pisma, štela glasove saborskih poslancev in sestavljala kratke dopise plemičem in velikašem; bilo je že precej pozno, ko se je Gašpar Alapič poslovil od bana Petra. Pri slovesu je grbavec rekel:
„Ena skrb me še teži, plemeniti gospodje Turopoljci. Mnogo jih je, teh suhačev, in vsak ima svoj glas. To je pravi protistrup tvojim plemenitim sosedom, Draganičancem, ki so jih Gregorijanci in Samoborci pobunili proti tebi. Ko sem bil pred nedavnim po oni nesreči pod Susjedom, odkoder sem komaj odnesel živo glavo, na svojem gradu v Vukovini, sem zbral vso turopoljsko gospodo okoli sebe in sem jih zapajal in navijal kakor vrag grešno dušo. Zupan je naš in tudi Poglediči, in če ta dva kihneta, sem mislil, da bo vsa plemenita občina za-klcala „Bog pomagaj!“ Pa sem se prevaril. Gospod Vurnovič, ta zviti piškur, je svojo dušo prodal Gregorijancem in na tihem podira, kar sem jaz zgradil z muko. Plemeniti bajtarji ne poslušajo več svojega župana. To me skrbi. Naj stane karkoli, vpreči jih moram v svoj jarem in Vurnoviču izpred nosa odnesti mastno pečenko."
„Kako?“ vpraša Peter.
..Pusti to samo meni! Našel sem nekoga, ki jih bo vabil in ki bo moj „glas vpijočega"; ko bodo trde butice nekoliko omehčane, pa bom prišel sam, da jih prav v mehko skuham."
„Mnogo sreče, Gašpar, in lahko noč!" odvrne ban in svaka sta se razšla.
Ko je grbavi gospod Gašpar stopil iz banove hiše v gosposki ulici, je baš zaklenkal ..tatovski zvonček" pri mestnih vratih in s tem opomnil skrbne meščane, da je odbila deveta ura in da mora vsak spodobni meščan v posteljo. Gašpar pa ni poiskal prenočišča, ki mu ga je bil oskrbel ban v svoji drugi hiši, ampak je preko Markovega trga krenil v Kamenito ulico. Njemu tudi nihče tega ni štel v greh; gospodar Vukovine je kakor netopir najrajši bil po noči zunaj. Bil je samec, grbav, majhen, grd, od narave nekako proklet. Večkrat je v društvu plemkinj rekel: ..Vem, da ve, plemenite peče, prezirate zaradi velike grče malega Gašparja in da bi mi težko katera izmed vas dala poročni prstan. Zato pa me, verujte mi, ne boli glava; padel sem na svet kakor me je rodila mati, in kadar se kolač lomi, ne prašam po grbu in lahko mi verujete, d*a ima tudi kmetska in meščanska kri nekaj človeškega v sebi. Eva je Eva, pa naj je že plemenita ali ne!"
Gospod Gašpar je kakor požrešna osa kradel med v vsakem ulu ter je včasih tudi katero izkupil, toda na enem mestu je bila njegova grča vama. v krčmi kume Jagice, pod prvim obokom Kamenite ulice. Jagin mož je bil nekdaj konjušnik pri Gašparjevem očetu, žena pa služkinja; Jagin mož je ljubil vino, Gašpar pa njegovo zakonsko družico in vse je šlo gladko brez prepirov. Bog jim odpusti! Dasi predrzen plemič, vendar je Gašpar rajši imel večere v Jagini kamrici za krčmo, kakor v kakem še tako razkošnem plemiškem gradu.
ga lista smo v uvodnem članku »Naš pokret in vera« zapisali: »Mi čisto odkrito izpovedujemo sledeči temeljni stavek inašega programa: Religija je temelj moralne kulture. Religija v splošnem, a še posebej krščanstvo sta temelja vsake poštene vzgoje.«
Toda povejmo kar naravnost, zakaj gre. Sedanje vodstvo iSLS nas je začelo javno napadati od tistega časa naprej, ko smo nekoliko bolj energično povdarili svoje federalistično in republikansko načelo. Mi nismo izačeli napadati SLS, ampak smo spočetka samo odgovarjali, in sicer lepo in mirno, kot je to naša navada. Razne zaupne okrožnice tajništva SLS so nam priča, da se je hotelo naš list uničiti samo zaradi tega. ker imamo o sedanji slovenski politiki svoje misli in nazore, zlasti pa zaradi tega, ker smo republikanci. Mislimo, da imamo vso pravico to biti in to tudi javno povedati. Predzadnji zbor zaupnikov SLS v Celju je v posebni resoluciji izrekel, da morejo biti pristaši SLS republikanci ali pa
monarhisti — kar hočejo. Mi smo republikanci, a baš to se nam zameri. Torej tista celjska resolucija ni več v veljavi? Mi bi lahko natisnili mnogo pisem pristašev iSLS, iz katerih je razvidno, da ljudstvo ne soglaša z vodstvom in tajništvom SLS v tej zadevi. Krščanski delavci JSZ so protestirali, da nas je napadala »Pravica«. Člani in odborniki JKZ so olbsojali napade na nas v »Domoljubu«. In članek g. L. Berganta ni osamljen. In sedaj se hoče vse to potlačiti enostavno tako, da se nas hoče proglasiti za brezverce in 'zaklete nasprotnike krščanskega kulturnega nazora. Jok, brate! Tega konjička v našem dvoboju ne boste jahali. Zajahajte pravega konjička, političnega in ustavnega! Mi smo povedali na čem jahamo: na federalizmu in v smislu lastne slovenske' državnosti in na republikan-stvu. Še vi povejte, kakšen je Vaš politični in ustavni konjiček. Pri tem smo pa oboji lahko dobri kristjani pa ne vsamo na jeziku, ampak tudi v srcu in glavi!
Politika in zgodovina.
(Dalje.)
To je bila poleg poudarjanja re-publikanstva bistvena vsebina chica-ške izjave, ki jo je ponatisnila v svojem listu ..Demokracija41 1919. leta tudi ..socialistična ojnladina44 v Sloveniji.
Leta 1918. (29. in 30. junija) se je iz sorodnih pokrajinskih ..narodno-naprednih44 strank ustanovila „Jugoslovanska demokratska stranka44, ki se je glede bodoče notranje uredbe južnoslovanske države naslanjala na krfsko deklaracijo; zato je zagovarjala enotno državo južnoslovanskega naroda z osrednjo vlado in krajevno samoupravo v občini in okrožju. Iz vrst ..vseslovenske ljudske stranke44 je priobčil 1918. leta Fran S u -kije v ljubljanskih slovenskih dnevnikih (v Slovencu44 na primer 5., 7., 8., 15. in 18. okt.) pet člankov o bodoči upravi Jugoslavije, kjer je podrobneje razpravljal o avtonomiji Slovenije z Istro pole" Hrvaške in Slavonije ter Bosne in Hercegovine z Dalmacijo, dočim je zagovarjal Ivan Šušteršič v ..Novicah44 1918. leta (26. okt.) misel, da se nasledstvene
države Avstro^Ogrske (Avstrija, Ce-ško-Slovaška, Jugoslavija Madjar-ska, Poljska, Rumunija in Ukrajina) na znotraj ustanove kot popolnoma neodvisne monarhije ali republike, a na zunaj kot .Podonavske zedinjene države44 z zveznim svetom za skupne stvari, ki bi mu po dednem pravu predsedovali Habsburžani.
Posnetek: Misel avtonomne Slovenije v zvezni državi s Hrvati in Srbi se je pojavila v javnosti po F. L. Tumi v Rusiji 1916. leta; misel južnoslovanske federativne republike z avtonomijo za vsak južnoslovanski narod je označil za "olitični smoter Etbin Kristan v Ameriki 1917. leta. a v Sloveniji je nastopal za avtonomijo in federacijo Albin Prepeluh. oziroma ..socialistična omla-dina44 1917. in 1918. leta, ne da bi bili razpravljali o podrobnostih, dočim je Fr Šuklje 1918. leta podrobneje pojasnjeval, kako umeva avtonomijo Slovenije v Jugoslaviii tostran Drine.
Takšno je bilo slovensko politično mišljenje pred preobratom.
(Dalje prihodnjič.)
Iz naše organizacije.
Hum pri Ormožu. S Huma pri Ormožu smo prejeli sledeče poročilo: »Tu se je vršil dne 30. marca 1.1. sestanek slovenskih republikancev, ki je bil prav dobro obiskan in na katerem se je z navdušenjem sklenilo ustanoviti politično krajevno organizacijo.« — Tako je prav! Slovenski republikanci se moramo pri-
Novacerkev pri Celju. Tu se je
ustanovila nova krajevna politična organizacija slovetn. republikancev. Jožef Jeki, predsednik.
Republikanci! Dobili smo sporočila, da so se ponekod osnovale krajevne organizacije slovenskih republikancev. 'Prosimo jih, da nam
takoj naznanijo naslove članov načelstva organizacije zaradi skupnega sodelovanja. Uprava.
Tiskana vabila za sestanke po § 2. tiskovnega zakona se dobe pri upravi našega lista. Cena nizka. — Uiprava.
Dnevne vesti.
četi organizirati, ker moč je samo v slogi in v iskupnem nastopu. Podobna poročila smo prejeli tudi še iz drugih občin, ki jih bomo objavili prihodnjič. Kjerkoli žele ljudje ustanoviti politično krajevno organizacijo, pa ne vedo prav, kako bi ■začeli, naj se obrnejo na upravo »Avtonomista«, Ljubljana, Breg 12.
Slabo znamenje. Odkar so v Belgradu na vladi centralistični de-mokratje skupno s centralističnimi radikali, imamo v Sloveniji neprestano veter, mraz in dež.
Zakaj smo republikanci? Na to vprašanje dobite jasen in zelo poljudno pisan odgovor v knjižici »Mala politična šola«, ki je pretekli teden izšla v založbi »Avtonomista«. Knjižica obsega sledeča poglavja: Dcmokratija. — Fevdalstvo. — Razmere na Francoskem. — Začetek nove dobe. — Zgled Amerike. — Velika francoska revolucija. — Posledice francoske revolucije. — Pravice ljudstva v Avstriji. — Svetovna vojna. — Demokratija in 'Slovenci. — 'Svitanje. — Zaključki. — Knjižica stane samo 3 dinarje. Cena je tako nizka, da si knjižico lahko kupi vsak slovenski kmet in delavec. Kupujte, berite in širite »Ma-
lo	politično šolo«!
Kaj pravijo gospodje generali? Takoj ko se je začel Pašičev stolček nekoliko majati, so opazovali brihtni ljudje neko čudno gibanje med višjimi oficirji. Ljudje dolgo niso vedeli, kaj to pomeni. Počasi pa se je stvar razjasnila toliko, da se je izvedelo iza neko pismo, ki ga je pisal neki belgrajski general svojemu tovarišu v Zagreb. V tem pismu je vprašal, kakor poroča zagrebški list »Hrvat«, »kako bi se zadržala zagrebška garnizija v slučaju, če bi se radikali s Pašičem vred nekoliko uprli«. Za to pismo je zvedelo več generalov in po pregovoru, da »kar vedo trije, vedo vsi ljudje«,' je zvedel zanj tudi kralj sam. — Generalski gospodje mislijo, da živimo še vedno pred svetovno vojno. Takrat ,so bile vojaške »revolucije« že bolj mogoče, ker je neuki vojak gledal v svojem poveljniku neko višje bitje. Danes je pa tudi priprost vojak že toliko brihten, da gleda tudi v visokih vojaških šaržah samo ljudi iz mesa in kosti in nič več. Za nekaj je bilo petletno klanje le dobro.
Naši vojaki v Macedoniji. Mariborska »Straža« je objavila 7. aprila sledeče pismo slovenskega vojaka iz Macedonije: »Ne pošiljajte mi več lista. Ne smemo imeti drugih kot »Vojnički list«. Eden naših je dobil »Slovenca« in zato 10 dni zapora. Vsak dan je dež, stanovanje pa je slabo, stropi iz spletenega in z ilovico zamazanega šibja
I
in zato v poslopju vse mokro. Obleko so nam dali še dobro, tudi nove čevlje, samo tiste ljubke živalice »lazice« smo fasali stare, a upamo, da v kratkem »podredimo nove. Obljubljajo nam tudi, da ko bo bolj toplo, dobimo še stenice, ščurke, škorpijone, podgane, kače itd., da nam ne bo dolgčas. Praznikov ne poznamo. Na Jožefovo smo vežbali kakor druge dni. Jadna nam majica!« — V' lepih ljubljanskih vojašnicah pa sedijo in ležijo Arnavti in kdo ve še kaj. Te krote na ta način, da jim zagrozijo s povratkom v domovino, če niso pridni! Iz zgornjega pisma je razumljivo, zakaj se »momci« boje domov.
Kmetom se dobro godi! Tako dobro se jim godi, da kar ne vedo kam z denarjem. Posebno dobro se godi kmetom v ljubljanski okolici. Tako je n. pr. te dni prišla k neki ljubljanski rodbini zgodaj zjutraj mlekarica, ki je sama posestnica v ljubljanski okolici, lin prosila za božjo voljo, če bi mogla dobiti 4000 kron na posodo, da bi mogla plačati davek! Strašno dobro se kmetom godi dandanes, res dobro.
Zopet poglavje o davkih. Iz vla-dinovskega »Slovenskega Naroda« posnemamo sledeče podatke: »Neposrednega davka je plačala 'Slovenija v januarju t. 1. brez izrednega davka na poslovni promet 6,733.426 dinarjev, dočim je bilo »predvideno budžetom« ( v proračunu) samo 4, 066.895 dinarjev. — Vsega neposrednega davka (v celi državi) je bilo v januarju t .1. plačanega 47 in
pol miljona dinarjev, med tem ko je bilo »predvidenega« 55 miljonov dinarjev. Kje in kako je nastopil ta izpad ali primanjkljaj okrog 7 in pol miljona dinarjev se vidi prav (natanko iz poročila generalne direkcije neposrednih davkov. Za danes ugotavljamo le, da so Slovenija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina plačale in storile vso svojo dolžnost in še večjo nego je bila »predvidena 'budžetom«. — Tako poroča »Slovenski Narod«, ki mu smemo tozadevno gotovo verjeti. Naši davčni uradi so torej iztisnili iz 'Slovenije samo v enem mesecu 10 miljonov kron več kakor je sploh bilo potrebno, ker več kakor je predvideno v proračunu gotovo ni treba iz-žemati iz ljudi. Ako je že belgraj-ska vlada tako človeška, da se za-
V	to kamrico je krenil tudi sedaj. V krčmi so se prepirali mestni stražniki, v kotu pa je smrčal bivši konjušnik. Gašpar je vstopil in med vratmi ga je pozdravila lepa, močna, črnooka ženska z zasukanimi rokavi. Imela je kakih trideset let, sledovi brkov pod nosom pa so kazali, da je natura menda pred porodom mislila napraviti iz nje fanta.
»Oho, premilostni gospod, kje za vraga pa ste čepeli tako dolgo?44 ga je pozdravila žena. „takole zdi se mi, da hodite po stranskih stezah, ki jih je v Zagrebu žalibog dovolj. Pazite! Huda pokora bo, če izvem, da ste v Zagrebu preskočili kak plot. Zunaj Zagreba še bodi, nič ne rečem, če ste grbavci res taki srboriteži!“
„Tiho baba,44 se je razsrdil Gašpar, „stisni jezik za zobe in ne godrnjaj. Daj mi večerjo in vina. Tvojih litanij nisem željan. Ali me je Tahov sluga, Peter Bošnjak, s še nekim človekom iskal?44
„Je,44 odgovori krčmarica, „zunaj pijeta. Poklicala ju bom.44
Ženska odide, pa se kmalu vrne in postavi pred Gašparja pečeno pišče, hlebec kruha in vrč vina.
..Stopi, Jaga,44 migne grbavec, ko je zataknil vilice v pišče, ..pokliči mi ona razbojnika, ti pa ostani v krčmi, dokler te ne pokličem.44
Brkata žena se je pokorila, povelju in črez kratek čas sta stopila dva moža v Jagino kamrico, kjer se je vukovinski gospod krepil s pijačo in jedačo.
Prvi, Peter Bošnjak s Susjeda, se je globoko poklonil in smeje rekel:
„Tukaj, milostni gospod, je mož. o katerem sem vam govoril.44
Gašpar je, držeč kos piščeta na vilicah, dvignil glavo in prišleca pogledal. Bil je neznatno čioveče majhne rasti. Na tankem vratu se mu je gibala okrogla plešasta glava, le tu in tam posuta z mršavimi plavimi lasmi. Sredi stisnjenega, kozavega lica se mu je svetil grčast nos, ki so mu pod kožo pokale vse žilice. Pod nosom so mu štrleli redki, metličasti brki, dremotne žolte oči so gledale vedno v eno točko. Zavite noge so tiščale v raztrganih škrpetih; zelena, z motvozom opasana suknja je bila že davno požoltela, nekdaj črni klobuk že davno ozelenel. Prišlec je mirno stal in vrtel klobuk v rokah. Vse njegovo obnašanje je bilo tako nenavadno, da bi človek moral dvomiti, ali je mož res pri pravi pameti.
„0 Peter, kje si ukradel to raztrgano strašilo?44 je vprašal Alapič.
„Moja koža je raztrgana, moja pamet pa cela,44 je odgovoril prišlec; „koža se da skrpati, pamet pa ne.44
„Kaiko ti je ime, čigav si, kaj si?44 je zopet vprašal Gašpar.
..Imenujem se Šimen Drmačič. čigav sem? To vam naj pove moja neznana mati. Tam nekje ob Sotli sem vsekakor padel na svet, ker sem tam prvič kokoši kradel. Kaj sem? Vse, marsikaj in nič, z vsem spoštovanjem povedano plemeniti gospod.44
„Od česa živiš, malopridnih, sem mislil reči,44 nadaljuje čudeč se Alapič.
„Od kruha in žganja.44
„In kdo ti daje denar?44
„Moja pamet in ljudska norost, stultitia humana.44
„Odkod znaš latinsko?44
„To je cela povest. Kot deček sem vodil na palici slepca, ki mi je dal na dan trikrat leskovine. Zato sem ga pustil v jarku. Fratri
v	Klanjcu so me vzeli za pastirja. Ko sem pastirsko šolo končal, sem postal brat lajik. Skoro bi bil postal spodoben človek. Jesti in piti je bilo na pretek, dela pa nikakega. Toda samostansko zelje mi je preveč smrdelo in ko je brat kletar skril celo ključe od' kleti, sem nekoč ukradel gvardijanu zimske črevlje in jih zamnejal za žganje. Ehe! Fratri so stvar izvohali. Jaz sem se branil, da je tudi sveti Krišpin storil nekaj prav takega kakor jaz, pa ni nič pomoglo. Slekli so mi meniško haljo, jaz pa sem stal na svetu kakor rak, ko sleče svojo trdo kožo, in huda bi mi bila predla, da nisem znal pisati, brati in nekaj latinščine. To me je rešilo, postal sem advokat.44
„Ti, baraba, advokat?44
”Če se lahko brivec imenuje padarja, zakaj jaz ne advokat? Tako sem hodil od sela do sela in nosil v svoji votli palici pero, tinto in popir. Vsako pismo stane groš ali kozarec žganja; tako se živim, kakor vrabec na smetišču.44
„Lepe reči pripoveduješ,44 je zaklical Alapič in potegnil iz vrča.	(Dalje	prih.)
dovoljuje »samo« s 16 miljoni kron mesečno iz Slovenije, kdo potem sili naše lastne uradnike, da iztisnejo še za 10 miljonov več od 'že itak dovolj obubožanega prebivalstva? Ali državna finančna uprava res ne uvidi, kam mora tako pretirano navijanje z davki pripeljati? Ali ne vidi danes že ogromnega zastoja v trgovini in v obrti? Ali ne vidi občutne brezposelnosti? Ali ti ljudje res ne vedo, kaj pomeni beseda finančna uprava? Pametna finančna uprava ljudi ne odira, ampak skrbi za to, da imajo ljudje vedno dovolj kapitala na razpolago za de-
lo	in za zvišavanje svojih dohodkov in otl teh pobira gotove odstotke, ne pa da ljudem iztisne zadnji vinar iz žepa! Sicer pa kakor gospodje hočejo! Mii smo prepričani, da bodo vsi pametni ljudje v Sloveniji ume-li najti na to postopanje samo en odgovor, ki je edino pravilen: »Vsi v republikance! Naročite vsi knjižico »Mala politična šola« (za 3 dinarje) pri upravi »Avtonomista« Ljubljana, Breg št. 12. Tam boste zvedeli vse!
Čudni pojmi o hvaležnosti. V nekem demokratskem listu smo bra-
li	pretekli teden, da je Radič kot študent večkrat prebil po nekaj dni na domu rodbine Pribičevič. Tam sta se s Pribičevičem lahko valjala po travi in se lasala, zalezovala tiče in uganjala stvari kot jih navadno uganjajo brezskrbni pobje na počitnicah. Iz te okolnosti pa sklepa naš slavni demokratski list, da je danes od Radiča jako grdo, da ne soglaša s Pribičevičem, čeprav je v njego-
vi	hiši užival gostoljubnost! To so jako čudni pojmi o hvaležnosti. Ali so Pribičeviči že takrat računali na to, da bodo z nekaj južtinami in večerjami Radiča politično kupili in pridobili zase?
Vlada v zadregi. Pašič je v veliki zadregi, ker nima večine v parlamentu. /ato si jo poskuša najti z denarjem. Hrvaški listi poročajo, da je ponujal raznim revnejšim poslancem, ki pripadajo zemljoradni-«ki m Daviidovičevi skupini (Davo-dovič je vodja onih demokratov, ki se niso vladi »vdali«), po 100, nekaterim baje celo po 200 tisoč dinarjev kot podkupnino, če prestopijo na vladno stran. Tako se dela v Jugoslaviji »ljudska volja«.
Za prihodnje volitve so pripravili radikali že 600 miljonov dinarjev. Tako se hvalijo radikali sami. S tem denarjem bodo kupovali volilne glasove. Če je to, res, da imajo radikali toliko denarja za prihodnje volitve na razpolago, bi jim bili mi zelo hvaležni, če bi ves ta denar vrgli v Slovenijo. Mi bi že vedeli, kaj bi začeli s tern denarjem, volili hd pa seveda po svoje, po lastni vesti in po lastnem prepričanju. Taka morala sicer ni posebno lepa, ampak hudiča je treba izganjati z Belcebubom, drugače se ga ne da ukrotiti.
Zloraba vere v parlamentu. V
krščanskem nauku 'beremo, da so prisiljene prisege neveljavne. To .vedo tudi vsi tisti pošteni ljudje, ki sicer na krščanski nauk ne drže veliko. Zato pošteni ljudje tudi nikogar ne silijo na prisego, kdor noče priseči prostovoljno, ker vedo, da je prisega kot verska zadeva za miljo-.ne ljudi nekaj svetega. Kar pa'je ljudem sveto, iz tega se pošten in dostojen človek ne norčuje in tega ne zlorabi. V našem parlamentu je pa ta stvar drugačna. Pred tremi leti so gospodje sprejeli vidovdansko ustavo in nov poslovnik za parlament,. Takrat so določili, da mora vsak poslanec priseči zvestobo kralju in priseči na obstoječo ustavo, da jo bo varoval. Kdor ne priseže, temu ne dovolijo vstopa v parlament. To postopanje je grda zloraba'vere. 'S prisiljeno in diktirano prisego so hoteli namreč poslance, ki so slučajno glede državne oblike drugih misli kot so Mi »ustavo-•tvorci« pred tremi leti, naravnost prisiliti, da ustave in državne oblike ne smejo izpreminjati, pa ma-gari da so volilci poslali svoje zastopnike v parlament z izrečnim naročilom (mandatom), naj ustavo in ■državno obliko izpremene. Vlasto-
držci so hoteli s prisiljeno prisego edino merodajno ljudsko voljo uničiti! To pa se gospodi ne bo posrečilo, ker danes ve vsak človek, da je prisiljena prisega neveljavna. Grdo pa je, da se dandanes poslužujejo oblastniki še takih umazanij, samo da se obdrže na krmilu.
Zakaj molčite? Ob nedeljah in tudi ob delavnikih zahajajo tudi mnogi naši somišljeniki v razne javne lokale, zlasti v gostilne. Nočemo trditi, da je to posebno hvalevredna navada, ampak je že tako.
V	takih lokalih, kjer trosite svoj denar, pa vidite na stenah viseti vse mogoče liste, samo »Avtonomista« ne. Vprašamo Vas, če se Vam zdi to prav. Mi pravimo, da to ni prav, prav pa bi bilo, če bi vsak gostilničar ,kamor nosijo slovenski republikanci svoj denar, naročil tudi' glasilo slovenskih republikancev »Avtonomista«. Priznati pa moramo, da ježi krivda v tem oziru na nas samih, 'ker- tega navadno ne zahtevamo, ampak pohlevno — molčimo! Prosimo (zato vse naše naročnike in somišljenike, naj zahtevajo glasno in jasno povsod, kamor izahajajo, poleg raznih drugih slovenskih listov tudi »Avtonomista«. »Avtonomista« se naroči v Ljubljani, Breg št. 12 in izadostuje dopisnica.
nMnM«nnuimiiniMnnnwnnuM
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur budilk svetovno znane ■ tovarne „Junghaus“. g Vsakovrstne precizne Svi- « carske žepne ure, izbira ■ zlatnine, srebrnine in je- g dilnega pribOra.	u
S	e
iHmaniMUiimimnumunimn,
Prošnja in opozorilo na naše naročnike. Na Češkem in tudi v Sloveniji je bilo pred vojno dobro znano geslo »Svoji k svojim«. V mestu Kolin na Češkem so imeli celo na velikem mostu pritrjen ogromen napis »Svoji k svojim«, da so tako opozarjali Cehe, naj kupujejo le pri čeških trgovcih. To geslo mora veljati tudi za slovenske republikance. Nas je danes že mnogo, mnogo več, kakor si ljudje navadno mislijo, in smo že prav občutna moč. Naša dolžnost nam narekuje, da svojo moč pokažemo tudi pri nakupovanju blaga in da kupujemo v prvi vrsti pri tistih trgovcih in naroča mo blago pri tistih obrtnikih, ki oglašajo v »Avtonomistu« in nas vse skupaj s svojimi oglasi tudi podpirajo. Zvestoba za zvestobo! Trgovcev in obrtnikov, ki so tako pogumni ,da kljub vsemu strašenju od strani vladinovcev podpirajo naš list z oglasi, tudi mi ne smemo pustiti na cedilu, ampak jih moramo tudi mi podpirati! To bo krepilo in jačalo našo skupno zavest in našo moč.
Pred novimi volitvami? Razni znaki kažejo, da se bližamo novim volitvam. Taki znaki so volilni oglasi raznih strank. Volilne oglase so izdali doslej radikali, opozicijo-iialni demokratje m srbski zemljo-radniki. Najbolj hud in napopran je oglas srbskih zemljoradnikov, ki silno udriha po Pašiču in njegovi vladi. Za Slovence pa ta oglas nima posebnega pomena, ampak bolj za Srbijo.
Volitve v Italiji. V Italiji so se .vršile ta teden nove državnozborske volitve. Zmagali so fašisti oziroma Mussolini, kar ni prav nič čudnega. Kdor ima v rokah žandarje, armado m še svojo lastno oboroženo telesno stražo, temu je pri ubogih laških analfabetih uspeh zagotovljen.
Grdobija. V najnovejšem času so začeli skoro vsi slovenski dnevniki z neko posebno slastjo oznanjati slovenskemu ljudstvu, da je naša edina rešitev v tem, če gredo slovenski zastopniki v vlado. »Le v vlado; v vlado«, tako nam kličejo, »kajti če ne bomo v vladi in če se ne bomo Belgradu priklanjali in se pred ibelgrajskimi oblastniki ponižno valjali v prahu, me bomo ničesar dosegli.« Tako pišejo te hlapčevske duše dan na dan in se prav nič ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati, kako silno s takim pisanjem
škodujejo ugledu, zlasti pa še politični vzgoji Slovencev, ki mora vendar iti za tem, da se navadijo tudi doslej hlapčevstva in klečeplaztva navajeni Slovenci nekoliko samostojnosti, možatosti in zavednosti. Žalostno pri tem je, da tako »vzgajajo« Slovence zlasti listi, ki veljajo kot glasila slovenske »inteligence«. Take »inteligence« naj nas Bog obvaruje!
Volilni oklic Nikole Pašiča. Pretekli teden je dal nalepiti radi-kalski poverjenik za Slovenijo g. dr. Niko Zupanič na vogle ljubljanskih hiš plakate, na katerih beremo volilni oklic Nikole Pašiča na slovenski narod. Glavni stavek tega oklica nam pove, da je v«led prihoda hrvaških republikanskih poslancev v belgrajski parlament država v nevarnosti in zato da naj se vsi, katerim je kaj ležeče na »narodnem in državnem edimstvu«, združijo okoli Nikole Pašiča, da bodo »obvarovali državo pred nevarnostjo«. — Naša sodba o tem volilnem oklicu je ta, da je v njem skoro toliko laži, kolikor je besedi. Glavna laž je seveda trditev, da bi bila »država v nevarnosti«. Pred kom pal Država ni prav nič v nevarnosti, ampak v nevarnosti je centralizem in s centralizmom tesno združena nadvlada
12	belgrajskih porodic nad celo državo! Ta nadvlada je pa res v nevarnosti, če bi morala Pašič in njegov verni tovariš Pribičevič zapustiti ministrske stolčke. Država kot taka pa bo ostala tudi še nadalje, ker ni nikjer pisano, da mora biti država urejena le centralistično.
Samostojni kmetje — republikanci? Nekateri slovenski listi so poročali, da je bil nedavno neki voditelj slovenskih samostojnih kmetov na Dunaju pri — Radiču, in da se je s tem dogovarjal glede skupnega nastopa pri bodočih volitvah. Nekateri listi so vedeli tudi povedati, da se skušajo tudi srbski zem-ljoradniki, s katerimi tvorijo slovenski samostojni kmetje v Belgradu eno skupino, približati Radiču. Ce je to res, potem moramo reči, da so se voditelji slovenskih samostojnih kmetov zelo izpremenili. Včasih so se silno togotili na »avtonomiste«, danes pa da bi bili kar čez noč postali federalisti in republikanci? Mi tega skoraj ne verjamemo.
Zviti kot kozji rog so belgrajski politiki. Od kraja so šarili z narodnim in državnim edinstvom. To pa samo zato, da so spravili vse pre-čanske kraje pod svojo neomejeno oblast. Ko se je pojavil komunizem in se je zdelo, da bi to gibanje moglo roditi kakšne uspehe, so srbski komunisti takoj znali spraviti pre-čanske komuniste pod svojo komando in denar slovenskih in hrvaških delavcev v Belgrad. Dokler so čuti-
li	v žepih slovenskih in hrvaških delavcev le en sold, so bili belgrajski komunisti (in na njihovo komando tudi slovenski in hrvaški komunistični voditelji) nevdušemi centralisti, samo da spravijo slovenski ih hrvaški, denar v nenasitno bel-grajsko malho. Danes še ponavlja ista stvar s srbskimi zemljoradniki. Danes se zopet, ti plazijo okoli Radiča kot mački okoli vrele kaše v imenu »sloge vseh kmetov v Jugoslaviji«. To delajo v upanju, da bodo v slučaju, če Radič zmaga, zopet Srbi nosili veliki zvonec v Belgradu. Tako imajo v Belgradu vedno pripravljeno za vsak ogenj novo železo. Po dolgoletnih bridkih izku-
stvih o belgrajski komandi pa mislimo, da ne bodo ne slovenski in tudi ne hrvaški kmetje taki tepci, da bi Belgrajčanom še enkrat nasedli. Mi nimamo nič proti solidarnosti, t. j. skupni pomoči raznih kmečkih organizacij, protivimo pa se odločno vsakemu vodstvu in vsaki komandis tuje strani. Slovenske kmečke organizacije naj pomagajo hrvaškim in srbskim in obratno, to je prav lepo in človeško, ampak komande ne bo! Srbski zemljoradniki naj vladajo v Srbiji po svoje (če bodo do vlade prišli), mi 'Slovenci pa v Sloveniji po svoje! Z limom o »kmečki slogi« pa ne bo nihče slovenskih kmetov sleparil, da bi jih pod to krinko znova potisnil pod belgrajsko komando!
Kje so ljudje dobili denar? Po prevratu so se začele cene raznih živil naglo dvigati. Žemlja je prišla na 1 krono, potem na 2 kroni. Pri tej ceni je ostalo do danes, in ljudje so dobili denar, da to ceno tudi plačujejo. Meso je veljalo nekdaj 20 kron, potem 50, danes velja 100 kron. To je znatno zvišanje. Kljub zvišanju mesnih cen pa mesarji prodajo mesa ravno toliko kakor prej. Kje so ljudje dobili denar, da plačujejo tudi tako visoko ceno? Dobili so ga, pa je! Obleka je veljala takoj po prevratu okoli 2000 kron. danes velja taka obleka okoli 8000 kron in ljudje plačujejo tudi to Ceno. Godrnjajo sicer, ampgk plačujejo. Mesečna soba se je dobila ob prevratu za 200—300 kron mesečno. Danes morajo ubogi (ali pa srečni?) samci plačevati za lepo opremljene mesečne sobe toliko tisočakov kakor prej stotakov. Kje so ti ljudje dobi-
li	denar? Dobiti so ga namreč morali nekje, sicer ne bi taikih cen plačevali! Vino je veljalo ob prevratu okoli 20 kron liter, danes velja dvakrat in trikrat toliko. Tudi to ceno plačujejo ljudje. Tako vidimo, da so ljudje za vse stvari dobili denar, samo za stanovanja ga ne morejo dobiti, da bi enkrat tudi cene stanovanj dosegle svojo pravo mero. Dokler se pa to ne bo zgodilo, se čisto gotovo noben kapitalist ne bo odločil zidati nove hiše in tako dolgo bo trajala tudi brezposelnost. Za kanone je denarja vedno dovolj, samo zfi stanovanja in za stanovanjske hiše ga ni, čeprav bi se dala sezidati z denarjem ,kolikor velja en sam kainon, že prav lepa in prostorna stanovanjska hiša.
Brošuro »Mala politična šola« smo priložili današnji štev. vsem cenjenim naročnikom in prosimo, da nam pošlje vsak malenkostni znesek 3 Din po poštni položnici, ki jo v brošuri.
Listnica uredništva. G. I. Š. v Zidanem mostu. Vašega dopisa glede malomarnosti trafdkantinje na postaji ne moremo objaviti, ker vsebuje osebni napad, katerih mi kot politični list ne objavljamo. Če pa je izadeva res takšna, napravite vlogo, ki jo naj podpiše več mož, na kar jo bomo odstopili mi na pristojno mesto.
Nakup gozdov, desk, tramov in drv. Zaloga trboveliskefHi premoga in drv. Prodnia na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petr»trg 8. Telefon fttev. 280,
Gospodarstvo.
Pomen svinjereje za malega kmeta.
(Konec.)
Ikre so kakor konopato zrno veliki mehurji, ki pokrivajo srce, spodnji del jezika in tudi drage dele mišic. tPri močno ikrasti živali se opazijo mehurčki v trepalnicah in pod jezikom, če človek zavžije ikra-sto meso se razvije iz bele pike v mehurju trakulj, ki je do 8 m dolg, členast črv, katerega zadnji členi pridejo z jajci v blato in na prosto.
Ako svinja zavžije takšno jajce, dobi žopet ikre. Ikrasto meso je zav-žitno samo tedaj ako je dobro prekuhano.
Trihine povzročajo posebni črvi, lasnice, ki pridejo iz prebaVil v meso in se tam obdajo z apneno kožo. Ako žival ali človek zavžije tri-hinasto meso, sb apnena koža v prebavilih raztopi, lasnice se razmnoži-
Stran 4.
»AVTONOMIST«
Štev. 15.
jo in pridejo zopet v meso. Trihine so človeku bolj nevarne, nego živalim.
Za solnčno kapjo Obole svinje, ako morajo bivati predolgo v vročini. Žival je postaviti na hladno mesto, dati mrzle vode ali kislega mleka ter polivati glavo z vodo.
Kužne ibolezni pri svinjah, kot rdečica, škrlatinka, pereči ogenj so veliko bolj nevarne, nego bolezni, ki jih povzročajo zunanji viplivi in prej omenjeni živalski zajedalci. Najčešče imamo opraviti z rdečico, ki je močno nalezljiva bolezen ter se pojavlja ponajveč pni mlajših, dobro rejenih živali. Povzročitelj (bo-lezini je glivica, katera proizvaja v krvi strup, ki je po svojem učinku podoben mrtvaškemu strupu. Obolela žival je prvi dan omamljena in otožna, ne mara žreti in mnogo pije. Telesna vročina postaja visoka. Drugi dan ali -šele tik pred poginom se pojavijo rdečkaste lise na uhljih, trebuhu in drugod. Le malokatera žival ostane pri življenju. Bolezen omejimo s tem, da zdrave svinje odstranimo od obolelih. Obolele živali zdravimo s tem, da jih postavimo na hladno mesto, 'zavijamo v mrzle obkladke ter dajemo piti mrzlo kislo mleko. Takoj ob pojavu je poklicati živinozdravnika, ki s cepljenjem lahko resi okužene živali- pri zdravih pa prepreči okuženje. Hleve je temeljito razkužiti s kreolinovo raztopino, odpadke obolelih živali pa zakopati. Rdečica se prenaša tudi po ljudeh.
Ako so rdeče pege na koži otekle ter se ostro ločijo od kože, je to znak, da nimamo opraviti z nevarno rdečico, ampak z neko manj nevarno (boleznijo, ki hitro mine.
Svinjska kuga se pojavlja pod različnimi znamenji. Najbolj pogosto zbole mlade živali, ki postanejo hkrati otožne, dobe kašelj, drisko, oči so krmežljave in zalepljene s sluzo. Bolezen je akutna ali kronična. V akutnem slučaju pogine žival takoj, v kroničnem pa se vleče dalje časa. Bolezen je silno nevarna in Tjboli navadno celi hlev. V začetku bolezni zaklane živali so še uporabne. Edino sredstvo proti tej 'bo-lrani je cepljenje, ki pa tudi ni po-i?olnoma zanesljivo. V vsakem slučaju je hlev temeljito razkužiti.
Svinjska pljučnica ali jetika je manj nalezljiva bolezen. Spozna se jo po tem, da živali kljufb dobri reji hirajo in dobe neozdravljivo drisko in kašelj. Obolele živali je najboljše zaklati.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
K. WIDMAYER PRI „SOLNCU“
za vodo. Priporočani: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufak-turno blago, oblekce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice domačega izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke; kovtre, abtahe (peče)!
Na debelo primeren popust.
KROJAČI IN KROJAČICE!
Razpošiljam po poljubnih modelih po meri, vsakovrstne krojne vzorce (muštre) 'za dame in gospode. KNAFELJ ALOJZIJ, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Kri-ževniška ulica 2, I. nadstr.
THE REX OO
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10.
Telefon itev. 208. NaJboljSi pisalni, razmnoževalni ln kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
knji
Nove lepe slovenske
iige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Ronmai Povest O. Kel-nvym«a jerja> poS!OVenii
dr. Joža Glonar. Cena Din 5*-
Občinsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Oolar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14'— Poštnina Din 1’—
Tiskali in založili
IBlasnlhanasl., Ljubljana
Breg St. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici.
Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primene in zabavne.
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
..Polititm is zgodovina"
Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne
3.
Breg št. 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere!
Cena Din 30'—.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEV AR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
FR. SL0V11K
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta it. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Posestno
i '	» t	\	: ••
Gorenje Ložine št. 7 z hišo, i*ked-lijem, kozolcem
naprodaj.
Pri hiši vrt, lep sadonosnik, travnik, njive in 4 orale gozda. Vec se poizve pri lastniku Josip-u Jaklič, Gorenje Ložine št. 7, pošta Stara cerkev pri Kočevju.
LJUBLJANA
Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telefon 733.
naznanjajo, da so otvorile
v sredini mesta na MlikloiSčevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke
lastnega izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni.
i
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenbnrgova ni. 1
trgovina čevljev in špecijalna tvrdka za oriopedična in ana~ tomična obuvala
t
sprejema vsa naročila po meri in popravila.
»ELIN«
S
družba za električno industrijo d. z o. z. |
Gradi električne centrale in naprave, g
lfelika zaloga motorjev in električnega ma- !§ terijala. - Ceno izredno nizke. - Postrežba točna. Na 2e|fo poset inženirja brezplačno.
Ljubljana, Dunajska cesta 1, telefon št 68. Maribor, Vetrinjska ulica 11, telefon št. 239.
MERAKL
barve, mastila, lake. kit, emajle, kistove in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi
Medič - Zanki
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana* Novi Sad,
podružnica. centrala. skladišče.
Tovarne s
Ljubljana - Medvode.
sssssfo
Prvorazredni moderni brzo-pisaloi stroj
STOEHES - REGORD
Vrhunec fine mehanike. Zastopstvo:
Ludovik Baraga
Ljubljana Selenburgova ulica št. 6.1./d.
I
I
ft
1
I
K
>
K
B
K
K
I
»
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev. S.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle najtočnefe ln najkulantneje
Telefon štev. 367.