•dnaM MlJO Spomlnski dan 5. feb?oar. Rodila se je 21. novembra 1774 v Rimu iz zelo ugledne družine. Vzgojena je bila v samostanu avguštink. V teh letih je napravila obljubo devištva in se je pečala z mislijo, da bi postala redovnica. Po letih pa je čigtb pozabila na to obljubo in se je 21 let stara omožila z odvetnikom Krištofom Mora. Zakon ni bil srečen. Mož je živel zelo neredno in lahkomišljeno, prva ljubezen do žene je vedno bolj ginevala in se je polagoma spremenila v ljubosunmost, nazadnje pa v sovraštvo. Elizabeta je storila vse, da Ui ohranila moža na pra vi poti, a pomagalo ni nič. Delal je dolg za dolgom in se je čisto zapletel v mreže neke ničvredne ženske. Od strani mo ževih sorodnikov so ji očitali, da je ona kriva teb. razmer. Vse te bridke proizkušnjc so delovalo tako, da se je vedno bolj odtujevala svetu. Ko nikjer pri ljudeh ni našla tolažbe in sočutja, je tembolj začela misliti na Boga in se ga oklepati. V tem času, ko se je Elizabeta od vseb. zapuščena obrnila čisto k Bogu, se jc tudi spomnila svoje mladostnc obljube vednega devištva. Silpo je obžalovala, da je prelomila svojo obljubo, Čeravno se je to zgodilo iz pozabljivosti in nekako nevede. Sklenila je, da hoče nositi svoj tcžki zakonski križ kot pokoro za svoj prestopek. t ;Ta njjsn križ pa je postajal vedno hujši in težji. Otroci so doraščali, a mož se ni brigal za nje nič. Vsa skrb za otroke • in njikova vzgoja je slonela na ramah slabotno žene. Na vso moč se je trudila, otroke vzgajati prav krščansko in v strahu božjem. Pa doživeti je morala večkrat tudi na njih razočaranje in veliko bridkost. Razen tega so jo trle težke gmotne skrbi. Radi lahkomišljenega -moževega življenja je premoženje vedno bolj kopnelo, bila je že največja nevarnost, da pride do popolnega poloma in da bodo kot berači na cesti. Elizabeta se je trudila, da bi to nesrečo preprečila, a je ni mogla; pred najhujšim jih jje obvaroval njen tast, ki jim je priskočil na pomoč. Mož pa je čim dalje tem hujše propadal in je postajal tako surov, da je bilo večkrat njeno življenje v nevarnosti. Med drugim je od nje kar zahteval, da mu dovoli skupno življenje z ono žensko, ki je bila kriva vse njihove nesreče. Od mnogih strani so ji svetovali, da naj si izprosi od Cerkve 'dovoljenje, da prekine skupno življenje z možem. A ona ni hotela o tem nifi slišati in je rekla, da ne stori tega ne radi otrok, pa tudi radi moža ne. Vztrajala je, čeravno je postajalo življenje vedno hujše. Gmotne razmere v družini so postajale vedno bolj žalostne, tako da je Elizabeta, ki je bila v mladosti v hiši svojih staršev vajena dobrega življenja, morala trpeti celo pomanjkanja !n je bila navozana na milodare svojih znancev. Mož je tudi postajal vedno hujši in je na vso njeno prijaznost in potrpežljivost imel za odgovor le še tem hujšo surovost. Razen tega svojega giavnega življenskcga križa jo je Bog obiskoval pa še z mnogimi drugimi bridkostmi. Velikokrat je čutila strašno notranjo praznoto in žalost in že skoro obup. Mučile so jo razne bolezni. A od Boga, katerega se je čim dalje bolj oklepala, je dobivala moč, da je vse to prenašala kot »močna žena«, o kateri govori sv. pismo. Tako mirna in junaška je postala v svojem trpljenju, da je mnogim drugim postala volika tolažnica in so številni ljudje, ki so jib trle bridkostl, prihajali k njej po tolažbo in svet. Umrla je dne 5. februarja 1825. Kar se ji ni posrečilo v življenju, to je dosegla v smrti. Izprosila je svojemu možu milost spreobrnjenja. Vstopil je kmalu po njeni smrti v frančiškanski red in je živel do svojega konca zelo spokorno in vzgledno. Življenje Elizabete Mora Cerkev že preiskuje in ji je že priznala naslov »častitljiva«. Bog daje v svojih izvoljenih ljudem nauk in zgled za vsak njihov položaj. Če je Bog ravno v naših časili postavil visoko na svetilnik luč Elizabete Mora, je to storil gotovo radi tega, ker je ta luč ravno današnjemu času tako zelo potrebna. Kolikokrat se danes tako lahkomišljeno sklepajo zakoni! Mladi ljudje od zakonskega, družinskega življenja pričakujejo samo udobnosti, samo prijetnosti in uživanja. A ko je potem v zakonu čisto drugače, ko pridejo skrbi, ko se je treba v tej in oni stvari radi da našnjih težavnih razmer omejiti, ko se pokažejo kake napake zakonskega sodruga, ko pridejo bolezni, kolikokrat se začne potem v zakonu velika nezadovoljnost, se začnejo prepiri, kolikokrat se družine trgajo in gredo narazen. — Elizabeta Mora kaže, kaj je prava, po zakramentu posvečena zakonska ljubesen, zvestoba in požrtvovalnost. Ona kaže, kako pravi zakonec v zakonu no ;ače sebe, temveč svojega sodruga, kako mu je zvest pomočnik in tolažnik, ona kaže, kako krščanski zakonski sodrug tudi v najhujših slučajih, ko se mu srce trga, svojega sodruga vendar ne sovraži, vendar čisto ne zavrže, temveč s Kristusovo Ijubeznijo misli na nje govo dušo, pa za njo moli, za njo žrtvuje, ža njo trpi in jo skuša tako rešiti. Taka Ijubezen pa seveda pridc iz duše, ki je tako krščanska, tako od Boga prešinjena, kaltor je bilo duša častitljive Elizabete. Letošnji jnbileji. Ves katoliški svet obhaja letos zlatomašni jubilej svojega najvišjega poglavarja papeža Pija XI., ki je bil rojen 31. majnika 1857, v duhovnika posvečen 20. decembra 1879, papežem izvoljen 6. februarja 1922, kronan pa 12.februarja 1922. Po vsein kato liškem svetu so se osnovali odbori, ki hočejo skrbeti za vredno proslavo te izredne slovesnosti. Papež sam pa je s pismom z dne 6. januarja proglasil za Rim in za ves svet izredno sveto leto z odpustki jubilejnega leta. Kot poseben sad papežovega jubileja naj bi bila tudi ureditev razmer med papežem in italijansko državo, tako da bi papež postal v resnlci od italijanske milosti neodvisen in bi zopet imel svojo, četudi malo državico. — Naši bratje Čehi pa praznujejo letos z velikimi slovesnostmi tisočletnico mučeniške smrti svojega kneza sv. Vaclava, ki ima velike zasluge za razširjanje krščanstva na Ceškem, pa tudi za razširjenje prave omike in izobrazbe. K tem slovesnostim bo prihitelo na Češko veliko prijateljev češkega naroda, med njimi tudi Sloven ci. Vseh proslav se udeležuje tudi čehoslovaška država po svojih zastopnikih. — Čehi obhajajo letos Se tudi drug jubilej, namreč 2001etnico, odkar je bil prištet svetnikom njihov rojak Ivan Ne pomuk. V njegovem rojstnem kraju so že čisto prenovili cerkev, ki je sezidana na prostoru, kjer je stala njcgova domača hiša in ves mesec maj se bodo i njej vršile velike slovesnosti. Iz kardinalskega zbora. Kardinali s« svetovalci in prvi sodelavci papeževi pri vladanju sv. Cerkve. Kardinali tudi volijo novega papeža. Število kardinaIov je določeno: znaša 70. Sedaj jih j« 62 in sicer 6 kardinalov škofov, 49 kardinalov duhovnikov in 7 kardinalov dijakonov. Od teh je 29 Italijanov, 33 jifi je di^ugih narodnosti in sicer 7 v Franciji, 5 v Španiji, 4 v Ncmčiji, 4 v Zjedinjenih državah Amerike, po 2 v Avstrlji, na Poljskem in Angleškom, po 1 na Ogrskera, Ccškem, Belgiji, Nizozesisjkem, Portugalskem, Kanadi in Braziliji. V Rimu samem jih je 42, zunaj pa 34. Imenovani so 2 še od Leona XIII., 17 od Pija X,. 19 od Benedikta XV., 24 pa od sedanjega papeža. Po starosti je eden (Vanutelli) star nad 80 let, 6 jih je med 80 in 90, 17 med 70 in 80, 25 med G0 in 70,10 med 50 in 60, najmlajSi trij« kardinali so pa raed 40 in 50 in sicer sc 1,o 3 primasi ali prvi škoje na Španskom, Poljskem in Ogrskem. Kršganska dr«SIaa. Na Francoskens je začelo družinsko življenje pod vplivom brezverstva silno propadati. Vsako leto so razide veliko število zakonakih radi zelo malenkostnih razlogov na največjo škodo otrok in vsoga življeuja. Zato je bilo osnovano leta 1919 društvo »Krščanski zakon«, ki ima namen ohra niti zakonu krščanski značaj, s tem pa tudi srečo in mir. Lotos zboruje to druStvo v Strassbourgu in hoHe tam postaviti smcrnice za nadaljno uspešno čuvanje zakona in njegove sreče. Krščansko žensko gibacje. Na Poljs- kem je veliko udružonje katoliškib. žen, ki ima številko 100.000. Nedavao je ttelavni kardinal Hlond poslal druStvu pismo, v katerem povdarja, koliko krščanske žene lahko storijo na vseh poljih za prospeb. verske stvari.