DUHOVITO ZX’VI_.vTEISrCTZE
m »fEV-229 &A mm liPm^oTOÄiL AS0
El R. P. Ernesto Saksida, nacido en Eslovenia, fue ordenado sacer-dote lejos de su lamilia. Invita a su primera misa cantada a reali zarse el 9 y 16 de febrero en Buenos Aires.
NOVI MAŠNI K BOD POZDRAVLJEN...
Spet se bo oglasila ta pesem rncJ nami.
Te dni je prihitel iz Brazilije rojak č. g. Ernest Sa\sida, ki je bil 17. marca 1946 posvečen v mašnika v San Paulu v Braziliji.
Slavljneec je rojen v Dornberku, sin tamkajšnjega organi-ta, in znane družine Saksidove. Začutil je božji klic in se mu odzval s tem, da je vstopil v goriško Alojzijovišče, kjer ic imel za vzgojitelje med drugimi tudi plemenitega Lojzeta Bratuža ter č. g. Filipa Terčelja, ki sta oba padla, kot žrtvi hudobije, eden italijanske, drugi pa bratovske. . .
Leta 1931 se je odločil nadebudni mladenič, da bo sledil stopinjam Don Boskovim in je odhitel v d urin, kjer je študiral 4 leta. Odločil se je nato za misijonski poklic in so ga predstojniki poslali v Brazilijo, kjer je dovršil šole v Cu-yaba, Mato Grosso.
Bil je nato 3 leta profesor v San Paulu, kjer je lani d končal bogoslovske študije, pel 19. marca prvo sveto mašo med jugoslovanskimi rojaki, nato pa je bil poslan v Goiania (Mato Grosso, Država Goias) kjer imajo salezijanci velike zavode in je vršil to leto profesorsko in vzgojno delo med mladeniči.
Na ponovno prošnjo so mu slednjič redovni predstojniki dovolili priti v Argentino, kjer ima 3 brate, Pepeta, Venčka in Viktorja, več sorodnikov in premnogo sovaščanov, znancev in rojakov.
Tako je tudi njemu dana pri ika, da doživi nekaj novo-mašniškega veselja med nami. Pač bi srčno želel, da bi se okrog oltarja, ob priliki nejgove slovesne daritve zbrali vsi njegovi bratje in sestre s stariši. Pa so tako silne razdalje, ki ločijo, zato pa je srčna želja novomašnikova, da bi čim več sovaščanov, znancev in rojakov prihitelo ta dan, da bi oni nadomestili odsotne svojce.
Povabljeni ste torej rojaki, da sc v čim večjem številu vcleležite prve njegove slovesne svete maše med nami, katera bo
na PATERN ALU 9. FEBRUARJA ob 10 uri, na Av. del Čampo 1653 .Isti dan bodo tudi slovesne pete litanije pri sv. Rafaelu v Villi Dcvoto ob 17 uri.
Na AVELLANEDI bo slovesnost njegove sv. Maše 16. FEBRUARJA. Popoldne isti dan bodo tudi slovesne pete litanije.
Tudi rojaki na daljnem jugu bodo imeli slovesno sveto mašo in sicer v Cinco Saltosu 2. februarja ob 10. uri. Tamkaj namreč živi novomašnikov brat Pepi in tudi mnogi sovaščani, ki so vsi povabljeni ob tej izredni priliki.
Naj nam bo novomašnik med nami toplo pozdravljen. Potem pa naj ga na njegovem potu spremlja obilni božji blagoslov, da bo delil mir in srečo, odpuščanje in poduk vsem potrebnim in nevednim. Da bi bil stanoviten kažipot k resnici in luči vsem, med katerimi ga čaka delo, posebno pa še vsem rojakom!
Daritev bodir ti življenje celo.
Oltar najlepši je srca oltar.
(Gregorčič)
SU PRIMERA MISA SOLEMNE
cantard el compatriota esloveno R. P. Ernesto Saksida, Salesiano, que se orde' no en Sau Paulo de Brasil el 18 de maržo 1946. En Argentina tiene 3 hermanos; sus padres viven en la leiana patria, en Dörnberg, Prov. Goricia. Ya no pucde realizar su gran deseo de celebrar tal iiesta junto con los padres, llegö a Argentina donde tendm en Buenos Aires su primera misa solemne el 9 de febrero on Av. del Čampo 1653 a las 10 horas y en Avellaneda el 16 de febr. a las 10 en Manuel Estevez 630, con la presencia de sus tres hermanos y familias como tam-bien de un centenar de los vecinos de su propio pueblo.
Spomini na prvo slovensko novomašno slovesnost v Argentini, ko ie daroval Gospodu prvič sveto daritev č. g. Vladimir Zmet, danes kaplan v Pergaminu.
Recuerdos de la Primera Misa eslovena, hace 9 anos, que celebrö el R. P. Zmet.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 43 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 url zreč«. Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava: Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413
CERKVENI VESTNIK
2. FEBR : Maša na Paternalu za -j- Andrej Kante.
Na Avellanedi ob 10 uri za -J- Štefan Hajdinjak.
Pri sv. Rozi za -j- Frančiško Velišček - Grbec.
9. FEBR.: na Paternalu.
Ob 10 uri za f Gabrijel Božič.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za M a rij a Černač.
Molitve ob 17 uri v cerkvi sv. Rafaela, Villa Devoto.
16. FEBR.: Avellaneda: maša ob 8.30 za f Ano Lepošo;
ob 9,30 za -J- stariše Bočkor;
ob IG uri za -j- stariše Balažič.
Pri sv. Rozi za -j- Jožef Černač ob 12 uri.
Molitve na Avellanedi ob 16 uri.
23. FEBR.: Maša na Paternalu za f Ireno Jekše.
Na Avellanedi ob 10 uri -j- Emilijo Časar z žalnico.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za -j- stariše Kjabaj.
2. MARCA:	na Avellanedi za
f Kramar ob 10 uri.
Od 16. febr. da'j e bo na Avellanedi stalno vsako nedeljo sv. maža ob 10 uri, na Paternalu pa po gornjem oznanilu, V skladu s škofijsko odredbo je sv. maša ob 10 in 12 uri 10.— $ in prosimo rojake, da to vzamete na znanje. Sicer je ta odredba že davno v veljavi, toda sedaj smo radi splošne podražitve primorani, da jo izpolnimo. Zato stane od novega leta dalje sv. maša na Paternalu, na Avellanedi in pri sv. Rozi ob 12 uri 10.— S.
Na Avellanedi bo za naprej stalna sv. maša vsako nedeljo, ker prideta v kratkem 2 duhovnika to je č. g. JOŽEF KO-ŠIČEK, doma iz Žuženberka in ANTON GRČMAN iz Leskovca pri Višnji gori.
POPOLDANSKA POBOŽNOST ostane tudi za naprej na Paternalu vselej na DRUGO NEDELJO v mesecu, na Avellanedi pa na TRETJO NEDELJO. Tedaj se vrši tudi shod bratovščine. Le v februarju ie red drugačen radi nove maše.
OB PRILIKI NOVOMAŠNE SLOVESNOSTI bomo tudi zapeli slovesne litanije, da bo novomašnik doživel tudi to posebno slovesnsko svečanost, ki je od nove maše nerazdeljiva.
Zato bodo slovesne molitve 9. febr. v cerkvi sv. Rafaela v Villi Devoto (P. Va-rela in Lope de Vega) ob 17 uri.
Na Avellanedi pa bodo na Manuel Es-tevez 630 ob 16 uri 16. februaija.
BIRMA BO
Letos bo tri leta, odkar smo imeli zadnjič to slovesnost, ki jo imamo na vsaka tri leta. Sporočamo, da bo sv. birma 4. maja na Paternalu. Če bo kaka sprememba, bomo že pravočasno javili.
Prosimo stariše, da prijavite otroke in vzemite na znanje, da jih pripravite na ta zakrament. K skupni pripravi pa jih pripeljite na Velikonoč 5. aprila popoldne ob 16 uri na Paz Soldan 4924.
Birmanski boter ne more biti isti, ki ie bil krstni boter .Tudi ne more biti tak, kateri je poročen samo civilno a ne cerkveno, kakor tudi ne tisti, kateri ima v
SE ÄUSENTARA DE BUENOS AIRES
el F. Juan Hladnik en los dias de 24 de febr. hasta 13 de maržo, para visitar la Colectividad eslover.a šn er. el inferior del pais.
En los pröimos dias liegardn a Buenos Aires dos sacerdotes eslo-venos: P. Jose Košiček y P- Antonio Grčman, con la mision de organi" zar las futuras colonias en el inferior del pais, que se formardn con los refugiados de distintas r.aciones europeas, a los cuales dara Argentina permiso para entrar. Con la mišma mision vino de USA Mons. James O'Grady, de parte de los ca" tolicos Norteamericanos, que con-tribuiran para financiar la realiza-cičn de dicho plan.
LA ÄDMINISTRACION de “La Vida Espiritual" recuerda a sus lec-tores el in.terminable pedido de no olvidarse de sus necesidades eco-nomicas. Sin donaciones de parte de buenos amigos el presupuesio no puede mantener el euiiibrio. Tene d pues en cuenta la necesidad de esta obr ay aportad generoscr mente.
svojem družinskem življenju kakor zadevo, ki je v nasprotju s svetostjo zakona in družinskega življenja. Boter more biti tudi odsoten, torej stric ali teta v domovini, brat ali sestra ali drug sorodnik, katerega tukaj zastopa pooblaščena oseba.
IZ UPRAVE
Nekateri naročniki so še zastali. Prosimo naj svoj dolg urede. Redne plačni ke pa prosimo da pohitite z naročnino in priložite kaj za tiskovni sklad, ker sicer bomo morali reducirati obseg re-viste, kajti s samo nraočnino 3.— S je primanjkljaj tako občuten, da ga nimamo od kod pokriti.
Vsak zaveden naročnik naj smatra, da je primerna višina naročnine za tako re‘ vij o sedaj 5.— $. Bodite torej velikodušni in doprinesite vsak malenkost, pa bomo mogli vzdržati Duhovno Življenje na dosedanji višini.
Za tiskovni sklad so prispevali nadalje: Lipičar 3.—, Jež 2.--, N. 5.—, Pre-
gelj 1.—, Pahor 2,—, La Paz S.—, Car 7.—, Žerjal 7.—, Remec 1.—, Brajer 3.—•, Vever 2.—, Lašček 2.—,	Lovišček 2.—,
Lovišček 1.—, Smerdelj 2.—, Kovač 2,—, Vatovec 2.—, Markič 1.—, Ušaj 2.—, Bra’ tina 1.—, Frankovič 1.— Gorane 1,—, Glažar 2.—, Lopert 2.—, Nadir 2.—, Berden 2.—, Berden 2.—, Benko I.—, Gorza 1.50, Premrl 4.—, Colija 2.—, Mislej 5.—, Kores 2.—, Grandovec 1.—, N. 5.—, Gre-žer 7.—, Ozbič 1.—, Poberaj 2.—, Vovk 4.—, Žorž 1.—, Dobroevič 4.—, Mavec 1.—, Kralj 2.—, Hostnik 4.—, Jošar 2.—, Jakša 2.—, Ulovec 2.—, Jug 4.—, Koaoi 1.—, Jamšek 2.—, Pomar 7.—, Klaučič 1.—, Zidar 4.—, Gec 2.—, Brišček L—, Mozetič 4.—, Cotič 2.—, Vrabec 2.—. Rijavec 4.—, Neimenovani in manjši, zneski skupno 35.— $.
Prosimo nadaljnega prispevka. Unošte-vajte da je mesečno 140.— primanjkljaja ob naročnini 3.— S. Če vsak naročnik plača 5.— $ je strošek krit.
IZ UREDNIŠTVA
Nekateri dosedanji naročniki, ki jih ie pa dosti malo, zavračajo revisto, ker
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431 U. T. 48 - 33G1, 48 - 0095)
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
LAS FRONTERAS ESLOVENAS
Esta listo ya el tratado de paz para con It ali a, pero Yugoslavia no firm ara uin-gtin documento con el cual renunciarta a algunos terriiorios ue le pertenecen. Esta es la exigencia del pueblo yugoslavo. El gral. Velebit, delegado apoderado yu-goslavo vsö los siguientes terminos: “Yugoslavia no esta dispuesta a iirmar ac* tualmente el tratado de paz con Italia, pero — la poli tiča depende de las actua-lidades' '. . . El tratado propone lo si-guiente:
Italia debe ceder a Yugoeslavia aire-dedor de 7500 kilčmetros cuadrados de territorio, habitado nor medio millön de personas, de laos aue 180.000, segün ci-fras del gobierno de Roma, soll de origen italiano. De los 360 millones que debe pa-gar en concepto de reparaciones, 100 irčtn a manos de los rusos, 125 a manos de los yugoeslavos, 105 a Grccia, 5 a Albania y 25 a Etiopia.
La internacionalizacičn de Trieste, con. quistada por Italia en la primera guerra mundial, quita a los italianos alrededor de 700 kilčmetros cuadrados y de 330.000 habitantes, aue serčrn regidos por un go-bernador general, cuyo nombramiento de ben efectuar las Naciones Unidas. A esie tocard decidir sobre la permanencia o el retiro de las tropas aliadas que todavia ocupan la zona. Deben otmar esa resolu-cičn dentro de un plažo de noventa dias desde la fecha en que entren en vigor las disposciiones del tratado de paz.
Deberia firmgrse el 10 de febrero, pero como en tal manera se reconoce a Italia unos 100.000 eslovenos que pueblan rc-qiones exclusivamente eslovenas, Yugoslavia no puede aceptar un paeto tan in-justo.
El paeto con Austria preve las fronte-ras anteriores, pero Yugoslavia tiene tam bien all’ reclamaciones territoriales, a las cuales no puede renunciar, pues la franja limitrofe de Carintia, unos 3000 km cuadrados, esta noblada con eslovenos, entre los cuales hav algunos germaniza-dos, pero toda la poblacion es de origen esloveno.
Segun la car*a otlčmtica perlenece ese territorio indiscutiblemente a Yugoslavia y geogrdfica-econčmicamente - ambien corresponde alld a donde corren sus nos con Drava.
anteriormente los derechos eslovenos tan-to en. Venecia Julia cuanto en Carintia. to e nVenec’a Julia cuan*o en Carintia. El desacuerdo aparecič solo, cuando se Dušo. de manifiesto la dominacičn comu-nista en Yugoslavia, aue tuvo nor con-secuencia tambien la reaccičn de la po-blacičn en cuestičn. aue va no se entu-siasma por la Yugoslavia tal.
“drugače mislijo" . . . Misliti ima vsak pravico po svoje, a vsak je dolžan pametno misliti in kdor meni, da bo s svojim načinom mišljenja spravil iz sveta neljube resnice, se jako moti. Ne splača se torej “drugače misliti", marveč modro je, iskati pravo resnico, da človek ne bo iz zmote bridko razočaran spoznal resnico prepozno na svojo sramoto in nesrečo, a tudi na nesrečo drugih.
Tisti pa, kateri nočejo Duhovnega Življenja več nadalje, naj ga nam lepo na-zaj pošljejo in seveda tudi svoj dolg pošteno poravnajo.
ALI ČLOVEK - ALI ZVERINA
Tisti. ki. žive po mesu. (ki se dajo voditi spridenim željam in pohotnosti v požrešnost in nečistovanje), mislijo na to. kar je mesenega, tisti kateri pa po duhu. na to kar je duhovnega. Meseno mišljenje je namreč smrt, duhovno življenje pa je življenje in mir. Meseno življenje je so vraštvo proti Bogu, ker se ne pokorava božji postavi. Kateri žive po mesu se Bogu ne morejo priljubiti . . . Ako je Kristus v nas, je telo mrtve zaradi greha, duh pa živi radi opravičenja in bo obudil tudi naša umrljiva telesa tisti, ki je obudil Kristusa. (Rim 8). V teh besedah pisma do Rimljanov pokaže sv. Pavel kakšna je božja večna modrost v razmerju, katero naj vlada med telesom in dušo.
Ne bomo se pravdali s tistimi, kateri dušo taje. Saj vemo da to delajo le zato, ker bi raje bili brez neumrjoče duše, ker bi se hoteli izmakniti odgovornosti, katera jih v večnosti čaka . . . Tudi zapravljivec in propalica ki ima doma ženo in kopico otrok, bi te rad utajil pred seboj in pred drugimi, da bi se mogel bolj brezskrbno udajati svojim neurejenim željam . . . Svojo dušo prelišijo lahko tisti, kateri žive v trušču življenja, ki preglasi glas vesti. Zato beže pred samoto in mirom, kadar jih spridenost potegne v svoj pogubni vrtinec . . .
Človekova zgodba je pač vedno enaka, od Adamovih časov v raju pa do danes . . . Bog je prvim starišem obljubil popolno srečo, a v raju jih je postavil na preskušnjo. Srečo mora človek zaslužiti, to je pač v bistvu človekovega srca in božje pravice. Čeprav je bila v raju vsega na razpolago in so bili dani vsi pogoji za srečo, je Eva vendarle podlegla varljivi obljubi kače: "oči se vama bodo odprle in bosta kakor Bog" . . . Bog jima je obljubil popolno srečo, toda za pozneje, hudič pa jima jo obeta kar takoj ... In čeprav za ceno nepokorščine proti Bogu, sta Adam in Eva podlegla skušnjavi. Kmalu sta bridko razočarana spoznala, da so se jima oči odprle le zato, da ste videla svojo sramoto in da ju je še bolj bolela nesreča, katero sta nakopala sebi in celemu človeškemu rodu ....
Tako je bilo, je in bo. Hudič bo vedno človeka mamil z varljivimi obeti pozemske sreče in le tisti zemljan, kateri zvesto sprejme navodila Gospodova, ki naroča: "čujte in molite, da ne padete v skušnjavo", in podredi vedno vse kar je telesnega in posvetnega temu kar je duhovno in večno, bo preskušnjo življenja srečno prestal, ohranil si srčni mir, nabral zakladov za večnost in bo slednjič dobil popolno srečo, po kateri je v življenju zastonj hrepenel.
V NEPRESTANEM BOJU STA DUŠA IN TELO
iz katerih je človek sestavljen. V duši je zapisana božja postava, ki se oglaša po vesti in po prejetem razodetju, katerega je Jezus Kristus izročil sveti Cerkvi, To je božji glas, ki nas vabi k pravi sreči, katero si moramo zaslužiti v tem življenju kot dobri otroci božji, da bomo postali vredni večnega zveličanja. Telo je pa iz zemlje in zato tudi teži v tla, v počutr.ost, katera obeta telesu užitke. Požrešnost, pohlepnost in nečistost so zanke v katere skuša hudič zaplesti ljudi, ki iščejo nebesa na zemlji. Tisti, kateri odvrnejo pogled od nebes, kateri zatisnejo svoja usesa in oči pred božjo besedo in pametno knjigo, bodo kar kmalu n?.sedü skušnjavi in bodo res začeli iskati svojo srečo v posvetnem uživanju.
Tako telo človeka vleče navzdol v materijo in posvetnost, duša pa hrepeni kvišku k Bogu. Ker ima telo svoja nasilna nagnenja, duša pa le narahlo poziva človeka na pot božjih zapovedi, zato je naravno, da človek, kateri vse svoje skrbi obrača le v pozemske stvari in za dušo nima r.tkoli časa ki mu za molitev ni mar, ki zakramente opušča, ki božje besede nikoli ne posluša, . . . konečno otopi za duhovne stvari in meni, da bi bilo treba zanj novih čudežev, da bi mogel glas svoje vesti poslušati in božji nauk sprejeti. Zato je tako silno važno, da človek r.odeljo res posveti Bogu in svoji duši, da ga svet ne bo omamil in potegnil v prepad, kamor ga telo vleče.
1 ako vlada v človeku vedno nekak razdor, ker telo vleče navzdol, duša hrepeni k Bogu. Hudič vleče človeka za njegovo mesenost, Bog človeka poziva po glasu vesti v njegovi duši. Človek je pa postavljen na izbiro, ali bo padel navzdol in postal žival v iskanju zemske sreče, a pri tem zapravil srčni mir, družinsko srečo ter večno blaženost, —
ali pa bo sprejel poziv božji in podredil svoje telesno življenje božji postavi v zavesti da je sreča na zemlji le nepopolna in da jo naide le tisti, kateri jo išče v zvestem spolnovanju dolžnosti, ki jo božja volja, in da bo našel popolno srečo šele tedaj, ko se bo njegova duša spočila v Bogu v nebesih od vseh zemeljskih naporov, s kateri mi mora plezati po strmi, ozki in trnjevi poti, ki vodi v življenje.
Poželjivosti, katere so v človekovem telesu, so peta kolona hudičeva v boju za našo dušo in zato je pač nujno da duša vodi točne račune nad vsemi telesnimi nag-nenji. Ne moremo reči, da ie telo duši so vražnik, toda vemo pa, da je izdajalsko in kolikor bolj človek podleže telesnosti, toliko bolj se oddaljuje od prave sreče, kajti toliko boli dobiva v človeku premoč hudobni duh. Telo je zver, katero je treba obrzdati, pa bo prav služilo duši.
Telo je orodje, s katerim naj duša Bogu služi in svojo srečo išče. Kolikor bolj je telesnost podrejena duši, toliko koristnejše orodje je: kolikor bolj prevlada mesenost v človeku, toliko bolj prazna ostane duša. Ce človek doseže popolno podrejenost telesa lastni odločni volji, tedaj doseže ne le po polno svobodo (naihujša sužnost je ravno nasilna poželjivost lastnega telesa ki človeka vleče v pohotnost, katera ni nikdar nasičena), temveč pride tudi do tega, da njego vo telo ni več tako dostopno telesnim slabostim, da tudi bolezen često zmaga in v razmerju z drugimi ljudmi- ki človeku tako pogosto življenje grene, najde potem z lahkoto dober izhod. Kolikor boli "duhoven" je človek, kolikor manj "telesen" je, toliko manj stvari potrebuje, toliko bolj zadovoljno živi in toliko gotoveiši je tudi svoje večne sreče. Da pa to doseže, ie treba s telesom trdo ravnati: ne popuščati grlu ki cedi sline, tudi kadar telo v resnici ne potrebuje ničesar: ne dati očem svobode, kadar išče goriva nečista poželjivost. Zatajevanje oči, ušes., apetita, kadar zahteva tako zmernost ali postna zapoved, so ne le zaslužna nadnaravna dela, temveč tudi izredno koristna za telesno zdravje.
VZGOJA JE PRVI POGOJ RAVNOTEŽJA
ki naj vlada med dušo in telesom. Starisi v sedanejm času pogosto pozabijo na svoje vzgoine dolžnosti. Skrb imam nac za telesne notrebe otrokove in slepo hitijo za tem, da bi otrokom ugodili v vsem kar poželč. Otrok na poželi nešteto stvari, katere so mu v škodo. Niegove oči in usta kriče po sladoledu, zahteva slaščic, kriče zahteva za igračo nevarno orožje .... Slepa ljubezen premehke matere otroku ugodi danes, jutri, često, . ■ . meneč, saj otrok je majhen in se mu bo razvada pozneje izbila iz glave .. . Tiste premehke matere, katerim se niihov malček tako "smili';, da mu ne znajo ničesar odreči, strežejo slepo njegovim sitnostim in razvajajo otroka, ki bo postal tiran vsem drugim, ko bo bolj velik in bo suženj svoiih lastnih neurejenih želja. Že v zgodni mladosti, prav od začetka, je treba otroka navaiati na samozatajo, učiti ga, naj nikar ne zahteva stvari, ki mu vtegneio škodovati in tako bo otrok že iz zorne mladosti umel odreči se in bo pozneje tudi močan, kadar bo treba doprinesti velike in tudi največie žrtve. Mamica Se boii za otroka, da ga boli, in mu ugodi. Otrok se kmalu navadi, da s kričanjem prisili mehke stariše, da popustilo . . . Narobe, strašno narobe ie to. Nikdar ne sme užugati s trmo in ne Sokom! Kako obžalovanja vreden prizor je, kadar na potovaniu mati posadi na klop otroka, sama pa potuje stoje . . . Nič ne pomisli, da bo
s takim ravnanjem postala sužnja svojih otrok!
Telo je tembolj zdravo in močno, kolikor bolj ima nad njim oblast volja, to oblast pa volja dobi ravno z zatajevanjem telesa. Res je treba skrbeti za telesno zdravje in varvati telo pred nevarnostmi, mrazom, vročino, prepihom, toda vedno prevdarno, tako da se telo nauči tudi prenašati neprilike vremena. Kakšna neumnost je umivati se v mrazu z gorko vodo, napajati se v vročini z obilico ledene mrzle pijače, nositi kavo na posteljo in dopuščati otrokom lenarjenje v jutranjih urah, ko je čas vstati, popuščati v točnosti izpolnjevanja dolžnosti . . . Narobe, strašno narobe! Tako se človek razvaja ir. bo v pokoro vsem, ki žive z njim in bo slabič sam, brez odločnosti v borbi za kruh in še bolj slab v borbi za svojo večnost.
Treba je skrbeti za primerno obleko otrokom, to' da tisti stariši, kateri polagajo vso pažnjo le nato, da so njihovi otroki lepo "polizane punčke", kateri potem oni sami občudujejo in hočejo da tudi drugi tako delajo, goje v otrocih nečimerr.ost, katera bo na ško-do duši vedno gojila le telesnost. Otrok, ki je bil majhen za igračko, bo, kadar postane velik, nasilen in pohoten.	.
Samo če se skrbi vsporedno za telo in za dušo, če je skrb za dušo na prvem mestu, telesne zahteve pa podrejene dušr.im potrebam, bo otrok zdrav in dobro vzgojen, bo koristen član človeške družbe. Kjer pa se dela narobe, bo kot neizogibna posledica prišel polom družinske sreče in socijalnega blagostanja naroda. Brez Boga in njegove postave, katera daje navodila človeku, postane človek zverina. Zato je verska vzgoja nenadomestljiva in so grobokopi človeške sreče in narodne bodočnosti vsi tisti, kateri gredo proti verski vzgoji mladine.
V otroku je treba vzgojiti zavest odgovornosti pred Bogom in čut sramežljivosti s skrbno pažnjo, da so vedno primedno oblečeni — nikdar nagi, ne na dvorišču ne v sobi, pa bo manj nevarno da zavozijo. NAGOTA V MODI KOPALIŠČU, UMETNOSTI, PROPAGANDI
js znamenje propada prave izobrazbe. Telo je orodje duše, se katerim naj izrabi darove, katere je kdo prejel. Telo j,e stanovanje, v katerem duša prebiva. Po božjem razodetju pa vemo, da je kristjanovo telo tempelj svetega Duha, od tiste ure, ko je bilo krščeno in s tem prejelo posvečujočo milost božjo. Z nadnaravnim življenjem, (katero prejme človek s krstom, zgubi s smrtnim grehom in zopet obnovi s spravo po sveti Spovedi) živi človek božje življenje otroka božjega in je zato naše telo tudi ud Kristusovega mističnega telesa .Zato je pa tudi telo poklicano, da bo nekoč deležno božje slave, kadar bo poveličano vstalo iz groba.
Veličina človekovega telesa je torej v njegovem nadnaravnem poklicu ne pa v njegovi telesni lepoti, katera tako hitro ovene ir. katere namen je le ta, da človeka opozarja na dolžnost dušne lepote, k kateri ga lepa telesna oblika poziva. Hotel je Stvarnik dati tudi telesu zunanjo mikavnost v letih, v katerih naj bi človek sodeloval pri ustvarjanju novih ljudi, ko naj se dve plemeniti duši najdeta ir. dvoje ljudi ustanovi družino iz katere naj se rode novi otroci božji in dediči nebes. Toda vsa telesna lepota je kakor cvetje, ki kaj kmalu ovene in zgine v nič, če ne prinese sladkega sadu . . .
Toda človeška propalost je zapeljala v temo. Telesno lepoto ir. meseno naslado, s katero je Stvarnik obdal človeka zate. da bi skrbel za ohranitev lastnega življenja in za ohranitev rodu, je človeška mesena modrost potegnila v umazane načrte, kateri služijo
peklu za pogubo duše. Pohotnost je zatisnila oči pred večnostjo, zatajila dušo in odgovornost pred Bogom ir, hoče od življenja le telesne užitke in telesno lepoto, brez ozira na usodne posledice, katere ima ta zloraba za človekovo časno in večno srečo. Za trenutek naslade izda pohotnež najbolj vzvišene vrednote. Pred večnostjo si zatiska oči in išče le posvetne sreče in r.ebesa na tem svetu v nečednosti, pohoti, požrešnosti, brez ozira na žrtve brezbrambnih in nevednih, kateri bodo slednjič ostali poteptani v mlakuži življenja kot izžeta limona, vržena na smetišče.
Njihove oči se pasejo na goloti človeškega telesa, njihova pohota se naslaja na r.esramnih slikah, katere ponuja umazana propaganda in lažiumetnost.
MESO JE NAPRODAJ.
Ženske, katere so po svoji naravi mnogo bolj nežnočuine kot moški, če so nepokvarjene, pač dobro čutijo, da je zanje ponižujoče, če izpostavljajo pohotnim pogledom svoje telo. Toda ker v njih strast pože-Ijivosti ni tako nasilna, kakor v možkih, se dajo premotiti od lažirazlogov higijene, komodnosti, estetike, ekonomije, pa tudi lastne koketnosti, da pozabijo na mero sramežljivosti. Menijo, da je njihova koketnost nekaj nedolžnega in se celo jezijo na tiste, kateri obsojajo njihovo nošnjo. Izrezki na vdatu in rokah se jim zde koristni radi vročine; tesno prikrojena obleka, kratko krilo se jim zdi nekaj romantičnega . . . Večinoma je res, da nič hudega ne mislijo, toda so pa tudi take, katera misli na ta način vjeti kakega ženina .. . Koliko je vreden tak, ki se vjame na to past, si vsak pameten človek lahko predstavlja in življenje s skušnjami daje kaj bridke izkušnje.
Toda če ženska, katera ne pazi zadosti resno na svojo nošo, nič hudega ne namerava, je vendarle ona kriva, če se po njer.em telesu pasejo pohotne misli in želje spridenih moških, katerih je mnogo. In naj se tudi prav nič ne čudi tako dekle, če se ji bo približal kak pustolovec, za katerega ženska ni nič drugega kot igračka za en dan. Da bo tisti pohotnež sejal lepe besede, s katerimi bo "romantično dekle" očaral do tega, da bo pozabila kaj dela, je pa tudi stvar ki se v mestnem življenju vsak dan dogaja.
Zato naj vsako pametno dekle in žena dobro ve, da je resnost v modi najboljše priporočilo in zanesljivo varstvo. Neprevidnost v modi pa izpostavlja najbolj pošteno dekle resnim nevarnostim, kajti kratko krilo, izzivalni izrezki, prevelika uslužn.ost, so zunanja znamenja prelahke notranjosti. Izvežbani 'ženskarji se na take stvari kaj dobro razumejo in zato znajo kar hitro ujeti plen, katerega išče njihova strast. Tako padejo v nesrečo za celo življenje in včasih celo za večnost mladenke, katere so menile, da je moda stvar estetike in komodnosti in so pozabile, da je dostojnost v noši in resnost v obnašanju angel varuh, kateri naj čuva nad njihovo nedolžnostjo.
Posebno važna točka v tej zadevi je javno ali pa zasebno kopališče. Ko bi nad človekom ne bilo izvirnega greha, zaradi katerega je človekova volja nagje-na k slabemu, bi bilo drugače. Toda pogled na gola telesa takoj zbudi poželjivost in zato je dolžnost vsakega poštenega človeka, da pazi na lastne oči. ir. da pazi tudi na to, da ne daje priliko za slabe želje drugim. Čeprav je telesu prijetneje v vodi, če nima na sebi nobene obleke, je radi grešne nevarnosti vendarle treba paziti na dolžnost dostojne kopalne obleke. Ne gre za formalnosti, temveč gre za dostojnost in za nedolžnost, katera lahko utrpi nepopravljivo škodo radi mode.
ZNAMENJE MORALNE PROPALOSTI sedanje dobe je pa posebno umazana propaganda. Nekateri fabrikantje menijo, da je edini način, da si dobe dobre kupce, če ponudijo svoje izdelke v letakih in oglasih kjer se prodaja ženska golota. Prav tako menda sodijo filmska podjetja, novelisti, slikarji . . . S tem pač dajejo slabo spričevalo sebi, ker očitno sodijo druge po sebi. Oni sami so polni pohote in menijo da bodo tudi druge prav na ta način vjeli v svojo kupčijo. In se ne motijo, zakaj tisti, kateri iščejo le telesno naslado, bodo pač zapičili svoje oči v tisto mrhovino . . . Znamenje skrajne moralne propalosti je to, kajti če bi bilo več dostojnih ljudi kot e podlih, bi pač bilo toliko javnega protesta proti nedostojni propagandi, filmu, knjigi in slikam, da bi morala zginiti. Toda ne! Prav tisti filmi, kjer je napisano da "ni za mladoletne", so najbolj obiskani. Pač zato, ker tamkaj iščejo paše svoji pohoti tisti, kateri žive samo za telo in so na dušo pozabili. Mesto da bi zdrava javnost^ take stvari z gnusom odklonila in jih bojkotirala, jih še podpirajo s svojim denarjem in zapravljajo nedolžnost svoje duše.
Nage podobe, kipi, javne pohujševalnice so znamenje, da je svet postal gnojišče, v katerem bleste govnači sredi gnilobe, ogabnosti in smradu. Le na gnoju se tista golazen dobro počuti in ne ve kaj naj bi iskala po duhtečem cvetju, kamor hite snažne čebelice po sladki med. Njihova krila jih nosijo le od ene nesnage v drugo, nikoli pa v cvetne gaje in v zračne sončne višave.
Pač ni čudno, če je tak svet obsojen v razvalino družinskega življenja, kjer ni ne ljubezni ne miru, ne zaupanja, ne medsebojne pomoči, kjer mora sodnija razsojati med možem in ženo, med stariši in otroci ter med rodnimi brati . . .
V dostojnih krščanskih hišah pač ne sme biti mesta ne za tako sliko ne knjigo in prav tako seveda, ne za tak način življenja. Telo je iz zemlje in zato vedno vleče v blato, toda razumno spoznanje, nas mora dvigniti iz nižin v višave, kamor nas poziva Stvarnik, kateri nam je po Jezusovi besedi povedal; blagor nijm, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali.
To je ravno tisto, kar je tako silno važno: Oči katere se pasejo na mesenosti bodo kakor krtove, kateri živi vedno v temi in zato zgubi pogled. Tisti zemljani, kateri ne iščejo ven iz teme, v katero nas hoče omotati telesnost, zgube oči za božje stvari in ne bodo vredni večne lepote. Kdor pa odvrača svoje oči in svoje misli od pohujšljivih stvari, bo pač deležen tega, da bodo njegove oči nekoč Boga gledale in tamkaj šele našle popolno lepoto, katero človek zastonj išče v minljivih telesnih in pozemskih oblikah.
RAZVALINE DRUŽINSKE SREČE imajo svoj prvi vzrok ravno v nepravem pojmovanju vrednosti človekoega telesa. Še nedorasla mladina sanjari o večni zaljubljenosti, kot jo vidi v spridenem filmu in romanu. Celo otrokom nekateri, ali v nespameti, ali pa prav iz pohujšljivih namenov, vtepajo v
glavo zaljubljenost s tem da jim prisojajo "fanta" al "dekle". Tisti otroški "noviji" so vnebovpijoča obsodba tistih, kateri bi morali svoje otroke modro vzgajati.
Zaljubljena mladina je slepa in če odrastli ljudje tem neizkušenim ne pokažejo prave poti, če jih ne navajajo na zatajevanje svojih čustev, če jim ne svetujejo in tudi prepovedo, kadar je tako potrebno, naj se potem ne čudijo, če bodo neki dan zvedeli stvari, da jih bo sram do dna duše, ali če bo ta mladina prezgodaj stopila v zakonski stan, negodna da da svojim otrokom zdravo telo in primerno dušno vzgojo.
Na svetu ne živimo zaradi telesa temveč zaradi duše, kateri r.aj telo služi kot inštrument. Kadar ljudje to resnico prevrnejo in hočejo slepo ugajati telesnim željam, je jasno da bo prišla razvalina. In taka razvalina neizogibno čaka vse tiste, kateri iščejo le počutne ljubezni in ne skrbe zato, da bi sentimentalno zaljubljenost oplemenitili z višjo duhovno ljubeznijo, katera ne gleda po telesu ampak išče srca in dušo ter tisto srečo, ki se dvigne nad počutnost in se ji tudi odreče.
Mladina, ki išče zaročence med plesalci in gizdalini, katera nori po plesiščih in zabaviščih, kjer brez nadzorstva počenja stvar, katere izprijenost imenuje “svoboda", v resnici pa je razbrzdanost, se ženi le za "medene tedne" ali "za poskušnjo". Taki bodo kaj kmalu iskali način, da se “razporočijo" . . . Kako naj bo pač pripravljenost na žrtve, katere družinsko življenje zahteva, med takimi lahkoživci, ki ne bodo nikdar razumeli, da zatajevanje telesnih želja neobhcr den pogoj zemeljske sreče, ki sloni na družinskem miru.
Ugajati telesnemu poželenju, gledat bolj na lep obraz in dati vse na medeno besedo pomeni usodno prevaro, ki zapelje človeštvo v polom. Božja modrost, katera je pokazala edino pravo pot k sreči nam naroča brzdati telesne želje, post, pokora, zdržnost, ki so vezi katere preprečijo, da človek ne postane zverina. Človeška skušnja dopol uje nauk svete vere da je lepo lice le hinavska krinka, če je za njo zadaj pokvarjeno srce. Gospod Jezus pa je s posebnim povdarkom naročal: varujte se krivih prerokov, ki pridejo v ovčjih oblačilih, pa so zgrabljivi volkovi; ne gledati na besede, marveč tehtati dejanja! To so vodilne misli, katere moramo imeti vedno v račnuu, da ne bo treba na razvalinah družinske sreče objokovati zmote, ki meni da je pogoj sreče: našminkan obraz, polna miza in ploskanje množice . . .
La vista de Goricia desde Calvario, ciu-dad eslovena no solo por el nombre (goritza — vinedo) sine tarnbieft por la historia y la po blaciön que es su ralz toda eslovena, pero italianizada en parte bajo la presion luscista.
GORICA. Zunanje lice se v teh letih ni nič spremenilo . . . Samo ob severnem robu, okrog postaje je nekaj razvalin, manj pa okoli južne postaje . . . Če prisluhneš govorici, kmalu spoznaš, da je slišati več naše besede kot italijanske, zvečer živlienje zgodaj zamre radi policijskih predpisov. Naša oblast je trenutno ZVU (Zavezniška vojaška uprava). To je mora, ki tišči nad mestom in mti ne da razmaha. Gospodarstvo je prikrojeno vse na začasnost. Nihče ne dela velikih
načrtov, ker ne vemo kaj nas čaka. Še bolj pa trpi ljudstvo radi politične zmedenosti, ker se vseh polašča malodušnost.
Gorica spada med 4 slovenske stebre (Trst, Gorica, Celovec, Maribor). Partizani že 4 leta obetajo Slovencem vse do Taljamenta. Vsi smo verjeli v te obljube, pa je treščila v nas strašna novica: štirje veliki z Molotovom vred so dosegli sporazum. Trst z okolico svobodno mesto, ostala dežela se razdeli na podlagi
francoske črte. Gorica pripade Italiji. Vsa dežela je zaječala. Strašno razočaranje je šlo čez vso deželo . . . Tedaj smo zvedeli pa še to, da se je Togliatti, voditelj italijanskih komunistov izrazil takole: Med britansko vlado in Kraljem Petrom je bil podpisan dogovor, po katerem bi vsa Primorska s Trstom in Gorico pripadlo Jugoslaviji. Zasluga komunistične politike je, da se bosta Trst in Gorica rešili za Italijo" .... Strašno smo žalostni. ker smo bili tako kruto prevarani!
UN ENEMIGO MUY SUHL
iNo saböis que cuantos hemos sido bautizados en Cristo Jesus, lo hemos sido on la muerte de El? En el bautismo lie-mos sido sepultados con El en la muerte, a iin de que asi como Cristo resucitö de muerte a vida para gloria del Padre, asi tambičn procedamos nosotros con nuevo tenor de vida. Que si hemos sido injertados en El por medio de la represen-taciön de su muerte, igualmente lo hemos de ser represen-tando su resurrecciön, hacičndonos cargo que nuesiro hombre viejo fue cruciiicado juntamente con El, para que sea des-truido el cuerpo del pecado, y ya no sirvamos mäs al pe cado ... Y si nosotros hemos muerto con Cristo, creemos que viviremos tambien juntamente con Cristo . . . No reine pues el pecado en vuestro cuerpo mortal y no obedezcais a vuestras concupiscencias. (Rom 6).
Solo es de Dios aquel, que tiene el espiritu de Cristo, y aunque el cuerpo es mortal por su naturaleza perecedora, el espiritu vivirä por la justicia ... Y si el Espiritu de aquel, que resucitö a Jesus de la muerte, habita en vosotros, El que resucitö a Jesucristo, darä vida tambiön a vuestros cuerpos mor-tales, en virtud del Espiritu que habita en vosotros .... Hemos de padecer con Jesucristo y seremos con el tambien glorifi-cados .... Con todas las creaturas sufre el hombre la servi dumbre de la corrupciön producida por el pecado original, pero con la lucha contra el pecado y con la ayuda de la gracia divina hemos de librarnos de esa servidumbre de la carne y alcanzar la libertad de los hijos de Dios|. Asi triunia-remos sobre el pecado, sobre la carne y finalmente sobre la misma muerte (Pablo en Roma, ccrp. 8, I Cor. cap. 15). Subraya: "Como hemos llevado la imagen del hombre terreno, llevemos ahora la del hombre celestial. Digo esto, porque la carne y sangre no pueden poseer el reino de Dios, ni la corrupciön poseerö la herencia incorruptible."
En la epoca de la cultura de la desnudez es nece" sario aclarar cual ha de ser la actitud respectiva. La educaciön misma. noviazgo, excursiones, bailes, banos, coqueterias, arte, propaganda, teatro son asuntos en los cuales ha de tenerse un concepto claro para no caer en las redes de la corrupciön.
iQUE ES EL CUERPO HUMANO?
Es el primer punto, del cual se deduce la conducta para todos los casos que pueden presentarse en la vida.
Aqui empieza la divergencia, debido a la cual ha caido la human,idad en tantos errores y sigue sufrien-do tantas consecuencias fatales: hijos defectuosos y corrompidos, tantos hogares desgraciados y familias destrozadas, ldgrimas, miserias y crimenes.
Jesus nos diö la llave para la soluciön de este problema con las palabras: "Quien quiere ser mi disci" nulo, debe renunciar a si mismo, tomar su cruz y seguirme". Estas palabras no se refieren solo a los llamados a la perfecciön superior, sino van dirigidas a todos los cristianos para indicar el ür.ico camino de la felicidad terrena.
Otras veces mäs tocö Jesus ese mismo tema con terminos tan claros que no dan lugar a dudas. La oonfusiön que reina en el mundo se debe solo a la sensualidad humana y a la astucia demoniaca. Donde r.o hay desenfreno de las pasiones o malicia diabölica resulta exidente a todos los que tienen juicio sano de que:
1.	el cuerpo perecedero es la habitaciön del alma inmortal durante la prueba que es la vida terrena.
2.	Durante Iq vida sirve el cuerpo al alma como instrumenta para ganar meritos para la vida ulterior.
3.	Para Ilevarse a cabo los planes divinos, para que se mantenga la vida hasta la hora fijada y para que se conserve la humar.ldad, plantö Dios en el cuerpo humno varias inclinaciones y pasiones.
4.	Ellas son fuerzas ciegas que deben ser guiadas nor la luz de la rasen y por los mandamientos que impuso Dios al hombre, de la misma manera que la
marcha de los coches debe ser regulada por la mano diestra del conductor y por las reglas que disponen el movimiento caminero para evitar los choques.
5.	Los placeres. que apetece desorden.adamente el cuerpo. sirver. al demonio como instrumente paro: rrastrar arrastrar a lg ruina las almas, por eso las advertencias de Jesus contra las tentaciones.
6 El cuerpo, habitaciön del alma, redimidc por Jesucristo, santifeiade por el Bautismo, Comuniön y otro-. sacramentos es templo del Espiritu Santo.
7.	Mas todavia muestros cuerpos son miembros de Jesucristo, quien vive en las almas si estän en la posesičn de la gracia, que es participaciön de la misma vida de Jesus. Siendo el cuerpo templo del Espiritu Santo y miembro del cuerpo mistico de Jesus le estä deparada tambien la gloria de la resurrecciön y el goce de la dicha eterna.
8.	No tenemos pues el cuerpo para gozar en, esta vida, sino para ganarn.os la otra practicando virtudes y renunciando a los placeres ilicitos.
iAMIGO O ENEMIGO?
Sublime es pues la misiön del cuerpo humano, pero siempre subordinado a la vocaciön eterna del alma. Nunca pueae tener el cuerpo prerogativas sobre el alma, sino que debe estar subordinado a los dere-chos eternos de ella. Segun el. plan indeial divino de" beria reinar plena harmonia entre los dos elementos que componen al hombre. El cuerpo estaria libre de las molestias de la enfermedad, dolor, miseria y aün de la muerte, pasando, en el paraiso la prueba, tras-ladändose luego al cielo junto con el alma. Las capa" cidades fisicas, n.o entorpecidas por nada, pero subli-madas por la intima uniön con el alma, que es espiritu, darian al hombre un dominio mucho mayor sobre el mundo visible y sobre las energias ocultas, que ahora, en las condiciones deterioradas por el pecado original, pueden descubrirse y aprovecharse solo con grandes empenos. En tales condiciones gozaria tambien el alma de grandes ventajas, por tener un instrumenta mucho mäs apto en el cumplimiento de su misiön terrena y nada rebelde a su vocaciön sobrenatural.
Pero intervino el demonio, envidiando al hombre la dicha. Contra ese enemigo ni fue, ni nunca serä, el hombre inmunizado, ya que su vida necesariamen-te debe pasar la prueba para merecer el premio. Eva fallö por prestar oido y dar mäs credito al demonio que a Dios. Siempre se repite la misma tragedia, solo con la diferencia de que el primer engaho tuvo con" secuencias fatales para la humanidad entera, mientras que las siguientes afectan directamente solo al cul-pable. Eva puso en duda la promesa divina, desobe-deciö a su precepto de no gustar del fruto prohibido. Fuö una rebeldia contra su Creador y bienhechor in" discutible . . . Del demonio no recibiö nada mäs que palabras enganosas y halagüehas . . . En los miles de ahos transcurridos desde entonces el demonio no nece-sitö cambiar de täctica, porque siempre le dan buen.os resultados la mentira y el halago . . . Eva se dejö enganar y hasta convenciö a Adan; todos los hom" bres desde entonces renuncian fäcilmente al cielo despues de la muerte por un placer carnal presente.
Fue una rebeldia contra Dios, al cual el hombre1 negö fe y obediencia. La creatura se ha rebelado contra el alma. Deshecha fue la harmonia jnicial. EI hombre rompiö el lazo que lo unia con Dios. A la vez fue roto el lazo que establecia la uniön perfecta entre el cuerpo y alma humanos.
Desde entonces sentimos todos esa desuniön del cuerpo, que apetece contra el alma. AI espiritu resulta
dificil sujetar el cuerpo, su instrumento material. El alma aspira hacia Dios, ei cuerpo pone trabas. Vemos nuestro deber, comprendemos la necesidad de cum-plirlo, sentimos ia obligaciön, sin embargo cuesta tan-to, tanto ... El cuerpo con sus inclinaciones, pasio" nes v debilidades, frusira los mejores propositos del alma. Aspiramos a las alluras, pero el cuerpo arrastra a lose fangales y para que la desgracia sea mäs conv pleta, trastorna el juicio sobrio del alma. Sus fuerzas espirituales, que deberian guiar hacia arriba'' dan en la direccion opuesta hasia el fondo mismo de la mcr licia, ya que la materia, el cuerpo, es el gancho de donde puede agarrar el demonio para llevar al hom-bre a la rüina completa.
iHe cqui la razön por la cual podemos discutir si el cuerpo es amigo o enemigo del alma!
Por la corrupciön de la naturaleza humana reina siempre cierta oposiciön entre el cuerpo y el alma. Ei deber del hombre es, sujetar la materia siempre ci espiritu, y si lo logra, y con la gracia divina es esio fäcil, el cuerpo serä un instrumento perfecta del alma, como una mäquina en las manos de un maquin.isia präctico, pero si uno flaquea en la dominaciön sobre su cuerpo. si deja a las pasiones libertad de acciön en lugar de reprimirlas enseguida como es justo, su cuerpo tomarä pronto el timön y el alma quedarä esclavi zada.
El cuerpo pues puede ser amigo o enemigo. Amigo es, y muy apto y capaz, cuando el alma impone con voluntad firme el dominio absoluto sobre la materia. Hasta las enfermedades pueden ser vencidas con un regimen energico de una voluntad ferrea. El sueno, el cansancio, hambre, debilidad fisica ya no constilu-yen barreras infranqueables al hombre que logrö re-ducir las rebeldias del cuerpo al dominio de su espiritu. Los mäs grandes bienhechores de la humanidad comprueban este hecho.
Enemigo es el cuerpo, cuando e lhombre le deja rienda suelta. Cuanto mäs se lo halaga, cuanto mäs se relajan las reglas de- la vida moral para compkr cer los apetitos carnales, tanto mäs crece la angustia del alma, tanto mäs se rebaja el espiritu, tanto mäs decae la felicidad individual y colectiva. Los placeres pueden saturar el cuerpo, pero hunden el alma en angustias y desesperaciön. Se busca la dicha al com" placer a las pasiones de la čarne, pero no se encuentra mäs que desilusiones y ascos. Asi resulta el cuerpo, por su hambre de placeres, el asesir.o de la dicha del alma y finalmente tambien de la salud y salvacion del cuerpo. He aqul el mäs peligroso enemigo!
Äsl que la posiciön justa entre el alma y cuerpo debe ser esta: El cuerpo es amigo si se lo mantiene en la condition de un servidor bien sumiso. La salud del alma y del cuerpo salen gar.ando en esa relaciön. Pero si al cuerpo se le deja la rienda suelta y se busca la dicha en la satisfaccion de las pasiones carnales, se impone como un tirano implacable que lleva a la ruina.
Por eso manda Jesus tan incondicionalmen.te a sus discipulos el deber de “renunciar a si mismo" tra-tar al cuerpo con un regimen firme, para que no tenga modo como rebelarse contra el alma. He aqui una profunda razon de mortificacion.es del cuerpo.
LA EDUCACION CRISTIANA impone el deber de vigilar y rectificar siempre todos los brotes sensuales y egoistas. | Que error mäs fatal aquel de dar todos los gustos a los chicos y llevarles como hermosos munecos! Esos munequitos, muy sim-paticos quizas, mientras pequehos, son una prolonga-
C
La alegria de loa Heyes magos en la iamilia Dobroevič Mavec.
Lepše kot vse igračke so pa te tri srgkane punčke pri Dobroeviču v Munizu.

cidn de la vanidad de sus padres . . . Evidente que hay que dedicar gran carino al fisico de los hijos, pero ese carino no ha de ser ciego, atendiendo solo lo material y descuidando lo espiritual. Pronto sentirän los padres imprudentes graves consecuencias de su edu-caciön material. El amor para con los hijos debe dar el primer lugar a la parte espiritual y el segundo a la material. Ni sanos ni buenos resultarän los chicos, a qnuienes sus padres ahorran todos los inconve niemes fisicos . . . |Por algo quiso Dios que tengan lo snihos a sus padres, personas que han de tener mäs experiencia y que han de tener tambien prudencia y por algo rodeč la vida con sinsabores . . .
Al chico se le ocurre que quiere heiados. Reckr ma agua. No le gusta la šopa . . . Pero quiere tal otra comida . . . No es todavia la hora de comer, pero ya grita . . . I Ay, que tiranos se ponen algunos chicos! Y, cuanto mäs se apresura la pobre mamita a satisfa-cerles, tanto peor se ponen! iY, que ha de esperar aquella mamita, que cede a su hijito en el tramvia el asiento y ella viaja de pie? .... Mäs tarde compren-derä tambien ella la importancia de las palizas, pero entonces serä quizäs ya demasiado tarde. El chico ya estä mal educado y la mišma mamä, que se apresu-raba siempre para librarlo de toda molestia, serä in-capaz de corregirlo. Mäs tenia en cuenta el cuerpo que el alma de sus hijos; se hacia esclava de eilos. (Caro lo pagarä! Las lägrimas tardias ya no podrän reme-diar mäs. Los padres y la famiiia entera sufrirän por Ia debilidad con los chicos caprichosos, atendidos ciegamente.
Si hay hoy, y con justa razon, tantas quejas contra los chicos mal educados, escenas lamentables en las calles, lugares püblicos y privados, gente hara-gana en el cumplimiento de su deber y muchos sin-tomas mäs, de la descomposicion del bienestar de la sociedad, se debe eso en gran parte a los errores en la educaciön, que da preferencia al cuerpo en lugar del alma.
Si alguien quisiera tomarse la molestia, de conv parar la sociedad actual, tan adelantada en la cuh tura fisica e intelectual, (segün ls ideas de los rene-gados de Dios y del alma, llave de la dicha) llegaria bien fäcilmente a la conclusiön, de que los miles de vigilantes reemplazan muy mal a los sacerdotes, que antano, con la educaciön religiöse, ponian base al orden social y moral. Cien vigilantes no pueden susti-tuir el trabajo de un solo educador cristiano. Mil Leyes
no podrem impedir el salvajismo, en el cual cae inevi tabiemente la nacion educada en la eseuela laica, que prescinde de Dios y del alma y reduce el ideal de la dicha al bienestar material.
La eseuela laica, que inevitablemente ileva a la aiea, es el asesino de la felicidad del cuerpo y del alma, del mdividuo y de la nacion. El trabajo mas de" moniaca realizan aquellos que combaten la enseiian-za reiigiosa, el ünico remedio que puede poner Ireno al embrutecimiento del pueblo y destruccion del hogar.
DEPORTE. SEBtAL DE LA DECADENCIA
“Mer,s sana in corpore sano" es una regia absoluta. Pero cuando se llega a lextremo, de que se dediča toda preocupacion a la educacion del cuerpo, cuando los empieados en sus oficinas dedican mas interes a los partidos y campeonatos que a su deber profesional, cuando los estudiantes se preocupan mas por los resultados deportivos que por sus ilbros, cuan do se falta a la misa el domingo para n,o perderse un partido, cuando en las casas las lotos de los equipos deportivos ocupan el lugar de imägenes sagradas, cuando se dediča mayor interes a los deportistas que a los santos y los prohombres de la patria, o de la ciencia ... la patria no anda bi e n.
Deber es preocuparse por la salud y fortaleci-miento del cuerpo. El deporte es un medio. hoy dia realmente indispensable, pero no han de llevarse las cosas al extremo de olvidarse que el cuerpo no es mas que instrument o del alma. jPara poco sirve un ariis-tico cajon de radio, si el aparato no lunciona! ... El hombre no lo es por su cuerpo, sino por su alma. Pues si la fuerza lisica luera lo principal, tendrian que elc" girse presidentes y ministros entre los elelantes o, si se quiere, boxeadores . . .
En la historia de Grecia conocemos una epoca de grandes iilosoios y heores, a la cual siguiö la de "estadios" y de "estetica". Mientras durante la historia de los primeros crecič la grandeza helena, llevo el sensualismo de los segundos a la decadencia y final" mente a la esclavitud. A pesar de los brazos luertes de los deportistas, y de las imagenes bellas, se derrumbo la nacion. En las esculturas desnudas com-prendemos cual fue la causa de su derrota. El hombre es grande mientras domina su sensualidad y resulta miserable, cuando en ella busca su dicha.
LA DESNUDEZ EN LOS BAnOS," LA MODA, la frivoiidcd en los bailes, la audacia en las excursio-nes sor. senales lamentables de la situacion moral.
Se dies burlonamente: “ustedes miden la moral con. los contimetros". Dejemos de lado eso de la moral centimetrica, pero dejemos bien seniado el hecho de qae una mujer pudorosa ha de tener buen cuidado, para no ser motivo de escandalo ni de malos deseos. Las mujeres, nobles en sus sentimientos, pero impru-dsnies en su conducta, se dejan facilmente enganar con la idea de la "moda". Para ellas, si son de moral intachable, parecen los escotes cosa de estetica. Es muy posible que ellas contemplen las lineas del cuerpo y las formas de las piernas con un teorico eri" terio de la belleza. Pero el cuerpo de la mujer se exhibe tambien a la vista de los hombres cuya imagi-nacion generalmente no se detiene en el centimetra hasta donde llega la pollera o la malla, ya que aquella denuncia a su portadora como a una mujer frivola, sir,o que puede dar motivo para cualquier deseo perverse. Mas todavia: los hombres corrompidos, que en la mujer no ven otra cosa que el juguete da sus pa-siones, no emitiran la oportunidad de acercarse a una joven, en cuyo porte deseubren senales de liviandad.
para intentar sus conquistas perverses. La pollera cor ta y el escote provocativo son la vidriera que exhibe el cuerpo a la prostitucičn. |Mujeres decentes deben de sentirlo!
La moral no se mide con centimetros, pero una mujer pudorosa ha de tener en cuenta su gran obliga" cion de no servir como instrumenta de las tentaciones para los hombres, en cuyos sentimientos facilmente predornina la pasičn. mientras que la mujer torna el problema de amor mayormente con, un criterio espiri-tual.
La “libertad" que en esta materia se reclama a veces con tanta insistencia, y que tan frecuentemente apoyan las mismas mujeres, tiene su ultima razön en los instintos perversos de los hombres “libertinos", que, bajo ur, pretexto de estetica, comodidad, salud, eco-nomia o arte, intentan convencer a las mujeres in-genuas y al püblico inconstante, de que en ello no hay nada de malo, de que los que lo critican son ur.os puritanos .... unos beatos, que no comprenden la mentalidad de este siglo.
El demonio tiene siempre sus enganos contempo-räneos, para disfrazar sus planes perversos. Con iro" r.ia hipocrita se burla de la moral "centimetrica", para despistar a aquellas almas buenas a quienes tiene tendida estä trampa, La moral no es centimetrica y no la define ni la pollera, ni la malla, pero la pone de manifiesto. No diremos que una joven, que en su inge-nuidad s ignorancia usa una moda que estä por de-bajo del nivel de la moral autorizada por la Iglesia, es por eso una perversa.......Pero si diremos, que aque-
lla joven ignora la malicia del mundo y que se expone al gran peligro de caer victima de aquellos hombres para los cuales la muejer tiene solo el cuerpo, ya que su alma no la toman por nada en cuenta ni tampoco nada les importa el porvenir de un “bacalao" . . . Una mujer noble, incapaz de deseos perversos, puede ser bastante ingenua, para creer en la estetica, y exhi-bir su cuerpo hasta en los bailes y banos provocativos. Puede atribuir los aplausos a los gustos artisticos; tambien puede creer que por este camino podrla conquis-tarse un buen esposo .... No le vamos a echar piedras, pero tampoco podemos dejarla en su fatal engano, ya que, aunque sin querer, es instrumenta dol pecado y corre grave peligro de su propia ruina moral. Si no es perversa terminarä por serlo.
Lo cierto es que una mujer jaiciosa y decente no pierde nunca de vista el hecho de que un modesto vestido es la protecciön de su honestidad, recomen-dacion de su dignidad y defensa contra el pecado. Por eso no solo cuando va a la iglesia tendrä en cuenta esta norma, sino tambien en el paseo, en la excursion, en el baile, en el teatro, en Ict caile, en la playa y tambien en su časa. A los ojos de la gente honesta vale esta medida. Po breg las jövenes. a quienes importa mäs la opinion de los perversos, que se rien de la moral "centimetrica". Lamentables tambien los padres que no educan a sus hijos en el pudor permi" tiendo a los chiquitos aparecer dsenudos en el patio o en la caile.
LA PROPAGANDA INMORAL, EL ARTE la pantalla y el escenario, la lamina, el libro, el chiste, conversaciones de doble sentido formen otro capitulo dor.de busca alimento la perversiön moral, consecuen-cia del materialismo y faita de la orientaeiön sobre-natural de la vida humana.
Parece que algunos artistas son incapaces de pro-ducir un cuadro sin exhibir desnudeces. Algunos fabri" cantes viven convencidos, de que solo el cuerpo de
una muj er desr.uda es capaz a traerles buenos dien" tes . . . Las empresas de films creen que solo escenas frivolas son atradivo eficaz para sus productos. O tros creen ser geniales cuando dicen chistes groseros y se consideran interesantes en sus cuentos verdes.
To do eso denuncia ur.a moral bajo cero. No se vive solo de pan, sino tambien de la palabra de Dius, la que alli falta por compleio.
Se creen espirituales porque labrican la ilusiön de chispa, de arte, de inteligencia; pero son c o mo ios escarabajos cuyo "traje multicolor" brilla en la basu-ra, pero cuyas alas son incapaces de llevar a las altu-ras del sol y de la luz puros. Ellos briilan solo en el estiercol, en.tre podredumbre y malos oiores.
Es bien lamentable esta “cultura" material, inca-paz de las alturas espirituales, entregada a los groseros gustos sensuales de la čarne, que profana lo mas sagrado y ensucia mezquinamente lo mäs sublime. iQue se puede pedir de un farsante que hundiö su alma en un barril de cerveza o la rematč por un churrasco? Su alma, hecha a imagen de Dios, ha per-dido todo lo sublime y no le queda otro papel que aquel del hijo prčdigo: cuidador de chanchos. Es lögico pues que en esa basura se desenvuelven luego todos los talentos recibidos; solo queda el estiercol con el cual edificar las construcciones. Por eso una persona de gusto y de criterio, frente a esa propaganda inmun.da, de arte detestable, de espectdculo indignante, de chiste grosero, na puede sentir otra cosa que un profundo desprecio y compasion dolorosa.
EL NOVIAZGO T EL MATRIMONIO tambien sufren consecuencias funestas si a la čarne se dan mayores derechos que le corresponden. Para la gente, que tiene como unico objetivo de la vida el placer, para aquellos que deträs de la pantalla material en la cual se desenvuelven las escenas de esta vida transitoria, niegan las realidades .eternas y la res-
ponsabilidad delante de Dios, el noviazgo y el matrr monio no son mäs que un pasatiempo.
Como no se puede pretender el aseo de los ani” males que gustan revolcarse en los fangales, asi tam-poco puede esperarse honestidad de la gente, para la cual el cuerpo no es otra cosa que instrumenta de placer. Como el biblico “hijo prčdigo", mientras lleno de dinero, que recibiö de su padre, no tenia escrupulos ni en el derroche de sus bienes, ni por su salud ni por su dignidad; tampoco sentla remordimientos en arrastrar a la ruina o o tras personas . . . hasta que el mismo quedö arruinado . . . Recier, entonces se dič cuenia de que su vida era la de un cuidador de chanchos . . . Solo entonces comprendiö que en la časa de su padre estaba mejor el ultimo peön que el, el hijo ingrato, desertor, que mientras atendia los chanchos, el mismo sufria extrema miseria.
He aqui la causa de la tragedia contemporanea, que, a pesar de tanto lujo y holgura aparente, hay tan pocas personas felices ... Se dejaron arrastrar a los fangales de los placeres materiales, pero por mas que remuevan ese barro, no hallardn gusanos capaces de aplacar la sed de la felicidad que solo puede ser satisfecha si se comprende y pone en practica aquella bienaventurar.za evangelica: “Bienaventurados los linr pis de corazčn, porque ellos veran a Dios".
El amor puro y el hogar cristiana, sellado con el sacramento del matrimonio. son fuentes de muchas alegrias sublimes y base de la dicha en cuanto puede existir en este mundo, pero solo si se tiene siempre en euer,ta que el cuerpo es instrumenta del alma, que los apetitos carnales deben ser subordinados a las reglas que puso el Creador, que la vida terrena es tiempo de prueba y que la dicha definitive esta en la patria eterna, que estä mas alla de la pantalla en la cual se desenvuelve la vida mundana.
Del tema noviazgo y matrimonio trataremos ampliamente en el pröximo nümero.
David Doktorič:
IZ SVOJIH BOLESTI GLOBIN
Žalost pri meni je danes v gosteh, hudo krvavi mi srce. — — —
Za ljubezen prejel sem zasmeh.
Kako me te rane skele!
Zadele so me preodurne besede kakor umazani pljunki' v obraz, ranile težko so me grde klevete, ko z biči me bil je njih glas.
Breobzirnost me z vencem bodečim je venčala, s trni preostrimi, trn vsak pa z želom bolečim se vbada v sence mi z mukami trpkimi.
Iz svojih bolesti globin se k Tebi mi dvigne pogled, o Mož bolečin, bolesti jaz Tvojih brezmejno bridkost še komaj umevati zdaj po njih sem začel, čemu si tak grozno trpeti hotel.
Saj ni je primere, o Bog Ti moj,
med Teboj in menoj,
ker Ti si, Križani, večna Svetost,
jaz pa ves grešna in blatna slabost.
Če jaz tedaj, ničla, trpim, za lastne pregrešnosti se pokorim.
A Ti si trpel, da mene odreši Tvoja ljubeča Modrost, da mene na veke osreči Tvoja neskončna Sladkost.
SPOROČAM ROJAKOM, da bom v dneh od 23. februarja do 13. marca odsoten iz Buenos Airesa.
Najprej pojdem v Cordobo, kjer bom imel sv. mašo pri frančiškanih med 8. in 9. uro v dneh 25. do 28. februarja. Tisto uro me je torej lahko dobiti in bo tudi prilika za sv. spoved.
Iz Cordobe se bom vrnil 8. marca in bo 9. marca maša na Paternalu, potem pa spet odidem do 13. marca.
Če bi Buenos Airesu bila kaka potreba duhovnika, kličite k sv. Rozi, kjer bo med tem č. g. Košiček. Tel. 48-0095.
Sporočamo ažlostno vest o smrti naše ljube matere,
f Jožefe Kogoj, roj. Pavlin ki je zatisnila oči 13. jan, 1947, stara 71 let na domu v Podgori pri Gorici. Med tem, ko se je pripravljala, da bi prišla v Argentino, jo je Bog odpoklical iz solzne doline sko-io nepričakovano.
Doma žaluje hči Helena por. Ličen, tukaj pa jaz Mirko Kogoj, sin in hčerka Anica, por. Frau ter najini družini.
Sveta ma.ša za rajno bo pri sv. Rozi 5. febr. ob 9 uri na Paternalu pa v marcu.
V Ajbi pri Kanalu je zaspala v Gospodu
f Marija Paravan por. Jerončič
15. febr. 1945 je zatisnila oči v visoki starosti. Umrla je od bolezni. Rojena je bila v Kostanjevici. Doma zapušča sina Antona. Tukaj obžalujejo dobro mater hčeri Katarina por. Lovišček, Terezija por. Vidič ter sinova Avguštin in Janez, vsi poročeni in živeči v Munizu. Rajnica je zakopana v Kanalu. Obletnica zanjo bo v San Miguelu.
P<9 Arg®EnttmB
7. febr. je prišel v Punta Arenas papeški legat s spremstvom nekaterih škofov, mnogi odlični predstavniki katoliškega sveta so bili že navzoči preje in tako se je tisti večer vršilo prvo slovesno zborovanje, katerega dež ni več motil a tudi mraz ga zmotiti ni mogel. Kar otrole sonam roke in modrele so ustnice v mrzlem pišu, ki je vlekel čez zborovališče, na katerem je bilo zbranih kakih 6000 oseb. Tisti seveda, katere je vlekla le radovednost so jo popihali domov ali pa izza oicenj v zakurjenih sobah opazovali prizor goreče množice, katero je znotraj grel dosti močan ogenj, da jih zunanji mraz ni oplašil. Veličastna in čarobna razsvetljava je veličino prizora še dvignila in dala pričevanja, da je tudi danes ljudi, kateri bi sledili vnemi prvih krstjanov, kater so doumeli, da je treba Bogu dali uaj in da mu je treba dati tudi veliko če veliko tirja in da mu je treba dati tudi življenje, če bi Bog tako zahteval.
Umreti za vero? . . . Kako nesmiselno se to sliši danes premnogim. Navdušujejo se morda za domovi no in bi se jim zdelo nekaj vrednega, umreti zanjo, ni dvoma, da je prava domovinska ljubezen le tista, katera gre do zadnjih posledic, kadar je treba, a vendar gre v tem le za — posvetno, prehodno domovino, v kateri tolikokrat počenjajo umazanije tisti, kateri v narodno zastavo zaviti zahtevajo žrtve od drugih a sami pa dobro žive na stroških “domovine' . . . ne aa bi dali zanjo niti las svojega bitja ali imetja . . . Velika je misel heroične domovinske ljubezni, toda spomeniki, katere narodi postavljajo svojim junakom, gredo kmalu v pozabo . . . S.amo duša živi večno in samo nebeška domovina je večna, zato je pačjasno, da je večna domovina bolj vredna junaške muceništce smrti kot zemeljska domovina krvave smrti na bojnem polju . . .
Kaj imam od vere? vprašuje zaničljivo posvetni človek, kateri meri srečo s številkami in nasiovi. Pozabil je to, kar nam ponavlja zgodba življenja vsaki dan, ki so besede Svetega duha: "Včeraj sem videl mogočnika, ki je ponosno stopal in prezirljivo gledal na druge, 'gleda lsem kronane kralje, kateri so se ponašali s svojo oblastjo: ko sem jih drugi dan iskal, jih pa že nisem več našel . . Pa bo še vpraševal kdo: “Kaj imam od vere?" . . . Kdor noče umeti osem blagrov bo pač hlastal za rožnatimi barvami mavrice, katera mu na tem svetu srečo obeta toda našel je pa ne bo. Kdor pa bolj na globoko pomisli, tisti razume, zakaj so miljeni vernikov raje umirali, kot da bi zata jili Boga in se s tem odrekli večni domovini in zakaj je tudi danes mnogo takih, kateri prosijo: “Daj mi Gospod stanovitnost do konca in če je Tvoja volja taKa, največjo srečo da bi smel umreti za Tebe kot si ti zame" ... Za človeka, kateremu velja samo sedanje življenje, je pač nesmiselno, žrtvovati ga in ga ne bo dal ne za posvetno ne za večno domovino. Kdor pa razume, da smo namenjeni v večnost, razume tudi besedo: “Kdor bo zaradi mene žrtvoval svoje življenje ga bo našel, kdor pa bo hotel rešiti svoje telesno življenje, ga bo zgubil."
V dneh kongresa sem videl, da je tudi doli na skrajnem jugu vernih mož in žen, fantov in deklet, kateri so pripravljeni zaradi Boga in svoje duše tudi kaj trpeti in žrtvovati. Kljub mrazu, kateri je spravil naša telesa v trepet, so bile naše duše srečne in naša srca topla ...
Sem Teir Tps
V JUGOSLOVANSKEM DOMU
8 febr. je bil namenjen mladini. Po viharnih in deževnih dneh, po strupenem mrazu prejšnjega večera, je 8. febr, vstalo krasno sončno jutro. Bog se je hotel razveseliti in dati veselje otrokom. Iz vseh strani so se vsipala krdelca prvoobhajancev, katerih se je zbralo 600 in drugih otrok, katerih je bilo kakih 3000, da se izpolni na kongresu srčna želja Jezusovega Srca: “Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo .
Nedolžni obrazi, neskaljeno veselje otrok in lep sončni dan so navdušili množice in opozarjali tiste, katerim je njihova vest že dodobra otopela, da so tudi oni poklicani, da obnovijo v svojih srcih otroštvo božje, in ko so zvedeli razodetje: 100 miljonov otroških Zdrava Marija", katere so molili pobožni otroci v celi deželi Čile, je tista sila, ki je razgnala oblake in dala otrokom po nevšečnih in skoro brezupnih dneh tako prijetno sonce, je v marsikaterem neodločenem padla zadnja ovira in so se zgrnili tisti dan okrog spovednic, kjer je božja ljubezen tajala ledene okove grehov.
Ob 13 uri je bil napovedan slovesen obisk kongresa Jugoslovanskemu domu. Naši ljudje so doli pač tako važen činitelj, da je bil ta obisk uključen v oficielni program in je postal tudi točka, katera je bila zelo simpatično in obširno komentirana v vsem časopisju.
V	izredno ljubeznjivem govoru je papežki legat izrazil svoje priznanje junaškemu jugoslovanskemu narodu in želel, naj bi tudi sedanje viharje prebrodil ta narod, ki je tako junaško prestal turške čase. Še več govornikov se je prijavilo. Posebno navdušenje je zbudil Natalio Brzovič, ki je imel prvo besedo in je le-gacijo pozdravil v imenu kluba in Jugoslovanov. On je bil tedaj tudi jugoslovanski konzul v Punta Arenasu.
Spregovoril je tudi, na poziv zbranih, g. kaplan Janez Hladnik, častni gest jugoslovanske kolonije v dneh kongresa. Kar najbolje smo se imeli in že smo pozabili, da j.e bilo sonce dano le za otroke, zato nas j ekar nevšečno presenetilo, ko smo na rastanku ne le videli temveč tudi čutili, da je lepega dne konec, dežnika pa ni bilo.
Na srečo je Ijubezenjivi rojak Anion Kusanovič ponudil svoj auto, da nas je zapeljal pod varno streho.
POPOTNICA O POLNOČI.
Naslednji dan je bil namenjen ženam. Treba je bilo predelati program in koncentrirati glavno delo v šesterih cerkvah mesta, kjer so se vršili še bolj prisrčni akti. Neprestani dež je zborovanje zunaj onemogočil.
Popoldne se je spet zvedrilo in se ie tako pripravil prekrasen večer za slavnostno polnočnico.
V	cerkvi Marije Pomočnice, kjer stolujeta v stranskem oltarju tudi naša sveta brata Ciril in Metod, je bila vsak čas prilika za spoved n.aših rojakov in so dali toliko opravka, da res nisem vedel, ali je zunaj sonce li dež. Komaj sem skočil na obed in na večerjo, pa že je šlo spet naprej. In če sem se pokazal kje zunaj, takoj me je obdala gruča ljudi in med njimi sem zopet in zopet našel kakega znanca iz Buenosa ali iz mojih potovanj.
Banda je igrala vse naprej, množice so valovile od zborovanja domov pa spet na druge sestanke in slednjič je bilo vse organizirano za slovesno polnočno mašo. Ob 11 uri so me kar na silo dvignili iz spovednice: Bolnik kliče . . . Zdravi pač laže počakajo kot bolnik in zato je treba hiteti. Res ni bilo daleč, a bilo mi je le malo neprijetno, ker sem tudi jaz želel videti veličastno podobo polnočne procesije . . . Toda duhovnik
f Emilia Časar de -Jakič nuriö en Eslovenia a los 13 anos de ed;d, la ünica hija de la familia Časar, que deploran la perdida irreparable.
.......................' _______
Žalostne glasi smo spii;eli 9/12 1946 iz Markovec, Prekmurju, da nama je naja lüblena i jedina či zapüstila i dokončala svojo zemel-sko živlenje pri svoji mladi letaj
J- Emilia Časar poročena Jakič.
Rojena je bila 7/2 1929. Poročila se je 3/2 1946 z Imre Jakič. 19/Tl 1946 leta je porodila čerko, se v do brom stani i zdrdvji 23/11 so krstili dete na ime Reginika. 24/11 se je čiltila glavo boleti i po listom so zvali doktorsko pomoč, ki je prišla dvakrat i nej bilo pomoči. Vu noči 24 nc 25 novembra je pustila diišo i se je preselila vu veklvečnost.
Za njov žaliijov: njeni mož imre i mälä novo rodjena či Reginika, dedek i baba, viijec i tatica, njeni bratavici Vendel, Jožko, Mariška.
Tukaj vu Argentine do smrle ža-losnivd oča i mati Steian Časar, Marija Časar roj. Gaspar i tatica Ana Časar.
Maša za rajno bo na Avellanedi 23. februarja ob 10 h. Zapoje žalni zbor.

10. februarja bo delo mirovne konference postavljeno. Ta dan se ima podpisati imr z Italijo.
Jugoslavija ne more in ne sme podpisati mbenega miru s katerim bi se odrekla Gorici, Brdom in Trstu.
mora pač biti pripravljen žrtvovati svoj osebni užitek, kadar njegova služba tako zahteva in tedaj j.e zahtevala. Morda sila res ni bila tako velika, toda duhovnikova naloga je, da poskrbi za dušo, ki potrebuje božjega zdravila, zato sem pohitel z upanjem, da bom morda le še kaj preje prost ... Ko sem se vračal, sem že srečal nekatere, ki so se razhajali s kadečimi se plamenicami . . . Procesija je že končala, sveta maša se je že začela . . . Prizor za človeške oči je že minil, toda veličina polnočne službe božje, ganljivi prizor, še bolj ganljivo skupno sveto Obhajilo, me je pa še čakalo. V sijajnem redu je bilo razdeljenih 6000 svetih obhajil. 30 duhovnikov je obhajalo, 60 fantov jih je spremljalo, 200 rediteljev je vzdržalo odličen red. Med tem, ko je južni križ migljal s svojimi svetlimi zvezdami in oznanjal, da je samo v Kristusovem križu dana svetu pot do miru, je odmevala goreča molitev, katero je množica ponavljala za govornikom, ki je po zvočnikih vodil vsa dejanja in segal do dna tudi najbolj trdim in nedostopnim.
Ob dveh se je množica razšla, da se spet zbere naslednje jutro ob 10 uri pr; slovesni veliki maši na istem mestu. Ljubko se je- smehljalo sonce na nebu. Kar krepko so pritisnili žarki v množico, da bi se vsi zavedeli, da vse dobro prihaja cd zgoraj od Očeta luči. V slovesnem trenutku, ko so nam prebirali pozdrave od svetega očeta, od škofov in svetnih oblasti.?,i-kov ter od organizacij iz celega sveta, so zabrneli v lepih formacijah a.ijoni in dali tudi iz višine časi Kristusu v Sveti Hostiji. Tstih 100 miljonov "Zdravih Marij", ki so bili zaupna prošnja čilskih otrok za lepo vreme na kongresu, je žarelo tedaj v lepoti tega sončnega dneva, ki je bil dan zato, da bo Kristus doživel popolen triumf doli n,a mrzlem jugu.
SOKOL PROTI GAŽEGOM . . .
V Punta Arenasu sta si v neprestani tekmi jugoslovanski in španski element. Ta tekma je imela priti tudi ta dan do izraza in sicer v obliki nogometne tekme. Jugoslovanski ekipo Sokol je bil svoj čas prav odličen. Krasne premije hrani v jugoslovanskem domu, ki si jih je nabral na svetovno znanih nogometnih tekmah. Tudi ta dan je šlo zato, da se obnese.
Jaz in č. g. Maroša sva bila seveda nujno dolžna, da tja pohitiva. Za celo tekmo ne bo časa, toda eno urico sva pa le dobila in ko sva prišla, naju je seveda
sprejelo burno ploskanje.
In igra? . . . “Bastante mal" . . . Nič prida, tako sva videla že na obrazih in res so gažegi zabili Sokolu že dva gola . . . Midva sva pa našim srečo pri' nesla! Nisva še dobro sedla že je bil učinek tu. Burno ploskanje je pozdravilo prvi gol, ki so ga pognali Sokoli Špancem. V tem tempu je šlo urno naprej in v pol ure so Sokoli zabili gažegom štiri gole, brez nobenega poraza. Najin čas je potekel, zato sva jo kar hitro popihala, da se ne bi preje sreča obrnila . . . Ob treh sva morala biti namreč že pri sestrah v bolnici, kjer smo zapeli naše slovenske litanije in, naše lepe pesmice, a bilo nam je preveč na kratko pomerjeno, da bi mogli tudi kaj več pomodrovati in obuditi starih spominov na Belo krajino, na Brežice in Radeče, na Trato v Poljanski dolini in še druge kraje od koder so sestre, ki so se zbrale n,a tem edinem slovenskem prazniku, ki se je doslej na tak slovesen način mogel praznovati v daljni deželi južnoameriškega juga.
Ob 8 uri je bila napovedana slovesna zaključna procesija, katera je ubrala pot iz pristanišča na kongresni trg. 30.000 glava množica se je zbrala in v spodobnem obnašanju dala čast Jezusu v Sveti Hostiji. V velikanski moštranci, ki je dar Argentinskih katolikov, smo spremljali Gospoda v slavnostnem sprevodu med petjem in molitvami, igranjem godb in brnenjem letal.
Raztekle so se slednjič množice a nas, ki smo bili gostje iz daljave je čakala še posebna točka.
KRVAVI SPOMNI
Pred sto leti so bili tisti kraji še docela nekoloni-zirani. Le mala pristaniška naselbina je bila zatočišče belih ljudi. V notranjosti so živeli še Indijanci: Jagani, Tehuelči, Ona, Alacalufi. Bili so tedaj še gospodarji otokov in morskih ožin, gozdov in planjav. Edina koristna žival, dostopna tem primitivnim prebivalcem, je bil guanako in lisica. To je bil njihov lov. Glavno bogastvo t.eh ljudi pa je bil pes, ki jih je čuval in, grel. Šele evropejci so upeljali ovco, ki se je sijajno obnesla, a prinesli so pa tudi svoje evropejske samopašne pohlepne napake.
Morda se nikjer niša vršile nasproti slabotnemu in docela brezbrambnemu divjaku tako nečloveške krivice kakor v tistih krajih, kjer je neki an.glež Pipper postal “slaven lovec" na indijanske glave in je celo plačeval tistim, kateri so mu indijanske glave prinašali.
Šele salezijanski misjonarji so tej grdobiji napravili konec m j,e prav zato Mor,s. Fagnano postal tako poznan in tako priljubljen, ker je on dal zavetje in oblastno zaščito ‘temu zatiranemu narodu, ki je zato tudi z ljubeznijo sprejel sveti Evangelij.
V tistem času. je bilo še kakih 20.000' prebivalcev daljnega juga, toda okrutost belcev, ki so iskali tamkaj zlato in dragocene kože, je spravilo število prebivalstva na nekaj stotin katere še danes životarijo v zaščiti salezijanskih misijonov.
Tudi ti so poslali svoje predstavništvo na kongres. Bili so ves čas na svoji častni tribuni s duhovnikom P. Torres. Za zaključek so bili povabljeni v salezijansko dvorano, kjer je bila večerja za duhovnike. Tam so nam zapeli nekaj svojih pesmic in povedali nekaj svojih pravljic m zgodb. Gledal sem te obraze, pa res nisem vedel, ali naj rečem, da ima 10 let ali 40 let. Vsi so kot nebogljeni otroci ir, ko sem vprašal za pojasnilo o starosti navzočih sem zvedel da je na odru babica in njeni otroci in njeni vnuki, a je komaj bilo mogoče prisoditi starki, da je res starejša od njene 12 letne vnukinje . . .
ŠE DALJE PROTI JUGU.
Še mi je ostalo nekaj dni. Namenil sem ostati do četrtka. Za pondeljek smo organizirali sestanek jugoslovanskih katoliških žen, katere so v lepem številu prihitele in mi dale ljubeznjiv vtis daljne domovine. Srečen sem bil jaz, ko sem našel toliko teh dobrih duš, nekatere že sivolase, druge še v cvetu let, večinoma matere, nekatere matere številne družine, 8 otrok ni tam prav nič redkega; tako ljubeznjivo smo se pomenili in še en spomin sem odnesel: dragoceno knjigo, katera podaja zgodovino in lepote tiste dežele a tudi zgodovino in delo nekaterih najbolj zaslužnih in pomembnih naših rojakov. Krasne slike čarobnih lepot kanalov, gozdov, planjav in ledenikov skrivnostnega juga so obnova božičnih spominov iz daljne domovine in sedaj tudi drag spomin na trenutek, ki sem jih preživel med dobrimi rojaki, ki so me tako gostoljubno sprejeli, da sem moral vsak dan biti častni gost v več hišah, pri enih na kosilu, pri drugih na čaju, pri tretjih na večerji . . .
“Tamo daleko, daleko kraj morja, tamo je selo moje . .
Saj sem že pozabil prelepe dalmatinske pesmi, katere mi je spet zbudila melodija, ki so jo zaigrali na mandolino ali na piano.
Vreme še vedno ni bilo umirjeno, toda na vsak način sem hotel izrabiti ljubeznjivo ponudbo Antona Kusanoviča, da nas popelje na Fuerte Bulnes, ki leži kakih 40 km bolj daleč na jugu. kjer so nameravali prvotno ustanoviti mesto Punta Arenas, a je sedaj ostal le še zgodovinski muzej.
Za srečo, 13. lebr. smo se dogovorili, pa če tudi se "pes obesi in koza crkne" ... Pa naj bo tako je menil ljubeznjivo don Antonio in ob napovedani uri bil na mestu . . . Toda, kaj se vam zdi? Pogledal je v zrak, kjer kar nič prida nikazalo. V blatu ne bomo ostali, toda mokri pa bomo . . .
Jaz, č. g. Maroša, 2 sestri usmiljenki in 3 gojenke ter g. Kusanovič. pa nas je bilo več kot dovolj. Kmalu je bil Miraflores za nami . . .
Aj! se je spomnila sestra. Kokoš je pa doma ostala!
KAKŠNA KOKOŠ NEKI,
I, pečena . . . tista za kosilo, aj bomo pa jedli? Ne všečna koklja sama ne bo bo prifrčala za nami, posebno ne ko je že pečena . . .
Kaj pa je?, je prisluhnil g. Kusanovič?
Lačni bomo! Kokoš, že pečena, nam je ušla, tako smo mu pojasnili. Mož se je pa nasmehnil ir. menil: Dobro da koštruni nimajo peruti. Na srečo imam jaz koštruna, že pečenega, ki pač ne bo mogel pobegniti, ker je zvezan v paketu.
Pa prav zares bi bili v zadregi. Bilo nas je 8 in bi morali gledati, če vjamemo kakega morskega raka ali pa kakega zajca za obed. To bi bilo pa nevšečno delo. Dobri gospod Kusanovič je imel r.a skrbi vse in tako nas je čakala tudi večerja, kadar bomo prišli domov, če nam kdo koklje ne bo pofulil med tem, ker je ostala na stopnicah pred zavodom, kjer so sestre čakale na naš voz. No, dan je tekel in se tudi končal . . .
Pričelo se je nemilo vlivati, da smo orali po globokih lužah. Za hip je popustil dež in je zacvetelo pred nami polje kresnic ali njiva ovsa, ki nam je kimal v ljubeznjiv pozdrav kakor sivolasi očak, pozdravi z ljubkim nasmehom svoje vnuke.
OB MORSKI OŽINI
Ob cesti je cvetela razkošna pokrajina, sedaj ravna, sedaj spet strmo dvignjena v visoki breg. Človek bi rekel, da so to naši planinski travniki, med katerimi so se namestile skladovnice meterskih drv, ki čakajo
Se ven aqiu el Sr. Antonio Kusanovič, dos Hermanas Vicentinas con tres pupilas y el P. luan (14/2 1946) entre las margaritas en los potreros magallanicos.
Tako je bilo lani 14. februarja.
voznika . . . Drva res so, prav meterska ali klaftarska, kakor že kdo hoče reči, travniki pa niso, temveč so le zimski pašniki. Svet je tam že večinoma razdeljen in sicer tako, da imajo lastniki po večini kakih 500 m širok pas zemlje, ki seže nekaj kilometrov notri v višavo. Tam nekje ima svoj ovčnjak. V letnem čagu poženejo ovce v ozadje zemljišča ter varjejo pašo v nižini ob morju, kjer sneg nikoli ne obleži in tedaj, ko pride mrzla zima najdejo ovce obilno hrane v nižini.
Gnali smo se dalje skozi dež, nasilne nalive in sončne kopeli, kar vse se je menjavalo vsak čas. Brizgala je voda iz mlakuž na cesti, toda ustaviti nas ni mogla in tako smo srečno prijadrali do cilja: Fuerte Bulnes, kjer smo dobili prijetno zavetje, mizo in zasilne klopi, da smo si lahko postregli ob obilnosti tega, kar nam je ostalo kljub temu da nas je kokoš "izdala".
Med tem je pa tudi dež ponehal. Razpustili so se oblaki in odprl se je pogled tja čez Magaljanovo ožino na otok Davson, kjer je bila pred leti znamenita indijanska misijonska postaja, ki je pa danes ostala le še muzej, kajti narod tako naglo propada, da bo kmalu zginil. So pač ljudje, kateri niso sposobni za urejeno kulturno življenje in le v družbi svojih psov, ob ognju ali v čolnu zna živeti, za resno delo na polju ali v industriji je pa neuporaben.
Pred sto leti so namenili ustanoviti pristanišče v tistem kraju. Na strmi pečini, porinjeni daleč notri v morje so postavili utrdbo, da bi se lahko branili pred divjaki, ki so bili tedaj še gospodarji pokrajine in morskimi razbojniki. Ko pa je indijanska nevarnost minila, so uvideli, da je tam morje preveč besno ter kraj preveč nedostopen, zato so mesto preselili tja, kjer danes stoji pod imenom Punta Arenas.
Iz visoke točke smo opazovali okolico. Obzorje se je odprlo na vse strani, tako da smo videli pred nami tudi "Pristan lakote", kjer je umrla gladu posadka ekspedicije kralja Filipa II. Od 23 ladij in 5000 mož, ki so odšli iz Španije 25/4 1581 pod vodstvom Diega Flores de Valdes z naročilom, da vzamejo v last morsko ožino, ki naj jo potem vlada neki Sarmiento, imenovan "gobernador", je prišlo do tja le 5 ladij; toda brez zveze z domovino in še pod napadi angleških piratov je vse možtvo zgubilo življenje in se je ta polom španske kolor.ijalne politike ohranil spominu v imenu "Pristan lakote", kjer je videti danes le dve hišici.
450 let človeške zgodovine je že preteklo tam mimo, a šele zadnjih 20 let je ta skrajni konec Južne Amerike postal odprt svetu, kateri najde v njegovih gozdovih ogromno drevje, krasno rastlinje in živali, posebno bogastvo pa nudijo morski kanali, kjer je žival mnogo bolj varna pred ribičem in lovcem, kot pa drugod.
Maria Bistrica en Croacia
En un hermoso paraje en la region Zagorje, que se extien-de a los ples de las sierras “Zagrebačka gora", entre Zagreb, Capital de Croacia y Varaždin, časi en la frontera con Esio-venia, que alli forma el rio Sotla, estä ubicado el mas grande y famoso santuario de Nuestra Senora de Croacia.
El tren de Zagreb da una gran vuelta y tarda dos bora s para llegar hasta Zlatar-Bistrica, estacion bastante distante del santuario. Pero como la peregrinaciön en coche pierde la mayor p arte de su merito, por eso peregrinan a pie los babi-tantes de Zagreb, atravesando la mil metro alta ' Zagrebačka gora", demorando 8 horas de marcha rapida. Decenas de mi-les hacen cste recorrido todos los anos y ahora mas que nunca, porque mas que nunca sienten la necesidad de la proteccion divina.
El santuario tiene una historia de 400 anos. Data de los tiempos de las invasiones turcas.
Sus comienzos coinciden con la epoca del procer croata Nicoläs Zrinski, en aquel entonces ban (gobernador) de Croacia. En el ano 1545, en una de esas grandes invasiones, organizo čl rapidamente un ejercito y con gran asombro de todo el mundo pudo resistir a las fuerzas turcas, que todo el mundo consideraba invencibles. En ese mismo ano se men-ciona por primera vez la imagen de Maria Bistrica, una esta-tua vieja, de madera, en la cual el pueblo depositaba ya entonces gran confianza.
Para salvarla de los enemigos de la Cruz, que siempre son enemigos tambien de Maria Santisima, la vencedora de todos los enemigos de Jesucristo, el pärroco del pueblo Bistrica opto por enterrar la estatua.
Paso el peligro. Toda la region se salvo, pero el pärroco murio repcntinamente, sin que hubiese podido revelar el luga r, dondc escondio la imagen. Grandisima era la afliccion del pueblo y todos se dieron a buscar la querida estatua, pero iniitilmente. 40 aiios pasaron sin hallar huella. Otra vez em-pezo la büsqueda mäs detallada, y tambien sin resultado.
Pero una noche, rezando el pärroco P. Lukač, noto de
Tole je torej najbolj južna točka, katero sem v mojem življenju dosegel, tako sem umoval in si zaželel, da skočim v morje. Precej ostro je pihal veter, toda ni me ostrašil. Poiskal sem si primerno mesto in kar tik tak je bil moj načrt izvršen. Ni me mikalo čakati, da pride kaka “foca", (tjulen) ali morski lev ali krava protestirati proti mojim posegom v njihove pravice; kar hitro sem začutil, da me je prevzela kurja polt v mrzli vodi in je bilo r.ajbolj pametno zavarvati kožo in življenje. Kratka je bila kopel, toda ostala mi je pa le zavest, da sem se kopal na najbolj južni točki zemlje, kamor sem kdaj dospel.
Bilo je pa treba že tudi kreniti nazaj proti našemu kampamentu, da si ogledamo še muzej, ki je sedaj ostal kot spomin nekdanjega mesta in trdnjave Fuerte Buln.es. Med drugimi zanimivostmi smo videli tudi najstarejši harmonij, ki je igral pri prvi sv. Maši, ki je bila darovana na tistem skrajnem koncu južne Amerike.
DVA NOVA SLOVENSKA POMOŽNA ŠKOFA STA BILA IMENOVAN
Za Ljubljano je imenovan kanonik An ton Vovk, dosedanji generalni vikar. Imenovan je za titularnega škofa v Cardi-cio.
Za Maribor je imenovan Maksimilijan Držečnik. Imenovan je za titularnega ško fc< v Abritto.
Dr. Maksimilijan Držečnik je bil rojen 1. 1904 v Ribnici na Pohorju iz globoko verne in daleč na okrog znane družine.
Gimnazijo je končal v Mariboru, potem pa so ga poslali študirat filozofijo in teologijo v Rim v Germanicum. Tam je bil dalj časa skupaj s nadškofom Stepinc-
bajo del coro una misteriosa luz. En el lugar indicado cfceti-vamente la hallaron.
OTRO CAUTIVERIO DE LA VIRGENC1TA
Otra vez verna la avalancha turca y para salvar la estatua, el pärroco la puso en un nicho, tapändola con una pa-red. Paso por el momentu el peligro, pero el pärroco Pedro Brezarič creia que el peligro no habia desaparecido todavia, por lo cual dejo a la Virgencita alll enjaulada.
La gente iba igualmente al santuario; notando con pena la ausencia de la querida estatua, rezando con gran fervor. Cuenta la leyenda, que de repente se oy6 una voz quejän-dose: "Me quedare ciega". Mucha gente, todos los presentes sintieron la voz atribuyendola todos a Nuestra Senora e inter-pretando sus palabras como deseo de que la pusieran en lugar debido.
Asi se hizo y a su trono volviö Nuestra Senora Bistrička, en el cual quedo durante siglos, aceptando los ruegos de mi-les y rniles de peregrinos de Croacia, Eslovenia y tambien de la lejana Austria y Hungria.
En el lugar del antiguo santuario se levanta una gran-diosa basilica con toda c lase de comodidades para los peregrinos en un enorme patio, provisto de galerias, ärboles para sombra y puestos en los cuales pueden adquirirse objetos piadosos.
No son piadosas leyendas que atraian al pueblo a ese lugar sagrado, porque las leyendas mueren pronto, sino es la eficacia de la intervencion de Maria Santisima, que exph-can la razon de la devoeiön tan profunda. Los miles de objetos votivos, de todas las partes, distantes centenares de kildmetros, son los documentos de la ob ra milagrusa que Maria ejerce sobre aquellos que acuden a ella con confianza filial.
En los dias 15 de agosto y 8 de septiembre (Asuncion y nacimiento de Maria Santisima) acuden a Bistrica solo de Zagreb, ciudad de 200.000 habitantes, una 50.000 peregrinos, mitad a pie. Otros tantos vienen de otras partes. En la vispe-ra, temprano ya, empiezan las confesiones que se atienden durante toda la noche en unos 20 confesionarios, turnandoae los sacerdotcs, mientras el pueblo reza y canta durante toda la noche cantos piadosos y las letanias.
Con los Ultimos acontecimientos, que han puesto a gran prueba la fe del pueblo croata y de todos los yugoslavos se intensifico mäs todavia la confianza en Maria Santisima, ve-nerada en Bistrica. En los mismos dias del proceso contra el Dr. Stepinac, arzobispo de Zagreb, concurria alki una inmen-sa muchedumbre, para implirar proteccion para su querido prelado.
Hemos rccihido una noticia, sin confirmacion, de quc dias pasados habian invadido el santuario unos individuos, oacando de alli la milagrosa estatua, que luego hallaron des-pedazada en un bosque večino. (Mas, probablemente se trata de la estatua de la mišma mvocacion, que del pueblo Klanec (lugar dondc nacio Tito), fue sustraida y luego destrozada en Zagreb). Pero eso no puso fin a las peregrinaciones sino al contrario, las estimulo mäs todavia, porque todo el pa is estä lično de noticias de apariciones espectaculares de Maria Santisima en distintos sitios, especialmente en dos lugares de Dalmacia, donde se realizan notables conv.ersiones.
com. Ko se je vrnil domov kot duhovnik je služboval kot kaplan v Celju, potem pa kot spiritual v mariborskem deškem semenišču, še kasneje kot podravnatelj v bogoslovju. Leta 1941 je moral z drugimi štajerskimi duhovniki v pregnanstvo na Hrvaško, kjer je pastiroval do razpada Nemčije. Dr. Držečnik je visoko izobražen duhovnik, ki govori dobro angleško, francosko, nemško in italijansko. Postavljen je za pomožnega škofa Dr. Ivanu Tomažiču, škofu mariborskemu, ker slednji ne more več vršiti svoje službe, odkar ga je zadela kap, četudi je toliko okreval, da včasih mašuje.
Anton Vovk je rojen leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem (župnija Breznica). Ro
jen je v hiši, kjer je bil rojen slovenski pesnik dr. France Prešeren, v hiši, ki se po domače kliče: pri Ribiču. Gimnazijo je študiral v Kranju in kasneje v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je maturiral. Bogoslovje je študiral v Ljubljani. Po novi maši leta 1923 je šel za kaplana v Metliko. Kasneje je bil kaplan v Tržiču, kjer je postal leta 1928 župunik. Leta 1939 je postal stolni kanonik v Ljubljani. Znan je bil povsod kot zelo goreč dušni pastir in zlasti kot spreten cerkveni govornik.
Nadomestoval bo škofa Rožnmana, ki se sedaj nahaja v Celovcu, dokler se razmere toliko ne urede, da se ta more vrniti.
NEKAJ ZA STAR1ŠE
KRŠČANSKI ZAKON
Glede mešanih zakonov pravi cerkveni zakonik (kan. 2319, § 1, al. 1): "Katoličan, ki sklene mešan zakon pred nekatoliškim duhovnikom, zapade izobčenju, ki je škofu pridržano."
Ako bi n. pr. mladenka sklenila stopiti v zakon s pravoslavnim ali protestantskim ženinom, ki ne obljubi katoliškega krsta i nkatoliške vzgoje otrok, in ki zahteva, da ju poroči nekatoliški duhovnik, bi bil lak zakon pri nas neveljaven ter je zabrar.jen pod kaznijo izobčenja. Grešnost takega ravnanja je silno velika, ker bi nevesta s tem zavrgla zakrament svete katoliške Cerkve, sebe in otroke pa spravila v nevarnost večnega pogubljenja. Take- osebe žive vedno v smrtnem g-ehu prav tako, kakor tisti, ki žive v takozvanem divjem zakonu ali samo civilno poročeni.
Mešani zakoni so povprečno najbolj nesrečni, kar dokazujejo številne ločitve. (Ries, 47.) Mešani zakoni povzročujejo versko mlačnost, neredko odpad od vere; v takih zakonih trpi odgoja otrok. V Nemčiji je vsled mešanih zakonov (1. 1910) katoliška Cerkev izgubila 55.631 otrok. Na Saškem je samo vsak šesti otrok iz mešanih zakonov katoliško kršče in vzgojen. (Ries, Mischehen, 52.) Sicer pa; Ali je sploh možna iskrena, nežna, zadovoljiva življenska zveza, če dve duši v temeljnih vprašanjih, v najsvetejših čutilih in najvKjih smotrih nista edini; če ženin to zametuje, kar nevesta spoštuje in nadvse vceni!
Ako se zahteva od vsakega katol. kristjana, da so mu znane za zveličanje potrebne razodete resnice, se s tem večjo pravico terja od ženinov in nevest, da so v verskih naukih dovolj poučeni. Kot bodoči starši bodo morali otroke vzgajati po krščanskih načelih ter jim nuditi prvi verski pouk. Kako bodo zmogli to nalogo, če so sami nevedni!
Sv. Cerkev naroča župnikom, da se morajo pred poroko prepričati o verskem znanju ženinov in nevest ter jih poučiti, če zapazijo v tem oziru kaj nedostatkov.
Povrnimo se zopet k zaroki don Ferdinanda in Marte. Ko sta si dala besedo in zagotovilo za bodoči
Un rccuerdo de !ci Primera Comuniin 15/12 1946.
Sv. Cerkev sedaj kar naravnost prepoveduje, da zakon, se nista shajala sama in na samem, marveč pogodi smela zaročenca stanovati pred poroko pod isto stre-torila sta se, kar je bilo nujno potrebno, vpričo kraljice, ho. Ako bi se ženin in nev-sta shajala na samem, bi se postavila v veliko grešno nevarnost, ki jo imenujemo grešno priložnost, bi izgubila dobro ime in bi pričala, da ne vesta, kaj terjajo pravila olikanega vedenja.
Krščanski zaročenci, l:i hočejo na poročni dan z vencem in šopkom nedolžrohti stopiti pred Gospodov oltar, naj čisto prežive zaročni stan.
Mladim srcem obojega spola bodi nepremakljiv cilj (če si ne* stavijo vzvišene) šega cilja vednega devištva). čist in neoskrunjen zaročni stan. Ako si pcdasta roke v neraznnao zvezo ženin in nevesta, ki sta preživela svojo mladost eomadeževano po duši in telesu, tedaj bo zakon vir zdravja, sreče, blagostanja in blagoslova. Težnja za tem vzorom bo mlade ljudi ohranila čiste, trezne, delavne, in kar je najbolj potrebno — bogoljubne in domoljubne, pripravne za pravo ljubezen zakonsko.
ženina in nevesto mora družiti prava, iskrena ljubezen, drugače ni pričakovati vzornega zakona. Prava Jjubeze je dar božji. Prava in edino dovoljena je pa le tedaj, če je čista in neomadeževana. Zakone je torej treba slepati po krščansko, ne pa po turško ali cigansko”.
Slišali smo, kako pobožno sta don Ferdinand in njegova nevesta pred poroko prejela sv. zakramente. Če kdaj, je treba pred tem odločilnim korakom iskati pomoči v studencu milosti, pri milosti polnem Srcu Jezusovem v naj sv. Zakramentu. Kdor hoče zakrament sv. zakona vredno prejeti m biti deležen obilnih milosti, mora imeti posvečujočo milost; zato pa sv. Cerkev zapoveduje, da morajo zaročenci pred poroko z dobro spovedjo očistiti svojo vest.
Kaj izpodbudno je, ako se poroka izvrši med sv. mašo in da ženin in nevesta obenem med sv. mašo pristopita k sv. obhajilu*.
*
Sicer -pa vemo, da ni vsak poklican za zakonski stan. Sv. apostol Pavel pravi; ‘‘Kdor je brez žene, skrbi ;a to, kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopadel. Kdor je pa oženjen,- skrbi za to, kar je svetovega, kako bi ž ?i dopadel, ih je razdeljen, — In žena neomožena, in devica misli, kar j» Gospodovega, da bi bda sveta na teles in na duhu. Katera je pa omožena, misli na to, kar je svetovega, kako bi možu dopadla.” (I. Kor. 7, 33, sq.)
Jezus sam je rekel, da so tudi taki, ki ostanejo sams-d radi nebeškega kraljestva; ne zahteva pa tega od vseh. R'del je namreč: ‘‘Kdor more umeti, naj ume!” (Mat, 1,9, 12.)
Kdor pa čuti poklic za zakon ter je že dosegel primerna starost, naj skuša posnemati don Ferdinanda in ni ege. o blago nevesto Marto! Pri vsem pa naj ne pozabi svarila: ' Kaj pomaga, če človek ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi!”
PRVO SV. OBHAJILO.
se je vršilo na Paternalu 15. decembra. Skrbne matere so imele na misli ne le duhovno veselje svojih malčkov, kateri so bili ta dan prvič deležni obiska Gospodovega, — tega edinega prijatelja, ki nikdar ne izda, kljub temu da je tolikokrat izdan. Poskrbele so tudi za krasno cvetje, s katerim so naše mladenke pre krasno okrasile oltar.
14 je bilo prvoobhajancev, nekaj se jih je pridružilo tudi za “drugo slovesno sve to Obhajilo".
Ganljivo petje, ta dan še prav posebno polno toplote, nedolžno cvetje, ljubki, veselja žareči obrazki otrok so pač vtisi, kateri ganejo vsakogar, v katerem še ni umrla poslednja iskrica božje luči in v katerem podoba božja ni docela že izmaličena in potvorjena. Polna je bila ka pela rojakov, kateri so ta dan spet do-
življali, da je vera nekaj več kot poezija; ki so občutili, da je prazen lov za srečo po cesti uživanja, zakaj le na potu, katerega nam je pokazal Odrešenik in krepčanj s kruhom katerega nam je on pri pravil pri božji mizi s svetim Obhajilom bomo našli to, po čemer duša hrepeni in za kar smo bili ustvarjeni.
Po končani pobožnosti so imeli otroci zajtrk pri sestrah in tudi sliko smo vzeli za spomin.
V Dornbergu se je pred 3 leti poročila sestra novomaš-nika Ernesta Saksida, na kar spominja tale fotografija, kjer vidimo slariše in sestre ter sorodnike in sovaščane.
Un recuerdo lamiliar del hogar Saksida. Se ven los padres y hcrmonas del R. P. Ernesto con motivo de enlace de uua hija.
DÖRNBERG. Piše Jožei Saksida, organist, sinu Ernestu, novomašniku , . . Opiše najprej veselje, katero imajo zato, ker je Bog izbral sina za tako visoko službo in še zato, ker so bili tako poplačani za svojo žrtev, ko so sina darovali Don Bosku, da je bil prav zato ohranjen, ker bi gotovo tudi njega zadelo to, kar je zadelo stotine mladeničev. Hvala večnemu Bogu, ki je to žrtev tako obilno poplačal. Le škoda, da niso mogli biti deležni veselja, da bi ob priliki njegove prve svete Daritve prejeli iz njegovih rok sveto Obhajilo .... Nato slede družinske in vaške novice. “Jaz še vedno orglam v Dornbergu in v Zaloščah. Učim tudi narodno petje. Naš župnik č. g. Godnič so sedaj za dekana. Pri nas komandirajo Amerikanci. Meja je sedaj nekaj više kot je naše batujsko polje. Letina je bila dobra za žito in za vino. Mi smo pridelali 80 hi. Delavci so strašno dragi, po 300 lir na dan. Tukaj so že začeli Z obnovo hiš. Naši Fanici so jo že pozidali. . . .
ČRNI VRH NAD IDRIJO. Micka Tominc iz Lomov, ki je bila v šolah v Tomaju, pozneje pa vstopila k usmiljenkam v Ljubliani, je po posebnem naključju mogla dobiti dovolenje za pot v Koper in so jo nato redovni predstojniki poslali v Čile. Skozi Buenos Aires je šla 20. de cembra in nam podala živo sliko o položaju v Jugoslaviji in na Primorskem, kier je nien dom. Njen brat je bil aktiven partizan, ki si je drugače predstavljal bodočnost, kot je prišla . . .
V Črnem vrhu je v cerkvi zgorela stre ha in je podrt strop. Začasno imajo zasilno kapelo. Oltarji, ki so iz stare sveto-gorske cerkve, so pa ohranjeni nedotaknjeni.
ŠENT VID NA DOLENJSKEM. Tako stra šne suše že dolgo ni bilo. Krme je tako malo, da ne bo niti za ono malo živine, katera je preživela te težke čase. Krompir je zelo vničil črv. Sadja je pa letos to'iko, da ga mnogi niti pobrati niso
moali,
OZNANILA, edini verski list je izšel do nov. v 41 številkah. Tudi Mohorieva družba še izdala knjige, toda letošnji koledar ni zadovoliil ljudi ’"n se je število naročnikov silno skrčilo.
čEPTNrci. PREKMURJE. Piše Ozvald . . , Tvoje pismo nas ie trno žalostne našlo, ka smo brezi možkega. Delo nam žmeiuo ide. Mantramo se same, Ludskeaa ie vsak; hin nemogoče dobiti. Radia ie de sti. Nemorema vse nobrati. Zdaj 5c začnejo kiinovati, ka bo kakši dinar nriša z a jaboka. Vse ie trno draga, na brez; kart ni nič dobiti. Tisti ki so državi silje (ž'tnl dali, tisti si blago dobijo
Rebaša sin se ie oženo . . . Abaraia ie poooro. Zdaj že novo hišo zida. Deja-ken Števek je pogoro, štala pa parma.
ka je grom vdaro. 2 krave s vkraj in dosta krme, ka je v skednji bila je zgorelo.
Više od 30 let smo meli popa Ficka Karola. Lane jih je kap zadela. Zdaj mamo tak, da pop pride pa odide, te pa drugi pride. Stalnega nemarno, a stari so betežni. Kantora nemarno. Dekle sa' me popevajo.
Mi smo itak v takšoj žalosti. Zaman so naše mnoge skuze in prošnje. Zdaj sta dva pa prišla iz Nemčije, pa za njegg nišče nika ne nežna.
RIHENBERX. Zona A. Prejela Angela por. Saksida od očeta Lojze Guardjan-čič . . . “Pišeš da zbirate in pletete za domov poslati, pa ni treba, ker sedaj se že lahko zasluži in si že pomagamo. Možki in ženske že lahko dobo delo. Obnova je v polnem teku in je že 2 krat po 20 hiš obnovljenih, sedaj so pa vzeli spet 70 hkrati. Trgatev je blizu in se dobro obeta. Že 3 leta nismo nič vina prodali . . . .
LOKEV na Krasu. V maju 1945 je umrl od bolezni 63 letni ANDREJ SKOK. Že po očetovi smrti se je vrnil en sm, za katerega 4 leta ni nihče nič vede]. Doma sta 2 hčeri poročeni; tukaj, v Berazate-gui. na živita 2 sinova z družinami.
BUDANJE pri Vipavi. Prejela An z Pre mrl. Paket, ki si nos'alg (Traspartes Europeos) sem srečno dobila, prav leno zanrt. Škoda da nisi dela na dno kole in cuker. Cukra dobimo 15 dka na mesec. Je no 600 lir. Vino snomladl ie bilo po 140 lir 1. Sedaj, novo, je po 40 lir.
V	D-idanju ie umrlo 30 liudi, med temi; Miklau Brinovcev, NikoJaiev, Krašnov Miro, Ludvik Tončkov, Peljhan Lojze, Franc Katern. Lužerjeve so 4 ustrelili (2 fanta in stariše) in Čuka. Mihovim so vzeli Nemci konje in voz in vole. Fn vol je 70.000 lir. En delavec stane 100 lir na dan. Slabo smo doživeli .... Skrbite za dušo, ker telo ie samo za tukaj, duše so večne, zato lepo vzgajaj otroke . . . — Mati.
GOČE. Pisal Franc Vovk iz Bdgrada, kjer ie uradnik na pošti .... Doma so vsi živi in zdravi in se imajo dosti dobro. Oče nekai bolehaio . . . Brat Tone je v Cerkljah pri Kraniu kovaški mojster. Prosi naj bi mu poslali gumiie za, kolo. Ubitih je bilo 31 oseb. 3 Ferlanči-čeve dekleta ustreliene in hiša zažaana. Jamšekov Jožef fFeriančev) je prišel iz vojske in na obisk k bratu, pa ga je 8 letni nečak ustrelil z revolverjem na pra gu. ko se le otrok igral . . .
V	BARKOVLJAH je pon”dba Trsta za Gorico, katero je stavil Tito Togliattiju strašno razburilo slovenske kroae in ie večina naročivkov zavrmla Pomorski dnevnik, ki je komunistično alasi'o. Iz Skednja so mnogi zavedni Slovenci poslali jugoslovansko zastavo z zvezdo na UAIS.
SPOMINI IZ IZLETA
Bomo že pokazali' tudi kaj naslikanih in podrobneje poročali, za danes povemo to, da je bilo preveč lepo. Bilo nas ie 120. Nekateri so seveda zamudili viak, toda pot so vseeno našli. Vse je šlo po redu. Točno ob 10 uri smo imeli sv. mašo, pri kateri je bile precej ljudi iz Brandsena, ki so za naš prihod vedeli. Jože Lah in žena sta slovesno sprejela goste in celo kamijon in sull.-i poslala na postajo, da so popeljali prtljago kar v čakro in t.o tem še kamijon po maši.
Bilo je vsega dobrega:	sonca, sence,
veselja, kristalne mrzle vode in vsake drpge pijače, konii za ježo, harmonika >n /eselo petje, . . . bilo je veselja kakor si ga niso izletniki predstavljali. Kar hitro ie bila ura pet in smo morali dvigniti šotor. Še enkrat smo se zahvalili gostoljubnim Lahovim, Šerugovim, Zavčevim in drugim, kateri so pomagali v kuhinji in pri točilni mizi in na druge načine, da smo imeli dan takega veselja, da ga ne bomo pozabili.
Ob 20.30 smo bili že v Buenos Aires.
KDOR VE ZA Jožefa Lenardič (Mada-lenc) iz Niivic pri Kojskem naj sporoči na naslov Pierina Kumar, Arganaraz 1715, Avellaneda, kjer čakajo imenovanega važ en novice z doma.
HOTEDRŠICA. Vas ie zelo mnogo trpela in ie mnogo ljudi v begunstvu. Frančiška Petkovšek (prei Gruden) niše nečaku ,da ie bila na rBvniku njihova hiša norušena od tonovskih strelov. Rešili so le sliko Mariie Pomagaj. En sin je 23 let star umrl na francoski fronti, drugi, 19 letni pa pri domobrancih.
RENČE. Piše Ivanka Trojer por. Stepančič . . . Prišla ie huda zima. Moj mož Pepe je sedal doma. ne more delati radi mraza (ie zidar). Sedaj so nonra-vili že veliko hiš, da liudle ne žive več po hlevih in kleteh. Od 400 hiš je 86 do tal nogorelo. Brat Ivan Troier je naglo umrl v Gorici 17, jan, 1946. Na delu aa je zadela kan. Pokonan je v Renčah. PaVetov še nismo dobili, denar na je prišel, ki ga je po=la! Franc iz Brazilije. Pozdravlia-o vse roiake tudi a. žuanik (Valentin Pinanl in Luciia (kuharica)
Pri Kokliu so Nemci vdrli ponoči in so hiša z vso družino zažgali.
VIŠNJA GORA, TTnokoieni župnik Ignac Žu=t ie sedaj v Vlšivi gori.
BET GRAD. Generalni vikar nadškofije č g. Matija Petlič je bil 3 mesece v za poru.
TAJNI ITALIJANSKI RADIO. Ker je dovoljeno le komunistično časonisie narod v coni B nosveča mnoao pažnje tajni italilansV-J radüski nastali.
V ZAČETKU OKTOBRA ie bila v Liub-liani v Jakopičevem paviljonu razstava del tržaških slikarjev Jožeta Cesarja in Avreljia T.uVeUča,
NA DRŽAVNEM PRVENSTVENEM STRE I.lflUTTT V KRAGUJEVCU se dosegli slovenski strelci druao mesto. Posebno se je izkazal Pero Cos*n!k iz Ljubljano,
DR JOŽE BASAT, znani zadružni slovensko de'avec je tudi v begunstvu Dva meenva sinova sta nadla m»d tistimi 28.000 Slovenci, za Latere grobove nihče ne ve. v innilu 1945 Od vsega nočet^a in bt' odložen borec proti komunizmu in je bil izvolien v marcu 1945 kot predsednik Slovenskeart Narodnega Odbora, kateri je imel rešiti dedščino slovenskega naroda v času največje zmede. Ker
je tudi v zamejstvu ostal delaven v borbi proti komunizmu, zato je Titova vlada pritiskala na Angleže, ki so ga res zaprli v oktobru. Ko se je jugoslovanska oblast polastila Zadružne Zveze, je bil med obtoženci tudi dr. Basaj, ki je bil v odsotnosti obsojen na 10 let ječe.
Pri zasliševanju dr. Basaja sta bila kot jugoslov. predstavnika Pirkovič in Zvez dič. Ne vemo, če je bil sedaj že spuščen.
KOROŠKO-ŠTAJERSKA MEJA proti Avstriji je zelo strogo zaprta. Med Radgo no in Gornjo Radgono je vsak promet popolnoma nemogoč. Kdor hoče prekoračiti mejo bo dobil strel brez nadaljne-ga. Tudi iz Koroškega na Kranjsko je zelo težko priti. Vlak München Ljubljana pride vedno brez potnikov, razen vojnih in službenih oseb.
PROCES PROTI SLOVENSKI ZVEZI se je začel v Ljubljani v oktobru. Slov. Zvezo so tvorile vse slovenske narodne skupine razen komunistov v borbi proti Nemcem in Italijanom in v zaščito sloven skih narodnih koristi in bodočnosti.
VREME. ŽUPNIK ALOJZIJ GULIČ je bil na lažno ovadbo poklican na odgovor pred vojaško jugoslov. oblast, češ da je pridigal proti državi. Opozoril je narod na nevarnost slabega branja. Oblast je župniku prepovedala pobirati biro.
ŠTJAK. Župnik je tam Štefan Podboršek. kateremu je tudi Narodni Odbor prepovedal pobirati biro.
POVIRSKI ŽUPNIK ima del fare tudi v coni B. Ko je pobiral biro sta bila on in cerkovnik aretirana in zaslišana v Di vači, kjer je oblast razsodila, da je bira ljudska in ne cerkvena.
V DOLINI pri Trstu sedaj ni duhovnika. Posle opravlja župnik iz Boljunca.
RODIK pri Kozini je v coni B. 22. sept. je bil velik miting. Tam je župnik č. g. Vidav. Njemu se ima vas zahvaliti, da ni bila požgana. Vendar so ga na mitingu ostro napadali, češ da noče podpisati izjave za Jugoslavijo, kar pa ni res, ker je župnik že davnaj potrebno izjavo podpisal kot zelo zaveden Slovenec, ki je od fašistov prestal mnogo preganjanja a je moral na ukaz od zgoraj spremeniti ime v “Vidali". To je očitek, ki ga imajo se daj proti njemu.
KNEŽAK. Župnik Janez Kalan je bil 7. okt. aretiran, ker ni hotel maševati za "opasilo" v Koritnicah, ker je bil napovedan ples in postavljeno plesišče pred cerkvijo, v popolnem nasprotju z dosedanjo navado in predpisom cerkve.
KMEČKE VESELICE. V Bohinju so imeli tak praznik 1. sept. V povorkah so vozovi kazali kmečko delo in partizansko življe nje. Govornik je bil minister Janez Hribar iz Starega trga pri Ložu.
HMELJ SO BRALI. Vojna je hmeljarstvo docela vničila in je bila letos spet prva bira hmelja, ki je bila prav dobra. Ker je zaslužka zelo malo, kajti večina industrije še stoji, je prhiitelo mnogo delavcev iz daljnih krajev, celo iz Hrvaškega v Savinsko dolino. Služili so 4 dinarje na uro.
DESKLA. Ugrabitve neprijateljev so v zoni A na dnevnem redu, taka se je zgodila fantu Danijelu Gorjanc iz Deskel, ki ie ob 11 zvečer šel domov. Med tem ko se je razgovarjal z znancem na cesti, so prišli mimo trije neznanci, ki so se malo dalje skrili in ga hoteli obstopiti. Fant je nravi čas opazil namero in je utekel. Sicer so streljali za njim a ga niso za deli. Zavezniška policija je napadalce prijela, a sta dva pobegnila. Ušla sta Leon Cundrič iz Deskel, Severin Medve šček iz Kanala. Mirko Zornik iz Plavi je dobil 4 leta zapora.
CLEVELAND. Pri volitvah guvernerja za državo. Ohio je spet kandidiral Franc Lavše. Slovenci so se zelo potrudili za slo-
venskega kandidata, toda izvoljen je bil z neznatno večino nasprotnik Stewart.
OBRAVNAVA V MARIBORU. Sredi oktobra se ie vršila v Mariboru obravnava proti generalnemu vikarju v Prekmurju Ivanu Jeriču, župniku v Turnišču. Z njim je sedelo na zatožni klopi še 12 Prekmurcev. Obtoženi so, da so dajali pobudo za organiziranje oboroženih tolp proti obstoječemu redu, da so napadali oblastne or gane, da so imeli zveze z veleizdajalci v tujini, s četniki, domobranci in ustaši itd. Dalje učita obtožnica, da so vršili obveščevalno službo potom tajnega radija, širili vesti iz Jugoslavije, da so imeli zveze s Stepincem itd. Pobudnik vsega tega pa da je bil Ivan Jerič. Ivan Jerič je bil pred več leti nekaj časa poslanec za Prekmurje v belgrajskem parlamentu. Ko je bila Slovenska krajina ali Prekmurje med vojsko pod madžarsko upravo in tako ločeno od Maribora, je postal Ivan Jerič generalni vikar, škofov namestnik, za ta del Slovenije. On je zelo vplivna oseba v Prekmurju. Obsojen ie na 4 leta.
NA JESENICAH NA GORENJSKEM je bil obsojen župnik Anton Kastelic na S let ječe, bivša kaplana Križman Anton in Jože Godina pa prvi na 8, drugi pa na 4 leta ječe. Župnik s Koroške Bele poleg ejsenic je obsojen na 4 leta. Obravnava se je vršila v Ljubljani v začetku oktobra. Poleg teh štirih duhovnikov so bili obsojeni še Markež Valentin na 3 leta. Gospodariš Jakob na 1 leto in Marija Sa-vinšek na 6 let. Obdolženi so, češ, da so uporabljali denar posojilnice za strankar ske namene. Kdo ve, kdaj se bo dala dognati resnica o teh obdolžitvah?
OGNJEGASCE TUDI OBNAVLJAJO. V Sloveniji skušajo obnoviti tudi ognjega-ske čete. Znova se vrše parade uniformiranih gasilcev. Tako beremo, da so na stopili v nedeljo 22. septembra v Ljubljani ogniegasci iz ljubljanske okolice.
"DOM SREDNJEŠOLK NARODNEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA" se imenuje sedaj zavod, ki so ga poprej vodile ljub ljanske uršulinke. “Slovenski poročevalec" poroča 7. septembra, da je izvršni odbor OF Slovenije "dovolil", da se ta dom sedaj imenuje po tem komunistu. Tako se bodo sedaj gojenke v nekdanjem uršulinskem zavodu učile komunizma.
DVE TITOVI IZJAVI. 27. septembra je Tito govoril v Belgradu udeležencem vi sokošolskega kongresa in izjavil dobesedno: "Aretirali smo Stepinca in aretirali bomo vsakogar, ki bi se upiral sedanjemu stanju, pa če mu je prav ali ne."
Druga značilna Titova izjava je poda na v novi komunistični reviji, ki je začela izhajati v Belgradu Tam piše Tito. da je osvobodilno aibanie vedno vodila komunistična stranka. Obenem ugotavlja, da so se komunisti vso vojsko borili tudi proti domačim reakcionarjem.
VERTOIBA. Z veliko svečanostjo je bil. pokopan v domači vasi č. g. Izidor Zavadlav, župnik iz Gorenjega polja, ki je bil na poznani način v septembru umorjen in *udi oronan. Bilo je 40 duhov ni kov in tudi škof. ki ga ie 1. 1335 posvetil za mašnika v Ogleju. Star ie bil 37 let.
POLDE KEMPERLE 60 letnik. Ta vsem vsem Goričanom noznani s’ovenski časnikar je bil rojen 15 okt. 1886 v Hudijužni. Bil je zveš* sodelavec rajnega dr. Kreka in nosilec katoliške socijalne borbe na Primorskem. Z trnečim narodom ie bil deležen tudi fašistične konfinacije. V kroau svojih zvestih prijateljev je slavil svoj 60 letni jubilej.
PRI ZADNJIH VOLITVAH v slovensko ustavodajno skupščino so bili med drugimi izvoljeni: v prvi volilni edinici Angela Ocepek, predsednica glavnega odbora AFŽ za Ljubljano ter je bila volilna vde-
ležba po poročilu “Politiek" z dne 30. oktobra 99,77%; v drugi volilni edinici Ed vard Kardelj (100%), v tretji Boris Kraigher, notranji minister LRS (99%), v četrti dr. Marjan Brecelj (99,06%), v peti Franc Kimovec, tajnik mestnega odbora OF v Ljubljani (98,20%), v šesti generai-lajtnant Jaka Avšič (99,74%), v sedmi Ed vard Kocbek, podpreds. prezidija SNOS-a (99.80%), v osmi Boris Kidrič (99,30%), v deveti Miha Marinko (99,80%), v deseti Oton Župančič (100%), v enajsti Josip vidmar (99,80), v dvanajsti Mira Tomšičeva (99,75%), v trinajsti pa dr. Anton Mo lik, vseučiliški profesor (99,20%).
ZA 17. NOVEMBER je bil v Beogradu sklican kongres jugoslovanskih književnikov. Na njem so posamezne narodne republike imele število zastopnikov soraz merno s številom članov združenja in sicer Srbija 40, Vojvodina 6 (3 Srbe, 1 Slovak, 1 Romun in 1 Madžar), Hrvatska 40, Slovenija 20, Črna gora 3 in Makedonija 5. Na dnevnem redu kongresa ie bilo konstituiranje Zveze književnikov FLRJ in sprejetje pravil za preosnovo obstoječih združenj, dalje dve predavanji in sicer "O odnosu književnika do naroda in na rodne države" in "O problemih v zvezi s statutom".
ZNANI PEVSKI ZBOR moravskih učiteljev se je mudil mesec dni na koncertni turneji po Jugoslaviji. Obiskal je Ljubljano, Zagreb, Subotico, Novi Sad, Beograd, Skoplje, Niš in Reko.
DRUŠTVO za pospeševanje turizma "Durmitor'; gradi na Durmitoru štirinadstropni hotel z vsemi pritiklinami. Hotel bodo oskrbovali poleti in pozimi.
V BEOGRADU je razstavo "Slikarstvo in kiparstvo 19. stoletja" obiskalo nad 40.000 ljudi.
PODROBNOSTI O NAJDBI V MNOŽIČNEM GROBU PRI GORICI
Tržaška radijska postaja je nedavno poročala, da je policija Julijske krajine po temeljiti preiskavi množičnega groba pri Selu blizu Gorice ugotovila, da so žrtve bile stare od 18 do 23 let ter da nekateri mše niso zrasli niti modrostni zobje. Ena lobanja je ob levem sencu odkruše na. Med žrtvami je tudi neka ženska, kar so ugotovili po ostankih las, ki so dolgi ok. 20 cm ter po ostankih doze za puder. Vs= žrtve so verjetno pripadale vojaški ali povoj ačeni edinici, ker so našli tudi ostanek vojaških čevljev in uniform, podobnim italijanskim. Ena uniforma je podobna nemški. Vse lobanje imajo na za tilniku luknje, povzročene od blizu s strelnim orožjem. Na rokah, ki so bile zvezane za hrbtom ,pa se poznajo sledovi žice, ki je razmetana po grobu. Med ostanki žrtev so našli v grobu več križcev, dva od njih dolga 15 odn. 6 cm in slovenski molitvenik.
ŽALOSTNA ŠTEVILKA. Politična zmeda in razna nasilstva so tako oplašile slovenske stariše, da je v tržaški zoni prijavljenih samo 5000 slovenskih otrok za šolo, med tem ko je za italijansko šolo prijavljenih 22.000. Vzrok je ta, ker se narod upira brezverski šoli, kakršno hoče upeljati OF v slovenskem imenu.
NA VREMAH je bil ubit kapitan tajne policije OZNA iz Kozine in nek domač terenec. Bila sta žrtev maščevanja. 5 oseb je oblast aretirala radi suma.
CERKLJT OB KRKI. Priljubljeni župnik, 71 letni JAKOB ŽUST se je po 4 letnem preganjanju spet vrnil na svoje mesto, a je sedaj brez kaplana, ker ni duhovnikov a je tudi revščina, da bi dva ne mogla živeti.
ŽUPNIK KALAC iz Istre, ki je bil pred meseci obsojen je bil na ukaz vojaške višje oblasti v Opatiji oproščen in je se daj v Pazinu.
Bojo el Sol Libre
VIUESIMO SEGUNDO CAPITULO
Cuando los eslovenos descansaron del fogoso combate y ofrendaron a Perün sus humildes promesas y sacrilicios, Iztok ordenč quitar a los oadaveres todas las arm as, reunir a los caballos fugitivos, y enterrar luego a los muertos, para que no fueran profanados ni macerados por las aves de ra-piha. Porque eran heroes demasiado valientes para que sus huesos se dispersaran por la estepa.
Rado buscč el cad;ver de Turms. Se detuvo ante el, y contemplč las anchas mejillas, todavia llenas del rencor de la lucha a muerte. Una amargura cälida y llena de rencor se apodero del pecho del libre hijo de la naturaleza, al mirar el cuerpo de aquel que le habia robado a su elegida, a su amada. Levantč la gorra huna, luego el manto rojo, al cual arrancč del hombro, rompiendo la lujosa purpura. Rado sen-tla placer deshiciendo el traje de aquel hacia quien aün des-pues de la muerte sentia un odio eterno. Al romperse las cintas, quebraron el escudo, que, cenido al pecho, estaba sembrado de rubies y esmeraldas.
Guando se lo arranco del cuerpo de Tunüs, cayö de su pecho un trozo de arrugado pergamino.
Rado lo recogič, desenvolvič y mira sin comprender los rasgos.
— “Tal vez sea una carta importante”, pensö y se lo llevč inmediatamente a Iztok.
Cuando el hijo de Svarun, educado en Bizancio, vič el pergamino, exclamö:
-“Por los dioses! Del mismisimo Emperador! De la se-cretaria imperial!"
Los ojos airados volaban por las lineas, enojo y alegria bullian en ellos.
—“La venganza del destino!”, pronuncič claramente cuando terminč de leer. A su alrededor se habian reunido los guerreros queriendo averiguar que contenla la carta.
“Tunüs y el Emperador preparaban la tumba de los eslovenos, pero ahora caeran ello smismos en la fosa. Tunüs ya esta en su fondo, tras el vendra el Emperador! Esta carta es cl don de la uničn entre eslovenos y antos!”
Todos se extranaron. La curiosidad čreda entre los guerreros. Se acercaron mas a Iztok y escucharon la traduccičn del documento imperial.
—“Hombres, vosotros que habeis luchado para vengar o vuestros padres y a vuestros hermanos .... recuerdan io que les dije antes de nuestra lucha contra los antos? Quien era el- jcfe de los traidores? ^Tal vez Lobo? ^Tal vez Vilie-nez?"
—“jTunüs!”, murmuraron convencidos los oyentes. “jTunüs, cl perro! Bien dicen! El derramč la sangre hermana, el incendič la hoguerra del rencor, čl levanto el hacha y apuntč la lanza de antos y eslovenos. Hoy recogič lo que sembrč. A nosotros el destino nos dič la llave por medio de la cual podremos llegar hasta el corazčn de los antos y reconquistar su amistad.”
Los soldados se asombraron. Hasta el delo se extendieron los gritos de alegria. Iztok levanto el pergamino.
--“Mirad,' esta carta de traicičn se calentaba sobre el corazčn de un traidor, pero el corazčn se enfrič, y desapare-cič la hiel que actuaba contra el pueblo esloveno. La carta Impenal comunica a todas las fortificaciones y avanzadas de la Mezia, Tracia e Iliria, que reciban a Tunüs, si. liega a pasar por cllas, corao huesped de Bizancio, que lo protejan como a un ciudadano eminente, por que el dividič a los bärbaros, antos y eslovenos, llevč a los jefes antos a Turris, para que en uničn con ellos y los varhunos, atacaran a los eslovenos. Su trahajo consiste en vigilar y asegurar los llmites septentrio-
nales durante el tiempo que dure la guerra con Italia.”
El grupo quedč atčnito.
-QQue los antos llegaron a Turris? Sera la perdicičn del castillo! Y si llegan a encontrarse con los eslovenos que estän de retorno con el botin? j Morana! jVamos, a ayu-darles!”
Iztok enrollč el pergamino. Inmediatamente montaron y se dirigieron hacia Turris, cruzando el Danubio.
Iztok pensaba que seria conveniente llegar" a la piudad esa mišma noche. Los soldados estaban abaitdos, cansados. Si llegaban durante la noche hasta los antos, estos podrlan atacarlos y derrotarlos. Presintič que todo el ejercito de los antos debla estar tras las colinas y los bosques que se levan-taban en las riberas del Danubio, y corrian hacia Aluta. Por-que aün no sc habrian atrevido a dirigirse hacia el castillo esloveno.
Por eso levan tč campamento en la espesura de las colinas del sur. Envič a cinco de los mas silenciosos hombres al bosque cerca de Turris, durante la noche, para que compro-baran la fuerza de los antos.
Cuando la noche cubrič los lugares, una noche sin luna, pero nca en estrellas como nunca, Iztok se acostč de espaldas sobre la hierba; descansč la cabeza sobre el escudo, y sobre el pecho, la fuerte espada. Desde aquella vez en que habia salido con Irene de la villa de Epafrodit, no le habia parecido nunca ninguna noche tan hermosa como esta, nunca vio tan cercanas las estrellas, nunca se habia sentido su pecho tan liviano como aquella noche. Todo el fuego de su amor pare-cia habersele entrado en las venas. Bajo su coraza latia la carta de Epafrodit, que murmuraba silenciosa: “Ven, heroe, ven a buscar a la paloma! Ya levanta sus alas, su sabio ojo observa el norte. Espera, para verte con su lealtad, y volar a tu pecho, donde descansa y vive el sueno, esos mismos suenos que ella en silencio y ardientemente suena čada noche, čada dia, čada segundo.” Y junto a aquel pergamino estaba el de la secretaria imperial. Esta carta era como una espada dis-puesta herir. Caerä el golpe y con el la cabeza de la oscura incomprensičn .... enemistad y fratricidio. Los eslovenos y los antos se abrazarian, todo el rencor se convertiia en amor, que arderia en un fuego inmenso. Bizancio temblaria, las alas de sus äguilas s-ucumbirian al golpe de los halcones eslovenos.
Pensando asi, palpitč su corazčn. Olas de felicidad lo inundaron, se irguič, se apoyč sobre el brazo del escudo y contemplo las miriadas sobre si.
—“Dioses, ayudad, por el pueblo que os ofrece promesas!” Y se elevč una oracičn de sus labios. Se asustč de su voz. Entre los soldados, algunien se movič. Relucič la espada.
Iztok volvič a acostarse sobre el escudo.
Pensč en la noche en que, jovencito inexperto, se habia acostado asi tambien sobre un montecito, espiando a Hilbudi. Todo habia cambiado. Tan lejana le parecia esa noche que apenas podia alcanzarla con su recuerdo. Todo era distinto, el mismo, su mano, sus pensamientos, pero el corazčn seguia guardando algo: sus ansias dc libertad, amor a su pueblo y bien en lo profundo, escondidas, ocultas, algunas frias dudas.
Cuando joven, pensaba: el lobo. . . Morana. . . los seres diabčlicos.... le podrian hacer dano? ^Por que no los temia Hilbudi? Y ahora esa mišma duda se levantaba, buscando la claridad: j Dioses, ayudad! ^Es verdad? ^Que vence en realidad Perün? ^Que conduce Svetovit? <;Es en verdad Morana su espada?
Un extrano temor se apoderč de su alma. Se atemorizč de sus propios pensamientos. Entre las hojas algo se movič.
—QSi fuera. . . Setek?”
Y la religičn llena de divinidades de sus antepasados hundič nuevamente esas dudas y las cubrič en las profundi-dades del corazčn. Una nube tormentosa atravesč el cielo. Los ojos de Iztok se nublaron. <;Y si era Perün que pasaba <-Y si llevaba consigo flechas agudas en las manos vengado-ras?
Volviö a levantarse, torno la espada y formulo promesas a Pcrvm y a Svetovit.
Pero en ese mismo instante cerrö los ojos y viö como se le acercaba Irene con la bendicion en las manos. En un libro ardia la Hama del amor, iluminando su rostro, nendose de la religiön de sus dudas. Quedamente se movian sus menudos labios, como aquella vez en el barquichuelo. Creyö que se habian tenido por su beso. Sv. voz lejana. . . proveniente del cielo. .. de las nubes, hablo a su pecho como en aquella oca-sion:
—“Cree, Iztok, crce en la verdad de Cristo, que llena de amor tu corazon!”
Abriö los ojos, su derecha se tendiö hacia eil a queriendo abrazarla a sl, como entonces en el jardln de Epafrodit. Pero la mano se encontro con la frla empunadura, Irene se chsipo, a su alrededor estaban profundamente dormidos los soldados.
Iztok se levanto, cansado de pensar. Paso la palma dela mano por la frente. El sueno huyö de čl. Penetrč en la espesura con pasos silenciosos, para caminar y tranquilizarse.
Entonces oyo conversaciones, risas, el crujir de las ma-deras secas.
“jLos antos!”
Saco la espada y quedö parado. Se alegro de poder mi-dar una lucha y olvidar sus pesados pensamientos. Por el susurro, concluyö que habla pocos hombres. Por eso no llamo a sus companeros.
Las voces se acercaban, alegres y despreocupados. Iztok escucho. Bien pronto volviö a poner la espada en su empunadura. Volvian sus avanzadas.
-“;C6mo fue?”, dijo al primero que se acerco a el.
-“j Sin peligro! Unos jefes y u npunado de soldados. Solo arden cinco hogueras!”
—“4Y los enviados de Bizancio? ^Se fueron? ^No tienen companla con ellos?”
"Villenez los agasaja. Vimos alrededor de diez yelmos.” “jBien, acuestense, a los primeros rayos partiremos!”
El quinteto se acostö junto a los soldados. Tambien Iztok se sentö sobre un tronco caido, se apoyö sobre el arm a y dormito.
Antes que brillaran con luces amarillas las ho jas mas altas de los arboles de las colinas, los eslovenos cabalgaron hacia Turris.
Cuando sus yelmos refulgieron ante la semiderruida fortificaciön, se oyo cl grito de la guardia y el sonar de los cuernos. El grupo de antos se despertö, asustado y sorpren-dido. El guardian reconociö bien pronto a Iztok, y grito des-esperado su nombre a los quc dormlan.
Los antos comenzaron a temblar, los enviados imperiales palidccieron y rogaron:
“Apiadate de nosotros, Senor, apiadate de nosotros!”
Todos huyeron a los mu ros, todos levantaban los arcos
y las flechas, algunas lanzas saludaron la llegada de k>s eslovenos.
Entonces Iztok ordenö detenerse a los soldados; eltgiö a los dos guerreros de mas edad, agitö la mano hacia la for-taleza y grito hacia alla:
—“j Paz! j Paz a los hermanos!”, y siguio con los el:-gidos hacia las caidas puertas de Turris.
Con ojos bicn abeirtos los contemplaban los antos, llenos de enemistad y rencor hacia el valiente esloveno, que estaba como un rey sobre su silla, cuando llega a ver a sus sübditos Cuando Iztok vio a Villenez, enseguida desmontö y se le acerco.
“Buenos d las, y mil dias de sol que te deparen las diosas, jefe poderoso, Villenez, guardian del linaje hermano de los antos!”
-—“jY a ti, hijo del glorioso Svarun!”
Villenez hablaba con voz cavernosa, llena de maldad y de hiel. Las palabras salian dificilmente de su boe a.
“No te enojes si te he despertado. Tus ojos estan can-sados porque agasajaste en la tardia noche a nuestros ene-migos.”
Tres enviados de Bizancio se mordieron los labios cuando cayö sobre ellos la fria mirada de Iztok.
—“jSon amigos de nuestro linaje! j No te rias, que te ayuden los dioses! j Di, que es esta embajada! Tienes afuera a tu ejercito, si nos traicionas, venganza de los dioses!”
—“Mi espada no se mojo con la sangre de los hermanos, ni la hant. Le aleanza la sangre de los cnemigos, para embe-berse y hartarse todavia mas.”
—“iPor que hablas con tanta altivez si eres un emba-jador?”
Un bizantino se deslizö y se levantö delante de Iztok, formulando esa pregunta.
—“jApärtate!”, rugiö el esloveno. “j Asi hablas tu, ser-vidor del Emperador, conmigo, que soy magister peditum, nombrado por la mismisima emperatriz, la reina Teodora!” .
Los tres mensajeros se inclinaron profundamente al oirlo, como seres sin voluntad.
--“Soy enviado, si, y orgulloso de haber vencido la sier-pe dc vuestra astucia. Traigo paz a los hermanos y la perdi-ciön para vosotros, los cnemigos!”
■—“<;La sierpe de nucstra astucia?”, repitiö rapido el bizantino.
—“Si, la sierpe, la šibila que envenenö los corazoncs hermanos! Acaso la conoceis, hipöeritas imperiales?”
Por un momento todo fue silcncio. Jarozir y el otro guerrero que acompanaban a Iztok, cerraron los punos. Porque las miradas de los antos y de los bizantinos se cruzaban diciendo: “Matčmoslo!”
(Continuara)
Traduccion de DARINKA ČEHOVIN.
DOLENJA VAS pri Metliki. Piše Hele na por. Slobodnik bratu Rudolfu Hostnik. Vas je bila 1. 1942 požgana. Ubita tudi 2 sinova od sestre Marije in njena hči Marija. Pošlji nam kaj obleke, ker smo goli, posebno za otroke!
ŠENPETER PRI NOVEM MESTU. V času vojne so bili vsi internirani pri Pa dovi. Doma j e ostal samo Francelj Bevc. Ustrelili so lahi Jožefa Bojane in Antona Otlip. Inženirja Rataja so imeli dolgo zaprtega, sedaj so ga pa obsodili in ustrelili. Njegovega očeta je zadela kap v gozdu.
V ŠMIHELU pri Šen Petru so zagrozi li župniku, ker je pridigal da ima greh kdor bere veri sovražne časnike in knjige. Sedaj župnik ne pridiga več, temveč čita pridige iz knjig.
V ZAČETKU OKTOBRA je začela obra tavati v Novem mestu tovarna sadnih sokov "Belsad". Kapaciteta tovarne bo predelava 90 vagonov sadja v sezoni. Tovarniške prostore bodo postopoma še j-azši rili.
V MARIBORU so začeli obnavljati meljski most, ki ga je ob letošnji povodnji, prav tako kot studenjškega, odnesla Drava. Novi most bo imel na sredini izogi-bališče in bo stal 18 metrov višje od prejšnjega. Levi obalni steber je že postavljen, v polni gradnji sta pa sedaj dva rečna stebra. Most bo zgrajen za daljšo dobo kot provizorij. Gradnja porušenega studenjškega mostu ie pa določena za prihodnje leto. V mestu so v zadnjem času tudi obnovili mestno klavnico, ki je
sedaj že zopet v obratu ter ima tudi urejeno hladilnico. Urejena je tudi že plinarna ter obnovljeni vsi plinovodi.
Da bi pa imeli Mariborčani tudi ob suhih letih zadostno količino pitne vode, so zgradili na Koroški cesti pri mestnem skladišču nov vodnjak. V mestu so že obnovljeni tudi električni vodi. Trenutno grade na Grajskem trgu podzemeljski transformator. V načrtu je zgraditev tudi modernega transformatorja ob klavnici. Dela na graditvi električne hidrocentrale na Mariborskem otoku so v teku. Za ohranitev Mariborskega otoka, kjer je naj modernejše kopališče in je bila ob zadnji povodnji uničena ena tretjina površine, so se pričela zavcarovalna dela. Urejujejo tudi več trgov, med drugimi Slomškovega. Za določitev načrtne gospodarske gradnje Maribora bo razpisana anketa.
PUST IN POST
Pustni torek bo 18. februarja. Naslednji dan je pepelnica in začetek 40 dnevnega posta, ki je pa sedaj zelo olajšan.
STROGI POST (vzdržnost od mesa in pritrganje v jedi) je 19, 21, 28 februarja, 7, 14, 21 in 28. marca, to je na pepelnico in vse postne petke.
SAMO POST (pritrganje v jedi) je v postne srede: 26 febr., 5, 12, 19 in 26 marca.
Namen posta je zadostovati za grehe, s katerimi žalimo Boga in krotiti lastno telo, da more duša ohraniti oblast nad telesom. Postna zapoved je velik pomo ček za teelsno in dušno zdravje in se oropa samega sebe mnogih dobrot, ki so sad telesnega zatajevanja, če ga človek vrši v božjo čast.
Ne živimo na zemlji radi telesa, pač pa živimo v telesu zato, da bi rešili duše. Molitev, post, zakramenti in miloščina so glavni viri zasluženja katere je treba vedno imeti v točnem računu.
Ne pozabite, s postom prične tudi dolžnost VELIKONOČNE SPOVEDI. Vsak naj poskrbi, da si to zadevo prav uredi, kajti samo eno dušo imaš, in če si je ne rešiš sam. Ti je nihče ne bo rešil. Kristus je zate trpel, Te opominja, da moraš tudi Ti biti na trpljenje pripravljen in moraš pokoriti svoje telo, za dušo pa poskrbi tako, da sprejemaš svete zakramente, moliš in opravljaš dobra dela.
"LJUDSKA PRAVICA;' z dne 5. oktobra poroča, da je bila tiste dni v Sloveniji v teku akcija za odkup sena za vojsko. Za oddajo sena prihajajo predvsem v poštev samo okraji, ki niso bili prizadeti od suše, t. j. predvsem ljubljansko okrožje, iz novomeškega pa kočevski okraj. Za vojsko je zbiral seno v kočevskem in rakeškem okraju živinopromet, na Gorenjskem pa Navod. Živinopromet je bil do 5. oktobra zbral že skoraj tri četrtine sena, za katerega Se je bil obvezal, da ga bo oddal vojski. Pozivu z oddajo sena se je najbo lje odzvalo prebivalstvo v okraju Rakek. Zadruga Nova vas - Bloke je že oddala 53 vaognov sena od 60. Manj zavedne pa so se pokazali kmetje na območju zadruge Rakek - Planina. Tu so primeri, da kmetovalci, ki nimajo živine, pa so nako-sili precej sena, tega ne oddajo. V nekoliko manjši meri kot ljudstvo rakeškega okraja, z izjemo Rakeka in Planine, se je odzvalo ljudstvo kočevskega okraja, ter je zbralo šele polovico določene količine sena za oddajo. Živinopromet je že doslej poslal nekaj vagonov otrobov za rakeški okraj. Te otrobe bodo dobili kmetovalci, ki so oddali seno. Težave so pa tudi s pomanjkanjem vagonov. Dogajali so se slučaji, da so že naloženi vagoni s senom po več dni čakali na odvoz.
ZA IZREDNEGA POSLONIKA FLRJ V BRAZILIJI je imenovan dr. Srečko Šilovič, bivši pomočnik ministra za narodno zdravje LR Hrvatsl
MINISTRSTSTVO ZA PRAVOSODJE V LJUBLJANI se je preselilo iz dosedanjih prostorov palače Vzaemne zavarovalnice v prostore palače Dunav v Bethovenovo ulico.
V MENDOZI-LUJAN so položili k večnemu počitku rojaka MATEJA PERIČA doma iz otoka Brača, ki je umrl star 72 let. Imel je obsežen vinograd in izdeloval odlično vino. Njegova letna produkcija je bila do 2000 hi.
V RENČAH bodo postavili nov most čez Vipavo, ki bo stal 6 miljonov lir.
NOVA STRANKA v Trstu. Radi raznih ponesrečenih akcij komunistov v Trstu je sedaj stopil spet v ospredje dr. Čok in njegov krog bivših od Edinosti, kateri so započeli veliko delavnost in uživajo trenutno zaupanje zavezniških oblasti in jugoslovanske.
ROVTE NAD LOGATCEM. Piše brat bratu. V dolgih zimskih večerih si krajšamo čas z radijem. Sveti nam elektrika,
Odtrgan cvet	H
5 let je imel in ravno pet let po E smrti sestrice Martiče, je nepričako- B vano zapustil svoje drage 10. jan.
-j- Jožko Pregelj
Prav isti čas, ko so preložili zem- H ske ostanke hčerke na Čakariti so I pokopali sinčka Jožkota v La Plati. B Prav dobrega zdravja otrok ni bil H nikoli, a tako naglega slovesa nihče 1 ■ ni pričakoval.
Za rajnim žalujejo stariši Marija I y roj. Keber ter Rudolf Pregelj, bratec B fl in sestrica, vsi v La Plati.
MATA J EV MATIJA
NA VLAKU
Neopažen je skočil na stranske stopnice konec temnozelenega voza, odprl vratca, smuknil na hodnik in zaprl za sabo. Prva vrata na levi je našel zaklenjena in hitel po ozkem hodniku do drugih, ki so bila odprta; le zelenkasta zavesa s črnimi resicami je zapirala vhod. Matija se je sklonil in zlezel pod njo v prazen predelek. Postal je malce in poslušal, kako kriče tuji glasovi, kako letajo ljudje ob vlaku gorindol, kako odpirajo in zapirajo vrata. Culo je shranil v gorenjo motvozasto mrežo, dežnik in gorjačo pa v spodnjih dveh mrežicah in postavil opražene škornje na pisano preprogo.
"Presneto čedno je tukaj!' je kimal ■odobravaje. "Vse kakor novo! Kako lep zelen žamet na klopeh in ob stenah! Kako lepo bele so te rjuhe! Le škoda, da so žemalo luknjaste. Menda so jih pa molji razjedli ali kaj? Kako se lesketa okrogla svetilka izza odevka, na stropu! Lej, lej, kako čisto ogledalo imajo tukaj med obema spodnjima mrežama! Nikjer ni najmanjše pajčine!"
Pogledal se je v štirioglatem zrcalu in se zadovoljno namuzal sam sebi: "Dober dan, Matija! Kaj tako lepega pa še nisi videl svoje žive dni, kajne da ne! Kako lepo mora biti šele v drugem ali celo v tretjem razredu za veliko gospodo! Dobro, da si zadel tako srečno pravi voz, he he!"
Tedajci je potegnil vlak in Mataj je omahnil na nasprotni sedež.
"Ali se jim pa mudi naprej!" se je čudil. "Andražek je govoril resnico. Se že peljemo! Kako ropotaj okolesa! Še malo drugače, kakor v Zagorjanovem mlinu. Prav prijetno se vozim; tako mehko sedim kakor na pernici."
Presedel se je v kot in ogledoval bele čipke, okrašene z vtkanimi krilatimi ko-lsi in črkami.
"Kaj pa, če bi pogledal malo venkaj' mu je prišlo na misel. Vstal je m malce odmaknil zelenkasto zagrinjalo, viseče na zlatosvetlem drogu in tudi ozaljšano s krilatimi kolesci. Zdaj pa je zazvizgalo, vlak je grmel skozi predor. Stemnilo se je v vozu.
Matajev Matija se je ves prestrašen
katero je Francelj napeljal k nam in po celi vasi prav zadni teden svojega življenja. Sveti Martin nam je poslal že nekaj snega. Umrla je Janeščekka, teta Podpeškem. Celo leto je bila v Rovtah samo ena poroka. Je tako žalostno, da se nihče noče ženiti, ker objokujemo 300 mož in fantov in zato tudi ni ženinov.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - MARIBOR. Piše sestra Marija por. Povalec., sestri Ani ... Se boš začudila spremenjenemu priimku. Poročila sem se. Najprej v Ljutomeru civil potem pa v Križevcih, kjer imamo zelo dobrega gospoda, mladega, posvečenega 1938. So iz Prekmurja. Imami jih zelo radi. Tudi kateheta imajo zelo radi, ki imata oba kratke govore ... V gimnaziji in v šoli imamo pol ure verouka tedensko, ker so ljudje zahtevali . . . Pošlji mi snežke . . . Tukaj jih že 5 let ni dobiti, ker ni gumija. Pošlji mi tudi 4 m blaga za obleko.
Jaz živim sedaj v Mariboru. Mož je pri železnici. Moja fara je Frančiškanska. Naš župnik je P. Gabrijel, zlata duša. Letos smo po 5 letih spet imeli polnočnico. Jaslice so zelo skromne. V cerkvi so sedaj že spet šipe nazaj, da nas ne zebe preveč.
zgozil v kot; nič manj ga ni bilo strah kakor v risu.
"Ali sem oslepel ali kaj?" se je vprašal drgetaje. "Menda se vendar ne peljem
—	v peki? Kaj bo, kaj bo? Oh, Bog mi pomagaj in vsi svetniki, poseb pa ti, sveti Matija, preljubi moj patron!"
Prekrižal se je in strahoma pričakoval črnega vraga. Vkratkem pa se je zopet zdanilo in Mataj se je oddahnil prav prav globoko.
"Hvala Bogu!" je vzdihnil potolažen. "Ven pa tukaj ne pogledam nikdar več, samo da ne bo spet grozne peklenske teme! Le zakaj mi ni povedal Andraž, da se naj ogibam nevarnega okna? Naj-brže je pozabil v naglici, ko mi je razlagal toliko drugega."
Dolga pot ga je ulačnila. Vzel je culo iz mreže in sedel zopet v kot. Narezaval si je kruha in sira ter se nasitil dodobra. Nato si je zapalil čedro in puhal proti ogledalu; misli pa so mu uhajale domov.
"I, kaj neki počenja zdaj moj ljubi Andražek?" je ugibal in gledal, kako Jega težki dim po zelenem plišu. ‘ Preveč me ima rad prijazni možiček, he he! Kako ga je gnalo za mano, da bi mi pomagal, nositi cekine! Pa ni bilo nič, he he! Dober človek je, le škoda, da je tak berač! Bog ve, kako se kaj imata z Dimko! AH ji bo dolgčas po meni, revici! No, pa saj se vidimo kmalu spet na Matajevini. Da mu le ne bi ušla, špehomalhu, zdaj, ko ve, kje ima Mica svojo trebljenko. Ej ti Mica ti taka! Dobro vem, da sidrni še zmerom gorka! Ti pa prinesem kakšen odpustek iz Ljubljane, de ne boš več kuhala jeze. In povabim te tudi na ženitovanje! Oh — kaj neki dela Anka? Hm, šiva pri oknu in prav pridno misli name, he he! Bog ji daj srečo, da bi me kaj kmalu dobila za moža! Ali bo norela, ko ji prinesem zidano ruto iz bele Ljubljane! Ej
—	pa moja sestra Špeluza! Kar jokala se bo od veselja, ko zagleda svojega preljubega brata! Da ji le ne bo kaj škodovalo in ji preveč udarilo na srce! Rad bi vedel, kakšen je tisti šembrani dedec, ki si ga j vzela za zakonskega moža. Hud škric utegne biti, ampak jaz^ se ga bom bal manj kakor kamen toče!"
Iztrkal je pepel po preprogi, snel in prepihal žlindrasto cev svoje osmojene cedre, vtaknil ocejeni tules zopet v luk-
SLOVENSKA KRAJINA
vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil 2. febr. ob 15 uri v društvenem lokalu po običajnem dnevnem redu.
Društvo je kupilo zemljišče in je sedaj treba misliti na gradnjo doma. Prihitite člani vsi na občni zbor, da poveste, kaj so Vaše misli in načrti.
VESELO GOSTOVANJE se je vršilo v Lanüs Oeste pri Pujsovih, katerih hči MARIJA se je poročila z MARTINOM GJÖREK 18. januarja. Na nevestinem domu se je zbrala številna žlahta, prijatelji in rojaki obeh družin in je bilo vse prav po starem
“DUHOVNO	og§	TARIFA REDUCIDA
ŽIVLJENJE”	§1 «■ u y 3 g w <	Concesiön 2568
“LA VIDA E S P I R I T U A L "
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
prekmurskem običaju. Oba poročenca sta tudi člana Slovenske
Krajine.
ESPLENDIDOS LOTES — GRANDES — BARATOS EN 120 MENSUALIDADES
Junto al tranvia — agua subterrdnea muy buena, donde esta formandose el fuutro barrio Eden Argentino.
JUAN BARBe
LANUS OESTE — 4 DE JUNIO
sobre el camino del futuro aeropuerto de Ezeiza. Venta de lotes particular
Escritorio: Santa Fe 5695 Lanüs Oeste, sobre el terreno.
Tomar tranvia 20 desde Retiro, 53 desde Puente Barracas.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da so fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 60$ — Tel. 31-5440 — Florida 605
PERIODICO SEMANAL
aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedicado exclusivamente a la Industrie Lechera y a la Granja.
Consultorio Tecnico, Industrial y Veterinario - Analisis, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRIPCION S 10.— ANUALES Redaccičn y Administracičn:
MORENO 2713 — U. T. 45-3503 — Buenos Aires
JUAN BOGANI
Bnceaor de EOCIANI HHOB. IMPORTADOR DS TZJIDOS
1923 — A L 3 I N A — 1925
U. T. 47, Cuyo ege*
Buenos Aires
Recreo “EUROPA
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po cem Prevoz a postaje Tigre tja in nazaj, odrešil s 1.—, otroci 8 0.50.
J. T. 749 - 0589 — TIGRE
RIO CARAPACHAY
FCCA.
A M A R O
MONTE CUDINE
A Z A F E A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BZLOBANO 22£fl
no in shranil pipo k mehurju v žep. Soparno je bilo v vozu; Mataj je jel poma-lem zehati in kimati. Udobneje se je raz" leknil po blazinah. Svojo rušo glavo je naslonil na voljni pliš ob steni, položil težka komolca na mehki stranski naslanjali; dolgi, bosi nogi je iztegnil po domače na enostranski sedež in zaspal.
Nič ga nisi motili niti klici, niti piski, niti ropot drdrajočega voza. Prespal je malone vso pot. Že se je blžal vlak Ljubljanskemu polju, ko se je Mataju jel nabirati obraz v gube blaženega zadovoljstva: Anki. . .
Pražnje oblečen, z velikim šopkom in pisaimi trakovi na prsih je moško sedel v malodolskem mlinu poleg svoje sramežljive neveste. Tudi Anka je bila grozno lepo opravljena; nad vse pa se ji je podajal poročni venec na glavi. Dolga miza je bila malone vsa pokrita s polnimi krožniki, skledami, posodami in kozarci. Mati mlinarica so v potu svojega obraza prinašali gostom vedno iznova juhe čiste, juhe s kruhom, juhe z rezanci, razne pečenke, štrukljev, potic in ocvrtih bobov. Kadar so odprli vrata, je prijetno zadišalo po zabeli. Oča mlinar so venomer nalivali svatom, ki so bili vsi Židane volje. Pa saj so se lahko veselili in gostili, zakaj stari Zagorjan je ibl dal zaklati pi-
tano tele, prašiča in vse piščance. Beroč Andraž je čepel pri pči in neprenehoma pel:
Matija Mataj, roko ji podaj, odprt vama zdaj je zemeljski raj!
r...
= Stavbe - načrti - proračuni - firma FRANC KLAJNŠEK
: je preselil pisarno in sedaj ura-• duje v ponedeljek, sredo in petek T	od 16 do 19 ure v
i Asuncion 4602 — U. T. 50-0724
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
“PACIFICO’
kjer boste ceno in dobro postreženi,
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON BOJANOVI!:
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
i Načrti za stavbe	Firma
! VITO GABRIELČIČ l	Tehnični Konstruktor
?	Obras y Cloacas
! Baigorria 4825	U. T. 50-3985
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi I Oglasite se na Patamalu
PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356