560 e nobene narodne svoje zavednosti. Gaj sam jih je moral kmalu izkljuiti iz svojega programa. Srbi so se nekaj let poprej pod rnim Jurijem zaasno osvobodili Turkov in so sedaj ljubosumno uvali svojo narodnost, boje se, da ne bi prila sedaj od severa od strani Nemcev in katolikega kulturnega vpliva nova nevarnost za njihovo narodno individualnost. Dubrovnik v juni Dalmaciji je e pomnil cvetoe dneve svoje kulture in se ni maral podati vplivu Hrvake. Dubrovniki pisatelji niti niso marali sprejeti nove Gajeve pisave. Slovenci so bili e popolnoma neprebujeni in se niti med sabo niso mogli zediniti za skupno pisavo. Tem manj so bili MADflME CURIE najditeljica radija razpoloeni, da bi se ne samo v pisavi, ampak tudi v jeziku in v politinem stremljenju zdruili z drugimi Jugoslovani. V resnici so se Slovenci po nekolikem omahovanju in bojih odcepili od Ilircev in ustanovili svoj knjievni jezik. Faktino je mogel torej Gaj raunati samo na kraljestvo Hrvako. Toda tudi tu je imel mnogo nasprotnikov. Prvi so bili stari konservativni moje, ki se niso mogli lahko pogoditi z novimi idejami, zlasti e so se jim predstavljale v obliki umnih Proglasov", bombastinih od in popolnoma nemogoih znanstvenih obdelavanj staroslovanske in ilirske zgodovine. Na treznega loveka sedanje dobe, tudi ako e tako simpatizira z ilirskim gibanjem, ne morejo spisi Gaja narediti nobenega ugodnega vtisa. Tako burna frazeologija in tako brezpomembna vsebina se najde teko pri kaknem drugem pisatelju. Izvajanja naega Trstenjaka, Poenana, M. Majarja itd. so vasih zabavna vsled svoje naivnosti ali pa narede sem-tertja neprisiljena pretiravanja vtis presrne komike. Pri Gaju ni ne enega, ne drugega, ampak samo viharna frazeologija, ki odbija. Slog in nain njegovega pisateljevanja mora pri sedanjem kritiku e a priori vzbuditi sum proti njegovi osebnosti. Moremo si torej misliti, da je bilo mnogo drugae potenih in treznih mo, ki se niso dali pridobiti od takega naina dokazovanja. Med njegovimi nasprotniki so bili brez dvoma tudi istokrvni madaroni, ki so videli v probujenju hrvake narodne ideje glavnega nasprotnika madarskemu imperializmu in madarski narodnostni ideji. Dalje so se nali med njegovimi nasprotniki tudi moje duhovniki, ki so mu nasprotovali s strogo verskega stalia, ker so videli v njegovem srbo-filstvu nevarnost za hrvako katolianstvo. Ti nasprotniki so imeli s svojega stalia popolnoma prav. Zmaga Gajevega Jlirizma" bi pomenila popolno abdi-kacijo pozitivnega kranstva sploh, bodisi katolike ali pravoslavne oblike. Gaj ni isto ni razloeval med politino in dogmatino toleranco. Politina in dravljanska toleranca v najirjem obsegu je vekrat ne samo minus malum", ampak naravnost zahteva naravne pravinosti; dogmatine tolerance pa ne more priznati nobeno veroizpovedanje, ako noe s tem podpisati svoje smrtne obsodbe. Gaj pa ne samo, da premalo razlouje med obema tolerancama, stroge definicije sploh niso bile po njegovem duhu in okusu ampak celo izrecno govori tako, da moramo iz njegovih besed sklepati, da se je zavzemal tudi za versko toleranco na dogmatinem polju. Mora se zdeti celo udno, da ni izzval od katolike strani hujega odpora. Saj so bili ravno katoliki kofje in duhovina najbolji podpiratelji ilirizma. O Vrhovcu smo e govorili. On je storil za hrvako narodnost toliko, da ga lahko imenujemo duevnega oeta hrvakega narodnega preporoda. Njegov naslednik nadkof in kardinal Havlik je podpiral z vsemi silami narodno gibanje, izdal pred volitvami okronico na duhovino, kako naj vpliva na volilce, odprl semenie nasteaj ilirski ideji in se sploh eksponiral tako, da je imel raditega celo obutljive neprijetnosti z dunajsko vlado. Med sotrudniki Novin" in Danice" najdemo kmalu tudi imena duhovnikov. Ako so pa posamezni duhovniki imeli z verskega stalia svoje pomisleke, so bili popolnoma opravieni. Bili so tudi taki nasprotniki, ki so videli v Gaju orodje Dunaja in germanizatorske avstrijske vije