227 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Delegaciji ste svoje delovanje začeli v nedeljo popoldne; Poljakov je bilo le 5 pričujočih. Predložil se jima je sledeči stroškovnik, po kterem za skupne stroške vlada zahteva 4 milijone in 100.000 gold. za potrebščine ministerstva vna-njih zadev, 78 milijonov in 100.000 gold. za vojaščino, 7 milijonov in 600.000 gold. za pomorsko vojaštvo, 1 milijon in 600.000 gold. za denar-stveno ministerstvo in 100.000 gold. za naj vi š o računsko uradnijo — skupaj tedaj 91 milijonov in 500.000 gold. Vrh tega pa ministerstvo zahteva še za nenavadne potrebščine armadine 7 milijonov in 500.000 gold. Delegaciji bote ta stroškovnik pretresale; ali ga bote potrdile ali kaj zbrisale, se bo kmalu izvedelo. Ministerstvo potrebščine za vojaštvo podpira s tem, da v svojih predlogih pravi, da število oficirjev znaša 10675, vojaških duhovnov, auditorjev, zdravnikov in računarjev 1004, 81 vojaških uradnikov in učenikov, 2 delovodje, 27.251 podoncirjev za vojsko, 5746 podoficirjev ne za vojsko, 152.043 vojakov za vojsko, 10074 ne za vojsko, skupaj 211.896 vojakov. Celo število vojakov, za ktero je skrbeti, znaša 273.985 mož, 2502 učencev, 38.159 konj. Iz tega se vidi, da bode spet armada največ stroškov prizadjala, kajti 14.003 glav štejejo le penzijonisti. — Vseh skupnih stroškov bo za leto 1870. morala Avstrija plačati 60 milijonov in 167.662 gold., Ogerska pa le 25 milinijonov in 786.141 gold., tedaj v primeri z letošnjim letom Avstrija 3 milijone in 239.449 gold., Ogerska pa 1 milijon in 388.336 gold. več v prihodnjem letu. — Avstrijski oficirji onih regimentov, kar jih stoji na ruski meji v Galiciji, so baje povelje dobili, naj se pridno in hitro uče — ruskega jezika. To bi znamenje bilo, da avstrijski vladi vendar-le boj z Rusijo na misel hodi. — Velik hrup je naredil te dni neki sestavek v peštanskem časniku „Pester Lloyd", kteri naše politične zadeve prav ostro presoja. V Avstriji je še vse razrušeno — pravi; — sprave s Slovani je nujno treba, da se Avstrija ukrepi; če ne, da ni vredno, da bi Oger-sko ž njo zvezano ostalo. Ako dunajsko ministerstvo porazumka s Poljaki, Cehi itd. dognati noče ali ne zna, ne bo drugače, ko da vzame to reč v roke ogerskega ministerstva predsednik grof Andrassy. Osupnil pa je ta članek občinstvo tem bolj, ker misli, da gaje Andrassv navdihnil. Rekli so sicer pozneje nekteri časniki, da to ni res; al — drugi jim ne verjamejo tega. Magjari imajo sicer tudi v svoji lastni deželi nezadovoljnih narodov, in čudno je tedaj, da pometajo pred drugim pragom; al če je res, da prvi ogerski minister daje av- strijskemu ministerstvu take nauke, vidi se iz tega, na kako šibkih nogah stoji d val iz em. — Najnovejši časniki so prinesli novico, da državni kanceiar Beust sklicuje vse avstrijske poročnike na Dunaj v posvet, ker se iznova kažejo homatije zarad Turčije. Kakor je ves svet zdaj zasukan, bi tre-balo, da bi Beust imel svetnike zmiraj na Dunaji. Iz Linca. — Svetli škof Rudigier je obsojen na 14 dni v ječo zavoljo pastirskega lista, ki je bil po policiji že odvzet, predno je še na svitlo prišel. Porotniki so našli v tem listu poskusbo hudodelstva kalenja javnega mini, in sodniki so ga obsodili na 14 dni v ječo* Državni pravdnik je predlagal cel6 kazen na 6 mesecev. Škof pri sodbi ni bil pričujoč. Štajarsko. Iz G r a d c a. — Mladi grof I g n a c i Attems, ki tukaj nosi veliki zvonec „edine Nemčije", je 14. junija tako navdušeno govoril za ,,veliko Nemčijo" , da ga „Sachs. Zeitg." posmehljivo šteje med „brave osterreichische Patrioten". — Gospod pl. Jožef Scheuch en s t uel, svetovalec tukajšnje c. kr. više deželne sodnije, popred predsednik c. k. okrožne sodnije novomeške, je prejel naslov c. kr. dvornega svetovalca. On je zdaj v kratkem času že drugi Kranjac, ki kot hofrath podaja roko hofrathu dr. Klunu. Iz Trsta. Pritožba tržaške okolice zastopnikov, ktera je bila lansko leto podana ministerstvu, rešila se je te dni tako, da je gospod minister notranjih opravil z odlokom od 6. aprila t. 1. štev. 1172 izrekel, da se prošnja, ktera namerjava ločitev okolice iz občinske zveze s tržaškim mestom, more le po po-stavodajni poti rešiti, in da so pritožbe, na ktere se opira prošnja, po večem neopravičene ali vsaj pretirane. Kar se pa tiče s polno pravico izrečene pritožbe za-stran zanemarjanja slovenskega jezika v upravi, zaslužuje ona po izreku ministrovem že zdaj, da se na-njo ozir jemlje, zato se tudi ob enem po dotičnem ukazu ministrovem pri občinskem upravništvu tržaškem na primeren način zahteva, naj se na tanko izpolnuje načelo enakopravnosti vseh deželnih jezikov, ki je izrečeno v §. 19. državne osnovne postave o občnih pravicah državljanov. — „To je tedaj odgovor na omenjeno pritožbo okolice , pravi „Primorec", in odgovor je tak, kakoršnega smo pričakovali. Časi Slovencem niso ugodni, zato se tudi na njihove tožbe in prošnje le malo gleda. Pri vsem tem je vendar ministerstvo dalo okoličanom v roke oster meč, ker ministerstvo samo vsaj nekoliko priznava naše pravice, vzlasti našo narodnost, ktere se mestno svetovalstvo bolj boji, nego še-pastega — peklenščeka". Ogersko. — Deželni zbor utegne danes odložiti svoje zborovanje; predlog, da sodnikov na Ogerskem ne voli več ljudstvo, ampak da jih imenuje minister pravosodja, je bil po viharnih sejah sprejet le z majhno večino, to je, s 64 glasovi. — Časnik ,,BethIenov diplomatični tedenik" piše 7. dne t. m. to-le: „Grof Beust je prejel od cesarja lastnoročno pismo, v kterem Njegovo Veličanstvo zahteva, da se izvrši sprava s Cehi. Mi sicer ne maramo za novice, ki delajo hrup po svetu; al ta novica nam je došla iz naj bolj ega vira". — Je li to resnica ali ne, pri vsem tem ni ševgotovo; al da v viših krogih resno mislijo na spravo s Čehi?v,to ni dvombe več, in „Laibacherčin" diplomat, ki Čehom žuga s prijazno „auf einen groben Klotz" gehort ein grober Keil" , naj bi raje šel na cesto kamenje tleči kakor da politikuje. Narod češki —ni „konstitucijska" klika ljubljanska! — V županiji Szaboleski se je v nekterih krajih prikazalo toliko kobilic, da v eni sami uri do golega požro 10 do 12 oralov polja. 228 Češko. Iz Prage. — „Pokroku" je po naključbi v roke prišlo skrivno vladno pismo, iz kterega se vidi, kako se pritiska na okrajne glavarje, naj bi skrbeli za to, da ne bi se volili vladi nasprotni poslanci v deželni zbor. „Politik" pa pravi, da čisto nič ne bojo opravili okrajni glavarji; narod ve, kaj dela in kaj mu je treba.