50 gnezditev vrste. Tri so bila sicer v bližini naselij, vendar je šlo za prosto gibajoče se osebke, v enem primeru pa za opazovanje družine na dvorišču (Atlas ptic 2018a). Iz tega je vidna težavnost odločitve, kdaj gre za ubežnico in kdaj še vedno za domačo ptico (Vrezec 2001). Dne 26. 8. 2018 sem se peljal skozi Tuhinjsko dolino in pri zaselku Bela pri Motniku v daljavi opazil vozilo z vklopljenimi vsemi štirimi smerokazi. Iz previdnosti sem upočasnil in opazil, da dvoje vozil stoji na nasprotnem pasu, Ko sem pripeljal bliže, sem videl, da je na cestišču črno-bela raca s puhastimi mladiči. Tudi sam sem moral ustaviti in počakati, da je skupina odracala čez cestišče proti potoku Motniščica. Najbližja hiša je bila oddaljena slabih sto metrov. Verjetno je opazovana samica dvoriščna ptica, ki je gnezdila prosto v naravi. Torej gre za četrti primer gnezdenja vrste zunaj dvorišča in prvi v avgustu. Doslej so bila gnezdenja zabeležena eno v juniju (Atlas ptic 2018), dve v juliju (Podhraški 2014, A. Kotnik pisno) in eno v septembru (Bordjan 2015). Dejan Bordjan, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Ribji orel Pandion haliaetus Osprey  – one migrating individual observed at Rzenik, Velika planina (1650  m a.s.l.) on 4 Apr 2017; a rare alpine record for Slovenia Ribji orli se čez Slovenijo selijo od marca do maja (Bordjan 2012). Običajno se zadržujejo ob jezerih in manjših ribnikih, tudi potokih. Večina do konca maja zapusti Slovenijo, negnezdeče osebke pa lahko vidimo tudi kasneje. Dne 4. 4. 2017 sem en osebek opazoval na planini Rzenik na Veliki planini na nadmorski višini 1650  m (slika 1). Proti vrhu sem zagledal, kako se spreletava nad krošnjami smrek in macesnov in ob termiki pridobiva višino. V sistematični raziskavi selitve ujed na Breginjskem Stolu ribji orel sicer ni bil zabeležen (Denac 2010), vendar je raziskava potekala že po višku selitve te vrste. Na avstrijskem Štajerskem vrsto redno opazujejo na selitvi v visokogorju z najvišjima opazovanjema na 1950 oz. 2100  metrih nadmorske višine. Selitev ribjih orlov na tej nadmorski višini torej ni redkost, vendar jo je težko spremljati zaradi pomanjkanja rednih opazovalcev v visokogorju. Dejan Grohar, Britof 21, SI–4000 Kranj, Slovenija, e–mail: dejan.grohar@gmail.com Školjkarica Haematopus ostralegus Oystercatcher  – One migrating individual observed on 2 Sep 2018 near Vrhnika (central Slovenia); the first observation for Ljubljansko barje; record accepted as a regional rarity by the Slovenian Rarities Committee Školjkarica je vrsta, ki jo komisija za redkosti obravnava kot regionalno redkost (Hanžel 2017). Dne 2. 9. 2018 sem bil navzoč pri obročkanju ptic na Ornitološki postaji pri Vrhniki. Jutranja oblačnost se je dopoldan pričela umikati. V  zraku so se pojavili sršenarji Pernis apivorus in se počasi začeli pomikati proti zahodu in jugozahodu. Skupaj sem jih v slabi uri naštel 18. Kmalu za prvo skupino sršenarjev je s severa naravnost proti nam priletela ptica, ki zaradi leta in oblike ni sodila na Barje. Skozi daljnogled sem videl večjega pobrežnika s precej močnim, ravnim, dolgim kljunom, črno glavo in belim trupom. Ob zamahu pa se je videla še črna zgornja stran peruti z očitno belo črto. Ptica nas je brez glasu preletela, se obrnila proti jugozahodu in izginila. Gre za prvo opazovanje vrste na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in redkejše jesensko opazovanje v Sloveniji (Škornik 2012, Atlas ptic 2018). Omeniti velja, da je bila školjkarica v tem času (29. 8. in 4. 9. 2018) opazovana tudi na akumulaciji Brežice (Atlas ptic 2018b). Dejan Bordjan, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Slika 1 / Figure 1: Ribji orel / Osprey Pandion haliaetus, Rzenik, Velika planina (1650 m n. v.), 4. 4. 2017 (foto: D. Grohar) Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook