it. 107. V Gorici, y torek dne 19. septembra J9M. Uhaja trikrat na teden, in sicer t terefc, četrtek in loboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto t . tft K Posamične številke stanejo*10 vin*. V Gorici se prodaja BSočau v, vseh tobakarnan. „SOČAu ima naslednje izredne' priloge: Ob novem.letu JUžipot »o fioriikem in Gradiš čanikem" m dvakrat v letu „ Vozni red železnici, paraikOT Is noitniii z?eia. Ha naroČila brez donoslane na* rofcnhe se v oziramo. Tečaj XU »Vse za narod, svobodo Jn napredek!« Dt. K. LavriČ. Uredništvo : nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na le?0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —" Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorica. TslofoM it. ft3. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Slovenska šsla v LmSiiiku in njeni jovralniki, i Veliko se je pisalo zadnje čase po raznih časopisih o ločiiiškib razmerah. Prav tako! S tem spoznavajo tudi drugi Slovenci naše boje za obstanek. S prvim septembrom je preteklo dvajset let, odkar obstoji v Locniku slovenska šola, in vsa ta doba — z nalimi izjemami — pomenja dvajsetletni ooj italijanskih fanatikov protr tej Soli, odnosno proti tukajšnjim Slovencem. i Težko čakajo dneva če ga sploh kedaj pričakajo, je drugo vprašanje ko naznanijo svojim vernim: Slov. šola v Ločniku je — bila...! j Posebno letos so se vrgli z divjo silo \ in agitacijo na lov slovenskih otrok, žal, tla ne brez uspeha! Na ra/p.»lago imajo razna sredstva, med kojimi igra denar glavno ulogo. Tri obleke letno in \se druge šolske potreb- ; silne vi i.bijuhili otrokom, o/imiua tudi dali, ak',i so j;risi :p!h otn.c: i/ slovenske \ lasku šolo. Kj».r ni zadostovalo t:), so dodali p'> potrebi tsiJi denarja, dokler s j jim kupčija ni posrečila.. Kjer pa nit> denar ni pomagal, tam so pa žugal; s ' >/bami in raznimi nasilstvi. pisano je /e bilo, da je /agri/en so-vr;vnik Slovencev tuJi vaditelj laski* šole Ceschia. Poleg ra/nega dingega je izvabil :;. \n, neko deklica iz slovenska v jtalijausko šolo s tem. :!a je zapreti! njenemu bratu, da ne bo več sprejet v »:br:nt> .m ! „ a!so pav.;; sestro zahajati v slovenski! J-.i ,-! Dečko se je tega ustrašil, in poledica je. da je reklica danes v italijanski so;i! Takšen duh vcepi;a Ceschia svojim učencem. Ko iin!eda;o riegov: učev.c'. slov. fitroke. zaganjaj;* se vanje kakor besni: tK U: p<::vke. ampak u:Ji klofute so nji-hvno orožje. Niti odrastliu Slovencev r.e puste na miru. I/ zasede kriče nad nje z običajno psovko -šklaf' in .Še kak dodatek. Kcdo je temu kriv. ako ne v prvi vrsti Šolski voditelj, ki pozna dobro in goji te odnosa je? A. S. PUŠKIN. PIkova dama. (Dalje.) »Slučaj«, pravi eden izmed gostov.. »Bajka!o deje Herman. »Lahko se pripeti,« pristavi tretji, »prašne karte.t »Menim, da ne,* odvrne z neko važnostjo Tomski. »Kako!« reče Narumov, »ti imaš babico, ki ugane tri karte zaporedoma, a še do sedaj nisi prevzel od nje te kabali-stlke?« »Da, za vraga,« odgovori Tomski, imela je štiri sinove, med njimi tudi mojega očeta; vsi so bili strastni igialci, a niti enemu ni odkrila svoje tajnosti, čeravno bi to ne bilo slabo niti za nje niti zame. No Čujte, kaj mi je pravil stric grof Ivan Iljič m česar me je cesto prepričeval pod častno besedo. Pokojni Čaplicki, ki je umrl v beraštvu, ker je bil zapravil milijone, je zaigral nekdaj v mladosti — mislim, da z Zoričem* — okoli tristo tisoč. Babica, ki je bila sicer vsigdar stroga Preti neumnostim mladih ljudi], se ga je usmilila, ne vem, iz kakšnega vzroka, mu dala tri karte in mu naročila, naj jih po- On se svojim junakom skrivoma smeje in jih soodbuja s tem, da sam zaničljivo govoi1 c Slov klicih ter jih imenuje dosledno »Šcavi«, tudi v ~- šoli, kar smo slišali od verodostojne osebe. Kje pa so šolske oblasti proti temu — petelinu?! Oblastnije so dolžne ščititi nas pred podivjano tolpo, kar z vso resnostjo zahtevamo, menda smo Še vedno v Avstriji. Tudi mislimo, da avstrijska misel presneto malo pridobi, iko se posreči Ceschiu in njegovim agentom spraviti slovensko šolo iz Ločnika. Da bi tak Italijan vzgajal pristne avstrijske patriote, nam ne gre v glavo! Z:i danes končam, rečeni le: videant consulcs! Tako ne sme dalje. Zvonimir. Sveti misijon. Z dežele. Na augeljsko nedeljo sem bil na Otlici n;i shodu, kakor že večkrat prej. To leto je bil tam tudi sv. misjon. Štirje patri, kakor več dmgih duhovnov je ta dan skle-j alo desetdnevni misjon. Da zadostim verski dolžnosti, pristopil sem tudi jaz k spovedi. Moliti ni pustil pater nič, temveč me hlastno vprašal, kakšne časnike berem. Ko povem, da berem ponajveč napredne liste, zahteval je od mene, naj obljubim, da »c bodem več bral teli listov. Ker sem mu ( Jbčno povedal, da imam le od teli listov ,i ,biček kajti, rekel sem mu, da bi s čita-nem klerikalnih listov pestal le lažnjivee ;:i hinavec. zato mi je pater odrekel < jve/.o. Vesel sem šel od spovcdniee. O'; deseti uri je bila slovesna sv. maša. Pri maši je imel pridigo misjonar. V govoru' je omenil Angelja Varuha le začetkom, drugače je pripovednv;.! neko Hodnjo. ki ni bila ne tič ne miš. Kutar je vlačil iz rokava raznovrstno gradivo brez \sakc zveze; pripovedoval o slabih in do-' rili IjaUch in kakor bi z neba padel, rekel je: naprednjaki so ljudje, k! so v družbi s hudodelci, pijanci, zapravljive!, razbojniki, z najpodlejšimi ljudmi! in dalje: stavi drugo za drugo, toda pod tem pogojem, da se s častno besedo zaveže, nikdar več ne igrati. Prišel je k svojemu zmagaieu in sedla sta h kartam. Čapiidki je stavil na prvo karto 50 tisoč in dobil dobro karto, zaklical, paroli, paroli — pe, se odigral in bil še na dobičku ... Vendar, čas je iti spat; že je tri četrt na Šest.« In res se je že danilo; mladi ljudje so j izpraznili svoje čase in se razšli. I II. j ll jttrait s Mtivant*'S. j — itHi>* KiiiVz-vitiK mntlaiiK' V j EUtH Mmt plits fiaiclu*-. j |%»v<-tni r».j«ov.»f I Stan? grofica *** je sedela v svoji j loiletni sobi pred ogledalom. Tri služabni-I te so bile p ?jt. Ena je držala skledico z j iepotili, dru "šarico z iglami, tretja vi-! soko čepico s trakovi ognjene boje. Dasi-V ravno si grofica ni mogla več pripisovati krasote, ki je že davno uvenela, je vendar hranila vse navade svoje mladosti, strogo sledila modam sedemdesetih let in se oblačila ravno tako dolgo in skrbno kakor pred šestdesetimi leti. Pri oknu pri okviru za vezenje pa je sedela gospica, njena re-jenka. V sobo je stopil mlad častnik in po-dravil: »Zdravstvujtet grand' maman! — med-narodom žive tudi ljudje, ki se štejejo bolj izobraženim t. j. naša inteli-gor&a-— »to so sami preoblečeni kmetje«. Pieoblečeni kmetje so naši izobraženci, tako je rekel naduti kutar. Nunci, ki so bili istočasno v cerkvi, so se kar spogledali, kati vsi so sinovi kmetov. Na eni strani se laska kutar kmetom in jih ima za norca, da mu več znosijo v nenasitno bisago, a na drugi jih zaničuje z zabitimi kmeti. Sosed, ki je stal pri meni in je slišal psovko o preoblečenem kmetu, šepnil it,i je: ta je gotovo preoblečeni zabiti rovtar! — in prav je imel. Kar je izrekel o napiednjakih, to tiče v polni meri klerikalcem. Ni bolj podlih ljudi, kakor so klerikalci iu ž njim seveda takile siti kn-tarji, ki sleparijo in moizejo uboge ljudi do kosti. Slišal sem, da so snedli ti kutarji v 10 dneh misjoua okoli sto glav kokošine, eno svinjo, eno ovco poleg vsakdanje teletine in govedine. In vse to je plačal ubogi (iorjan. Potem lahko zabavlja tak le siti in pijani kutar. Spovedni listi so se plačevali po kroni in več. ()j, ubogi Oorjani, mari bi si prihranili oni denar za vodo, katero si morate od tako daleč voziti in nositi, ter tako drago plačati. »- V tednu misijona je bil ves čas zapovedan praznik ¦— nihče ni delal. Kdor je hotel biti deležen vseh milosti, moral se je udeležiti vseh pridig a občina je tako raztresena, da •majo nekateri uro hoda in še več do cerkve. Koliko krone bi si lahko v tem času, ko preti revščina od vseh strani, zaslužili. Suša na pclju, suša v vodjaJcili, suša v žepih, samo katarji in nunci nimajo suše. PraŠal sem možakarja, ki je pri meni zdihoval, ali so Oorjani tako hudobni ali tako neumni, da imajo vsako drugo leto misjon, odgovoril mi je: drugo velja! — in dalje pripoveduje: Naš nune nas bo sle-kel, on ukazuje v občini, on je župan, on je vse. Ubog in ponižen je prišel k nam, a sedaj ima že tisočake in kupuje kose gozdov; če gre tako naprej, bo občina na bobnu, a on bo magnat. O, ti ubogo ljudstvo! Bonjour mademoiselle Lise! Grand* mamam nekaj bi rad prosil.« »Kaj takega, Pavel?« »Dovolite, da vam predstavim enega svojih prijateljev in da ga privedeni v petek na bal.« »Pripelji ga naravnost na bal_ in tam mi ga tudi predstaviš. Si-li 'bil včeraj pri ***? »Seveda; zelo je bilo. veselo; plesali smo do petih, kako lepa je bila Jelecka!« »E, moj dragi! Kaj je lepega na njej? Je bila ti taka njena babica, kneginja Darja Petrovna? — .—Ravno prav; povej mi, se je li že zelo postarala?« »Kako pravite? Postarala?« odgovori Tomski raztreseno; sedem let je že, kar je umrla.« Oospica je dvignila roko in pomignila mlademu človeku. Ta se je spomnil, da skrivajo pred staro grofico smrt njenih sovrstnic in se ugriznil v ustnice. No, grofica je sprejela to vest zelo ravnodušno. »Umrla je!« deje, ^a-jaz še vedela nisem. Medve sva bili zaeno določeni za dvorni dami in, ko sva se predstavili, tedaj je vladarica..« In grofica je stotič pripovedovala vnuku svojo dogodbo. »Nu, Pavel,« pravi nato, »potnozi mi Srečen položaj trgovcev in obrtnikov na (leteli. dz okolice.). Prav ste imeli, da ste pognali našega zaščitnika iz deželnega zbora. Saj nam ničesar ne manjka. Povsod so konsumna društva, ki skrbe za nas trgovce, da ne trebamo dovažati blaga in ne prodajati. A vrag pa je; da pri vsem brezdelju nas je vlada počastila, da moram^Jaz in vsaki drugi plačati 109 kron letnih %i obrtiiico, ko stržimo komaj za borili LMar.so tudi ruski romani? .... Pošlji, dragi, prosim, pošlih' mil« . ., Z Bogom, grand' maman; že grem — Z Bogom, JLizaveta Ivanovna! Zakaj, ste misliti, da je Narumov inžeher?« , (Dalje prih.) 38 28 'meni nič tebi nič dovolila. So pa.drugi .tri«. • je obrtniki,ravno te stroge, katero izvajalo obrt vsi trije že nad 30 let in prosjačijo že nad 2 leti obrtnjco, pa je ne morejo vdobiti. Ce. to ni škandal, ne vem »kaj bi Se -bilo. Dabcdete vedeli, kako srečni smo na deželi, Vam navedem se to: Podjetni sosed je vodil trgovino v inozemstvo. Vsi smo gotovo prepričani, da ni imel vinarja dobička izven potrganega obuvala in raz-drapanih hlač, pa so mu vkljub temu naprtili celih 600 kron dohodnine, in ker se je protivil ogromni! svoti, mu je davkar vzel-kravo iz hleva. Vsled tega se je vpisal 'pod mesto in 'tam se mu ne godi no-bena krivica. A mi, ki-smo na deželo navezani, ne moremo kaj takega vkreniti. Zategadel pa Bog ne daj, de bi še kateri nas bebcev ganil, kadar je izvolitev za dohodninsko komisije, marveč prenašaj-mo batine,. dokler popolnoma ne podle-žemo. ' Trgovec. Naročajte, ponudite, ------ zahtevajte in pijte samo - - - - Tolstovrškd slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in uamizna kisla voda. Od vsakega zaboju plača podjetje v narodne namene SQ vin., kamor naročnik določi. - INaslov: TolstovrSka slatina. poŠta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! ' Svoji k svojim! DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Tomačevice. — Tuk. pev. in bralno društvo »Napredek« deluje nemoteno pc svojih temeljitih ljudstvo izobražujočih načrtih svojo poit dalje tako, da mu je obstanek popolnoma zagotovljen. Toliko klerikalnim idiotom m farizejem v komen-ski občini v znanje in ravnanje, naj vedo, da prej oni s svojimi blagoslovljenimi vo-., ditelji izginejo s površja zemlje, kakor čilo naše društvo »Napredek«. Veliki Dol. — Hvala Bogu, danes imamo čast odgova^ati kar dvema noticama in sicer jedni v »Prim. L.« in drugi v »N. C« Pa začnimo v božjem imenu. Najprej povemo javnosti, da oba omenjena lista nista navedla nobenega proti-dokaza onam dejstvom, navedenim v cenjeni »Soči«. Dopisnik se le zvija na vse načine in hoče po ovinkih "pokazati onega »nepoštenega« dopisnika »Soče«. Ker kampjon-doipisnrk in ostali kampjoni ne znajo pomesti pred svojim pragom, hočemo mi nadaljevati z dopisi v »Soč:< in tako razkrinkati »zavedno« velikodolsko ljudstvo ter pokazati v pravi luči to »narodno« kompanijo. Da je dopisnik »Soče« nosilec liberal-no-kolernib vibrijonov in da ga je prijela (liberalna} grozna ,. kolera, je znano že marsikomu tudi izven Velikega Dola. Dopisnik »Prim. L.« in ostali njegovi pristaši pa naj pazijo, da se ne nalezejo od našega dopisnika te kjeaie bolezni (deluje takoj), kakor se je je nalezlo že več od njih. Naš dopisnik ni namazal z blatom in smradom »zavednih« Velikodolcev, ampak se je rayTml-po..'preijvoru: zob za zob, zato je * odmeviilffiz g$fela> kakor se je vanj kri-^aid. Če bi bile pisane od naše strani v f^jci« .laži in nesramna obrekovanja, bi si •dopisnik štel v čas*: nam-odgovarjati in prbtidokazovati. Seveda, iker ni možno Odgovarjati dejstvoih; šteti si mora dopisnik pod Čast odgovarjati in protidoka-zovati .Kdor ima maslo ha glavi, naj ne gre na solnce! Oni, kjaebil prvi napadalec in ni imel niti pičice poštenosti, je mo~ %fcl.iiavesti.svoj (od nas) nemnogočislani y. fi&slov in sedaj b.i ,tudi mi ubogali. Vi ste priseli napadati, a mi se iebranimo. Radi dopisov v »Soči« pa bi se želel dopisnik »Pr. L.« z dopisnikom »Soče« pogovoriti T Jiiorda .pri tubeljskem gr županu/ Zakaj pa? Menda zato, ker zovemo mi one v ru-dečih srajcah »;>u»ke«. Moj Bog, kaj ni bilo tako že zdavnaj pisano v ^Soči«? Ne ve H dopisnik,, da .pomenijo,' črke S. L, S. stranka ljudskih sleparjev. Naš jurist študira najbrže najnovejše zakone in bi nas za besedo.»čuk« dopisnik »Pr. L.« tožil. Anti ne pri.g. LavrenČiču? No, z našim j .dopisnikom se ne kregate kot .stare babe, ker imate hlače, a kregate se po baibje. Mi povemo dopisniku »»Prim. L.«, da je naš dopisnik do sedaj bil zaprt v svoji bajti, a odkar se ga }e prijela liberalna kolera, ne more mirovati 'm irna velik dobiček z oku-ževanjem. Da bi pa naš dopisnik učil »zavedne« Vetikodolce, komu gre lq v glavo (so že »zavedni«). Kar se tiče razburjanja s surovostjo'in. lažmi, pa se držimo izreka: 'klin s klinom. Naj si prej zamaši dopisnik »Pn L.« svoja obrekljiva rista, 'potem bo kmalu konec, ker pričeli ste izzivati le vi in mi se branimo >in se bodemo branili do konca. Sicer je kaša vroča, ker jo Miho preveč piha. Vi kričite, a mi delamo na tihem in naše mlado delo je plo-denosno. Ko vse ljudstvo spozna klerikalne cilje in njih pogubonosnost ter pride v naš tabor, se ne bode naš dopisnik več jezil. Okuževanje bode nehalo. Potem bodemo še-le privoščili nevošljivcem: Dober tek! . > (Konec prilu Iz goriške okolice Iz Podgore. — (§e šjora Tinsili.) Šjo-ra Tinsili je še vedno tekala zadnje dni okrog pa vseeno malo vlovi. Samo v eni hiši je že bila več kot 50 krat pa ni še nič opravila. Lahko naredi križ pri tisti družini, radi tistih otrok ne dene niti ankrat pod zob. — Tista šjora Tinsili bi rada kar prebarvala našo Podgoro, pa .zamaii ssi guli jezik. Še pri procesiji na dan sv. 'ReS. Tel. je pokazala svojo strast, >ker je natrosila pred svojo vilo (hotel sem reči od »Lege«) vse polno cvetja, pa vse v treh barvah. Še pri procesiji je pokazala, ka*ko trda zvesta Italijanka je in pa iz Medane doma. Torai še-enkrat vam rečem Podgorci, bedite trdni in ne »dajte se v kremplje tisti zviti lisici. ;' • Vam pa, gospa Tinsili. tako-lev rečemo, pustite naše otroke pri miru kakor pustimo mi Vaše, ker sicer se bodemo drugače pogledali Mi hočemo, da bodete nehala letati in noge brusiti, ker drugače' bomo začeli t »Lahi« tako .kakor delajo v' Ločttiku s Slovenci.-Ste razumeli, gospa Tinsili? : -. Več Podgorcev. Iz Kojskega. — »Prisimojenec« z dne 14. t. m. št. 37. piše, da je okr. šolski svet kupil zemljišče za novo šolsko poslopje cd Marije Lenardič po visoki ceni, da bi drugi dali ceneje. Zakaj pa ni ta pobožni dopisnik pokazal okr. šolskemu svetu bolj priležno zemljišče in po nizki ceni, ker okr. šolski svet bi gotovo sprejel rajše nižjo ceno kot pa veliko. A dopisniku .pri »Pr. L.« ugaja le udrihati po onih, ki ne trobijo v njegov rog. Nadalje udriha dopisnik po nas. da se nismo udeleževali molitev za dež, da delamo proti božji milosti in da lahko še-šteje vse udeležnike na prste. Kakor se razvidi, tudi »čuki« se niso udeleževali molitve za dež. Tudi udriha po tovarnarju sodovke, ter pravi, da je le liberalcu dovoljeno rabiti toliko vode ali celo vso vodo. Vsi drugi so hodili pa v župnišče, da so si z vinom omočili jezike in vino rabili za kuhanje. Tudi ima opraviti z lovci in zahteva, da se morajo udeležiti vsi nedeljske sv. maše. Žuga jim z bbč. volitvami, da se bodo že maščevali nad temi lovci.:Menda :>Prismojenec«>ne bode odločeval pri naših obč. volitvah, ampak volilci. .J,i; .. /; FCojs.čan.j Dan bkigoslovljenja in pričetek poduka se naznani pravočasno po listih; vse ipodrobnosti zvedo stariši lahko v šolskem poslopju od hišnika, oziroma g.Čne vrtna-rice. V otroški vrtec se je upisalo doslej nad 50 otrok; v prvem razredu je še prostora za več dečkov oziroma deklic. Slovenski stariši, ki doslej še niso upi-sali svojih otrok v druge šole, ~~ zlasti pa oni, katerih otroci obiskujejo nemško šole — naj ne zamude ugodne prilike, ki jo jim nudi nova narodna šola. Slovenski otrok v slovenske šole! Odbci Cril-Metcdove moške podružnice v Gorici. Družba sv. Cirila in Metoda. V gostilni pri »Andrejčku« v Sp. Logu se je nabralo 10 K/vsoto je poslala ga, M. Černiita, za kar se, jej. zahvaljujemo. • Cojenci otroškega vrtca v Skednju pri'Trstu so nabrali za družbo sv. C. in. M'., 15.000 znamk, 350 'komadov starega denarja in 13 kg stanjola. Dobrim malčkom ;jn njihovi vzgojiteljici vrtnarici gdč. .Dragici Orcgoriičevi srčna hvala! Ker deželni šolski svet Še ni imel seje, se mora otvoritev otroškega vrtca in prvega razreda nove šole na Blanči za ppr dni odložiti« Domače vesti. 20. september. -~ Jutri poteče 3 leta, odkar sta padla v Ljubljani, zadeta od vojaških krogelj, mladeniča Adamič in Lun-der. Misli se nam vzbujajo, težke misli pri spominu na 'žrtvi, rode se zaobljube. Sovražnik naš ne spi marveč se jači in vedno krepkeje pritiska na naše središče, da bi dobil po tej poti vedno večjo meč nad vsemi Slovenci ... Vsak zaveden Slovenec se spomni s trpkostjo jutri •nedolžnih žrtev, pa tudi z novo voljo in pogumom: delati za boljšo bodočnost slovenskega naroda! Ne klonemo, sovražnik nas ne stre! —- Rodoljubi! Najlepše obhajate spomin na žrtvi z darovi v naše 'kulturne namene! Za učltelja-voditelja na slovenski šoli na Blanči je imenovan . g. N. Žnidarčič, doslej učitelj v Za'oščah v dornberški občini. — Za vrtnarico je imenovana g.čna Klunova, doslej vrtnartca v otroškem vrtcu »Š. D.« pod Kostanjevico. 24. september za slovensko dijaštvo. - Ljubljana bo stala v nedeljo, 24. septembra t. 1. v znamenju akademskega di-jaštva. Ta dan se namreč vrši ob vsakem vremenu velik »cvetlični dan« v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj <. Razven tega pa priredita akad. fer. društvo »Sava« in »Prosveta« istega dne dopoldne velik javen shod za slov. univerzo in dijaško podporno vprašanje. Na shodu govorita poleg drugih gg. drž. posl. dr. V Ravnihar in pri v. docent prry=ke češke univerze dr. M. Rostohar. Zvečer, 24. sept. bo pa v ljubljanskem Narodnem domu v restavraciji sestanek na čast narodnim* damam, ki sodelujejo pri »cvetličnem dnevu« in v prid podpornim društvom za slov. visokošolce na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Akademiki in abiturijenti! —. Akad. fer. društvo »Adrija« bo imelo, kakor že naznanjeno, v četrtek, dne 21. t. m. pri »Jelenu« svoj redni občni zbor. Odbor upa, da se vabilu polnoštevilno odzovejo vsi goriški akademiki in abiturijenti. -Da zamore namreč društvo izvrševati svoj program, ki si ga je bilo začrtalo in ;la si more tudi v javnosti pridobiti vp'iv in veljavo, je potrebno, da se* vsi goriški napredni visokošolei med sabo spoznamo in tesneje združimo. — Udeležite se torej občnega zbora vi akademiki in abi-turjenti kakor gg. starešine, in odložite ta popoldan svoje običajne sprehode in opravke na slednji dan, samo da bo mogla »Adrija« v večji meri kot do sedaj prispevati v ljudsko in tudi v lastno korist. Odbor. • : P. S. Pomotoma se je opustila v zadnji »Soči« točka: Volitev novega odbora z dnevnega reda, kar s tem popravljamo. H. zaupni sestanek narodno-radikal-nega dijaštva se bo vršil dne 22. in 23. septembra t. 1. v Ljubljani, v »Prosvetfnt tfvorani« Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Narodno-radikaino dijaštvo in narodno-napredno dijaštvo. Referira tov. S. Virant. 2. Narodno-radikaino dijaštvo in socialna demokracija. Referira tov. I. Sajovec. 3. Starejšinstvo.* Referira rov. Zorman. 4. Organizacija. Na sestanek Imajo dostop člani narodno-radikalnih društev, abiturijenti in od pripravljalnega odbori vabljenj. C. kr, gimnazija v Gorici. — Na gimnaziji je letos 6 pr\ih razredov: dva slovenska, dva laška in dva — nemška. En nemški razred so napolnili Lahi, zlasti u-radniki. Slovenskih učencev je seveda tudi dosti v nemškem razredu! Škandal! Niti enega bi ne smelo biti! Gimnazija ima letos okoli 1000 učencev. To je dijakov za 3 zavode. Samo v prvih C razredih je najbrže več učencev kot na celi nemški kočevski gimnaziji na Kranjskem. Občni zbor akad. fer. dr. »Prosveta« v Ljubljani bo v petek 22. t. m. ob 8 osmih zvečer v hotelu »Ilirija« s tem sporedom: i. Poročilo predsednika; 2.-Poročilo odbora; 3. Poročilo podružnic; 4, [Poročilo preglednikov; 5. Volitve; 6. Samostojni predlogi; 7. Slučajnosti. Umrl je v Gorici Friderik Brajda, star 70 let, znan tobakarnar na Travniku. Pomanjkanje šolskih prostorov v Gorici. — Gimnazijsko poslopje je polno, pa ima razrede še v najetih sobah drugje; letos je učencev toliko, da niso vedeli kani ž njimi. Radi tega je prišlo do premešče-nja 6 razredov ženske vadnice, ki so preneseni v »Novi Dom« na Senenskem trgu, da je tako na ženskem izobraževa-lišču prostora za nekaj gimnazijskih raz-reJov. -— Laški študentje v Gorici so bili vsi iz sebe, ker pridejo tako tudi laške deklice vadniških šol pod slovensko streho >Novega Doma«. Imeli so shod, na kaie-rem so protestirali proti temu premešče-nju • pozabili pa so povedati, kam drugam naj jih denejo! — Šole na Senenskem trgu pa so precej od rok. Deklice severnega dela mesta bodo morale napraviti vsak dan celo potovanje! — Šolska oblast mora vzeti resno v poštev vprašanje šolskih poslopji v Gorici ter mora tudi pričeti z delom, da dobimo toli potrebna pa primerna šolska poslopja. Občinske volitve v Rihembergu so zopet odnesene. Imele so se vršiti od 19. do 23. t. m., ali župan Pavlica in njegovi pomagači so pri politični oblasti zopet dosegli, da so volitve odnesene. Očka Pavlica bi najbrže rad imel volitve ob trgatvi, da bi morda ob tem času od strani napred-njakov ne bila udeležba tako velika, ka-koršne se boji očka Pavlica. Toda politična oblast menda ni v službi enega riliem-berškega Pavlice, da bi mu ustrezala v vsem, kar in kakor baš on hoče. Če so odnesene volitve, motajo toiti odnesene najmanj za 1 mesec. — Drugodi bi take-ga-!e za občino Rihemberg talko »zaslužnega« moža, kakor je pokazala znana obsodba, odstavili, pri nas pa dosega tak človek, kar hoče! Dežela neverjetnosti! »Goriška slovenska mladina« naznanja, da se bo vršil IV. redni občnj zbor 2X septembra 1.1. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Zlati Jelen«. V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih občni zbor. .Opozarjamo vse člane, da se občnega zbora vdeleže polnoštevilno, da.bodo imeli vpogled v celotno društveno dejovanjo odbora in raznih odsekov. Na svidenje! Odbor. Gibanje med železniškimi uradniki. - Ped pritiskom neznosne draginje j,e začelo tudi med železniškimi uradniki resno gibanje. Bilo je na več krajih, posebno na severm že več shodov, na katerih so se bavili z draginjo ter zahtevali cdpomoči. v Ljubljani pa se bo vršil drevi shod »društva jugoslovanskih železniških uradnikov, v hotelu »Ilirija« z dnev. redom: ^Sedanji položaj železniškega uradni-Štva«. ^ : y.: '- . Dva tatova iz Italije pred tukajšnjo okrožno sodniio. — Ni dolgo tega, kar sta bila aretirana na južnem kolodvoru dva laška podanika L. Mastrovito in A., Pri-moterra, ker sta bila osumljena tatvine 300 K, storjene nekemu Jos. Hermanu. Pred sodnijo sta oba tajila. Zaslišanih je bilo 5 prič. ki so izpovedale, da ne moir^ z vso gotovostjo reči, da sta ravno* ta dva ukradla onih 300 K, ali zdelo.se je.vsem. da sta bila ona dva na kolodvoru v času. ko je biia izvršena ona tatvina. Obsojena sta bila vsak na 7 mesecev ječe; po prestani k.izni ju pošljejo domov v Italijo. Društvo jugoslov. železniških urad« nikov v Trst« javlja tem potom vsem svojim članom, da je osrednji odbor sporazumno s podružnicami sklenil izdajati lastno, glasilo, in sicer pečenši z mesecem oktobrom, 10. dnč vsakega meseca. 16 letni deček izginil. — Izginil je de-ček Ivan Krkoč iz Presenji pri Rihember-gu, star 16 let Fant je kmečko oblečen, odšel je bos. Odkar je izginil, je. že 5 tednov. Kdor bi kaj vedel, naj naznani njego mu očetu Ivanu Krkoču; * posestniku v Preserjih pri Rihembergu na Goriškem. Tramvaj v Gorici |e podrl na tla 79let-nega Vincenea Devetaka \t Mirna, Star- ček se je v bližini gledališča izognil neki mlekariei, ki je Sla z vozičkom po troto-arju; tam je ozko; prišel je tramvaj in zadel moža ter ga podrl na tla. Zlomljeno ima levo roko. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico. Telovadno drusTvd%S»kdl**V Trva-"čini bode imelo dne 24. t. m. letni redni občni zbor ob 2 uri popoldne v Sokol- j skern domu z navadnim dnevnim redom. .... Računi stavb«? .»gokolski dom« so razpoloženi v sokolskem domu (soba na levo) od dne 17. t. m. dalje. Ogleda si jih lahko vsaki brat kakor tudi vsaki prijatelj sokolstva, kateri je prispeval .k zgradbi. Na "zdar! Odbor. Kobarid, <3. IX. 1911. — Kot se je že poročalo, »Je priredil 10. t. m. Kobariški Sokol,svoj I. javni nastop. Kolkriški Sokol životari že tri teta. Brez pravega vodstva in brez vaditeljev ni rnogd nikamor. A prišel je v Kobarid brat Franc Mikiavec iz Ljubljane. Dasi vojak, je šel preko vseh nevarnosti, zbral skupaj fante in jih navdušil za sokolsko misel. Ni se bal, priti tudi vsak večer med nas. Težko delo je imel z nami, večinoma novinci v sokolski vrsti. V treh mesecih nas je izvežbal v toliko, da smo »mogli nastopiti pred javnostjo. Spomin -nanj ostane v naših vrstah in ideje, ki jih je vsejal, niso padle na 'kamen, ker j-ih je vsejal on, skrbni sejalec. Ponosni smo bili nanj in ponosni bomo vedtio, da je biva! med nami. da nas je vadil in nas vzgojcval. Njegov trud je pač nepoplačljiv. Veselica je vzpela nad vse pričakovanje dobro. Najlepše se moramo zahvaliti gg. GabršČekovi in Mašerovi h Gorice, ki sta delali z vso požrtvovalnostjo v paviljonih. Isto zahvalo kobariškim gospodičnam, ki so se trudile Ikot čebelice. G. Karlina Manfredova je nabrala 17 K za Kobariškega Sokola. Istotako se je nabralo TM K pri poroki biata Josipa Stresa. In tretjič smo zopet nabrali 60*80 K. Vsega skupaj 85*11 K. Kobariški trgovci *o darovali potrebnega blaga za obleke naraščaju. Vsem skupaj izrekamo tukaj iskreno zalivalo, še posebej pa g. Francu Miklaviču, ki nam je prepustil vse poletje stog za našo telovadnico. Kobariški Sokoli. Batjel, Gorica, Ludovik Blažič. Razsodišče: Božič Franc, Kosovel Anton, Soban Ludovik, Petelin Jožef, Slamič Alojzij, Podgora. Drugi vsi iz Goflanskega. Udeležba je bila velika ter kakor razvidno bo to društvo napredovalo, ker Gorjansko je velika' vas in okoličani se za to novo kolesarsko društvo »Ilirija« veliko zanimajo. ^-*-^»tesarsk«*4suštvo »Miren« priredi v nedelje 24. t. m. tombolo ob 4. pop., drugi •dan ples.- Iveza narodnih društev. Bralno-kmetsko društvo »Lijak« na Vogrskem je moralo radi slabega vremena v nedeljo odnesti svojo veselico na nedeljo 24. t. m. Godbcno strelsko društvo v Lokah se zahvaljuje vsem darovalcem daril za sreč? •-tkanje, vsem strelcem, vsem gestom in prijateljem zabave, kateri so prihiteli 10. t. m. vKronberg nas počastit s svojim posetom. Društvo bodo za naprej skrbelo, da se godba še popnini in da se bodo Člani pridno vadili v streljanju. Odbor. rroimko-olHtne in Gospodarske vesti. Oddaja kolodvorske restavracije v Pulju. — V postaji Pulj se odda s 1. decembrom 1911. kolodvorska restavracija. Tozadevne ponudbe je poslati do 14. ok-tob ra t. KIL ure dopoldne c. kr. državno-železniškern ravnateljstvu v Trstu. Podrobni podatki so razvidni iz listov »Osšervatore Triestino*, »Laibacher Zei-timg« in »Avvisatore Dalmato« od 20. septembra 1.1. ter jih dajeta tudi e. kr. železniški obratni urad v Pulju in c. kr. dr-Žavnc-želczniSko ravnateljstvo v Trstu. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Ilirija« v Gor« lanskem. — V nedeljo 17. t. m. fc je vršil prvi redni občni zbor kjlesarskega društva »Ilirija« s sedežem v Gorjanskem na Krasu. Za časnega zboi ovalnega voditelja je bil izvoljen g. F. Batjel iz Gorice in za zapisnikarja g. Dragotin Petelin iz Gor-janskega, Predsednikom je bil izvoljen enoglasno g. Vinko Rudež, v odbor pa sledeči gg. Petelin Ivan, Petelin Dragotin, Hočevar Viktor, Štolfa Angelj, Uršič Ivan, ZavadJav Viktor, Colja Ivan, Strekelj EdvaroV Pregledovalci računov: 'Fran Politični pregled. Stolypin je umrl. — Ministrski predsednik ruski Stolvipin je umrl na ranah,, ki mu jih je prizadjal Bagrov. — Bagrov pride pred vojno sodiščenajbrže že v -kratkem času. Atentator Bagrov ima na glavi težko rano. —r«Ko je zvedela njegova mati, ikaj je naredi!, je bila žalostna, kmalu na io pa se je vrgla skozi okno ter. obležala mrtva. — Aretiranih je v Kijevu nad 50 oseb. Bagrov.je židovskega pokoljenja. — Stoivpin je imel 48 let, m'l je sin generala Arkadija Stolvpina. —Padel je kot žrtev absolutizma. Kdaj le začno v Rusiji upoštevati ljudsko voljo! Nemško-radlkalna stranka se je v Pragi posvetovala o češko - nemških spravnih pogajanjih. Odsek stranke je pri tej priliki sprejel predlog, naj se izključi deželni poslanec Wiist, ker se je bil zvezal pri državnozborskii volitvah s socialnimi demokrati. NViist se je sicer branil, aH .vsejedno je bil izključen iz stranke. O demisiji vojnega ministra se odloči najdlje do ponedeljka. General Aiiffenberg, o katerem se govori, da utegne biti naslednik Sclionaichov, je poklican na Dunaj. , V jesenskem zasedanju državnega zbora pride na dnevni red socialno zavarovanje. Državni zbor ima rešiti tudi predlogo a. lokalnih železnicah ter začeti debato o vodovodnih predlogah. Vlada želi, da bi končali odseki do Božiča posvetovanje o proračunskem provizoriju in o brambnih predlogah. Radi uvoza mesa bo imel jutri, kakor poroča Budimpeštanska korespondenca, ogrski minister, svet sejo. Pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado imajo pričeti v četrtek. Maroko. — Nemška vlada je že odgovorila na francosko noto. Državni tajnik Kiderlen-Wachter je izročil odgovor francoskemu poslaniku Cambanu. Pričakuje se mirne rešitve maroškega vprašanja. ;, Revolucionarno gibanje v Španiji. — Iz Barcelone je dobila španska vlada podatke o velikem revolucionarnem načrtu ter pozna esebe tam obstoječega odbora. Zaprli so izmed teh že veČino. — Štrajk je proglašen v Sarasozzi in Valenciji. Krvava nedelja na Dunaju. Velikanske demonstracije proti Na Dunaju se je vršilo v nedeljo pred mestno hišo zborovanje proti draginji živil. Zborovanje je bilo velikansko. Sklicala je zborovanje socialno - demokratična stranka. Zborovanje je bilo mirno, aH po zborovanju je bilo prišlo do velikih nemirov. Pri zborovanju je bito navzočih okoli 140.000 ljudi. Vlada je že dopoldne mobilizirala vso dunajsko policijo in vojaštva 40G0 mož. V- vojašnicah je bilo vse vojaštvo konsignirano. Predi>-meštrio hišo in zadej so bile tribune, s katerih je govorilo 30 socialno-demokratičnih poslancev. Množica je kričala: Fej agrarci, fej vlada, tej Madjari! Prvi burni prizor se je odigral-proti češkemu poslancu TomaŠeku, ki je govoril češko, češ, da je Dunaj nemško mesto, da. re sme govoriti češko. Češki šdc. demo-kiatje pa so navalili na kričače, da so obmolknili. Razburjenje je naraščalo, klicev »Živela internacijonala* vedno več, živela revolucija je zadonelo in rdeča zastava je zaplapolala na ka-ntielabrih in sobah Ba-benberžanov pred mestno hišo. Resolucija, ki je bila sprejeta na shodih, šiba v Ostrih besedah gospodarsko politiko vlade in zahteva oftprtje imej. Tispči so se pomikali proti Ringu okoli 11. ure po zborovanju. Množica je šla itnimo parlamenta, kar se začuje strel. Vse tiho. Nato kriki: Policija strelja! Nato se je usulo kamenje na poslopje upravne šodriije. Poslopje je poškodovano, šipe razbite. Občinstva se je polotila razburjenost brez mej. Restavracija Bellarija je bila v hipu demolirana. Demoliranjh je bilo nekaj trgovin, šipe razbite. ; Miru seveda ni bilo mogoče vsposta-viti. Prišlo Je vtfaštvor: ulanci in pešci. Množica je spreji 'a vojaštvo z glasnimi kriki nezadovoljnosti in ogorčenosti. Vojaštvo je začelo prazniti ter potiskati množico nazaj. Potem je šla množica skozj Teinfaltstrasse, dohod v Gosposko ulico je bil zaprt. Povsodi, koder so šle množice, so bili kravali, vpitje, pobite šipe, poškodovane hiše, kandelabri itd. Ko je Šia množica v zunanje okraje, so nastali veliki ekscesi, posebno v Otakrmgu. • Zvečer. . Izgredniki so v Thaliastrasse ustavili tramvajske vozove, razbili vse šipe ter vrgli dva voza s tira. V tem trenotku se je oglasilo iz neke trgovine več ropajočfh: »Zažgkno!« Prinesli so iz trgovine petroleja, polili tramvajske vozove in jih zažgali. V kratkem je bila cesta rasvetljena od gorečih vozov. Med divjim ikrrčanjem so vdrli v sosedne ulice. Naenkrat se je zaslišal klic: »Hiše gorel« Ekscedenti so vdrli v šole na Hofcrjevjem trgu in na Habsburškem trgu ter razbijali in pustošili po učilnicah, razdejali biblioteke in zbirke ter šole zažgali. Naenkrat se je raznesel glas, da prihaja vojaštvo. Dva regimenta pehote in par eksadroiiov dragoncev se je bližalo. Po cestah so bile napravljene barikade iz lestev in plotov ter čez cesto potegnjene žice. Vedno iznova so se slišali klici. »Napravimo barikade!« ki so bili z-, velikim navdušenjem sprejeti. Ko je vojaštvo t>re-ganjalo ekscedente po ulicah, je po '• Lo % oken na nje kamenje. Ko je neki policaj aretiral enega izmed demonstrantov, je »padala na redarje in na tam stoječi korctoii 24. pešpolka prava toča kamenja. ¦<:Z nasajenimi bajoneti so skusili potisniti demostrante nazaj. Takrat je padel •brej? povelja prvi strel, kateremu so sledili ;še drugi. Na praznem trgu pa so obležali, irrje ranjenci. Vojaštvo je zasledovalo ^scede-nte tudi v te ulice in je bil y Koubfcovi ulici zaboden 24 letni PrcSteen-berger z bajonetom v srce ter je na mesta umrj. Tudi neka 15!etna deklica je bila tu težko ranjena. Kot blisk se je raznesla po mestu novica o revolucij v Ottakringu, in človeških žrtvah. Habsburški trg je foil glayno pozorišče beja med vojaštvom in poulično druhaljo. Le počasi je vojaštvo prodiralo v najnevarnejše ulice in se varovalo na ta način, da je prebivalstvo nekaterih hiš delo-žiralo ter ljudi prisililo stanovalce nekaterih jiiš, da so zaprli okna, sicer bi bilo moralo vojaštvo streljati v okna. Proti jO. zvečer je šele zavladal mir. • Šocijalno-dcmokratično vodstvo je tudi izdalo še v poznih urah manifest »a delavstvo, v katerem svari delavce pred nadaljnimi neprevidnostmi. tUradno poročilo o izgredih in dogod- . kih v Ottakringu pravi: Eden mrtev; 89 J težko in lahko ranjenih, med njimi 30 re- i darjev, 180 aretiranih, 70 tramvajskih voz | demoliranih, 2 voza popolnoma sežgana, na sto in sto hiš poškodovanih, več tisoč šip razbitih, nebroj svetilk razbitih in iz- ruvanih. iS Med ranjenimi se nahaja tudi več po-« "slaiicev in sicer socijalno-demokratični poslanci David, Sever in Forstner., Po-slaiici nso težko ranjeni. Poslanca- Davida so nabili demonstranti! Poslanec Sever je biliVanfen s sabljo. Od bajoneta zabodeni delavec Protz-enherger ni demonstriral, marveč je prišel samo gledat demonstracije in je zašel v gručo, da se ni mogel ogniti. • Kter se je raznesla govorica, da mislijo demons.trantje' vdreti ponoči- tudi v T. Dima katera Bkibi za zdraho kožo in hoCe ie ebiti go peg ter obraniti nežno ja mehko kožo ter belo polt, se umiva le t HlJCnim mlečnim 9 milom trrdte fiergmaBn 4 'drog Tescben na Elbl. Komad.po 80 vin. bo dobi r. vseh lekarnah, mirod^nieah in prodajalnah pajfomoi okraj, je vojaštvo zasedlo tudi notraeje mesto. Cesarski graidje okoli in okoli za-: straž-en od -pehote in, kavalerije.. - Socijalno-demokratična stranka od^ klanja vsako odgovornost za dogodke v Ottakringu ter zatrjuje, da so.demons.tra-oUe m. izgrede uprizorili socijalnim demokratom tuji elementi. Vodstvo stranke .pa pravi nadalje tudi, da je bilo ljudstvo od vojaštva provocirano. Oficijoano poročilo pravi, ida je bilo 89 oseb ranjenih. , Pravo število .pa' je najmanj trikrat tako veliko, -ker so ekscedenti vzeli večji del svojih; ranjencev s seboj iz strahu pred kaznijo. . < . Ministrski ipreds^dnik Gautsch ie, pri-šel poročat cesarju o dogodkih v Ottakringu. Cesarje ministrskega predsednika-Prav nemilostno spre.jel in je izrekel svoje obžalovanje, da je tekla po .63 letm na ^Du-naju zopet kri. Od. leta 1848. ni bilo na Dunaju niti približno podobnih krvavih dogadkov. Cesar je-obiskal'vse one-ulicet-ki so bile .po izgredih najbolj prizadete.- v' ¦-¦ Aretiranih je bilo pri .izgredih vsega skupaj 263 oseb; 160 izmed teh je oddanih sodrtji radi javnega nasitetva, upora, poškodovanja tujega imetja, itd. Včeraj -je vladal povsodi mir. Razne vesti. Smrtna nezgoda. — V ladjedelnici ! Sv. Marka v Trstu je padel 23 letni' de-; lavec I. Horovič s strehe 7 m visoke ter si ' razbil firepinjo in zlomil tilnik. Obležal je mrtev na mestu. ! Velik požar w\ Tolstem vrhu. V Karavankah ob.koroški meji na Kranjski strani je gorelo kakMi 14 dni na gori Tolsti vrh, 1 «00 m visoki. Gorelo je resje, grmičevje, drevje. Velikanski kres je bil ta požar. Na stotine ljudi je gasita/slednjič je dež udu-'Sil ogenj. Ponesrečil je pri gaSenju'Josip Konc, ki je ipadel po skalovju in se ubil. V Carigradu oboli za kolero na dan 46—50 ljudi, 17—23 jih umre. — Bulgar-ska vlada namerava prositi trn^šo za dovoljenje, 'da sune poslati svojer zdravnike na Turško. Gibanje učiteljev na Češkem. — Češki in nemški učitelji so sklenili sklicati prihodnjo nedeljo po celenn Češkem 40 shodov, ki se bodo bavjli z žalostnim, gmotnim stanjem učiteljstva na Češkem/ V vlaku se ie ustrelil dr. Obersehuilte iz Dortmunda. V Hainburgu so ga našli v stranišču mrtvega. • Kongres zdravnikov je razgnala ruska vlada. V Moskvi je pričel 18. t; m. kongres psihiatrov in neuropatologov. Predsednik Serbskij je kritiziral v svojem otvoritvenem govoru rusko vlado, ki je na takoj razpustila kongres. Milijon dolarjev so ukradli iz blagajne montrealske banke v Kolumbiji neznani tatovi. Blagajno so razbili z dinamitom. Mali oglasi. Ha]maqift pristojbina stane 60 Tla. Akoja Ofiu obaeln«yJ! «e ra«an'a xa ?|^lo besedo 3 tik. HaJprlpramt]»B inaerlranje »a trjovce In obrtnik«. t ^ ,w. Kol**i?japVUt h»oVcisv in obrtSJtaMr »Gorlo!, ktt«(ib. m a«loli (in ceio-T moaW) nlhte nt popi*, ker mk]tr ««llrtov>r»Jo. Skoda.Jbl mejhna. . Dobra uradniška družina d^^ SL ^vanje. Zdrava soln^ha sobajr feborna doittai» hrajia, strogo nadzoTOvanj^Solatfeu MeseŽn*. plača 5% krnj). — Na«loV poV6 aaSeupravništvcK, HUSI rliiakVa sprejme na stanovanje in dobro. UM UljaiVd hran« boljSa družina. - Naslo«r pove naSe iSpravništvo. ^ llnita Itl^fi 7- obsežnim Vx*»nt in velikim ntllfl Dlan dvoriSčein, ^pf»ioyo;in elektrieno vpe]j«»o ¦-• se proda. — JNa^lbv pove-naSe. npraV0iSti\>, r '. UMTžraSiiloHii!? soba^S? v. feredftff mesta se odda takoj v najem. ~. l^«wfov pove naSe upravnigtvp. Sprejme se na stanovanje in hrano 2 ali 3 dijake iz boljše družine. —-Naslov pove. . .. _ naše upravnistvo. .; .. Odrta se liie&lovana soba i&$$h. ljama' in e prostim vhodem Dob! se lahkcV.tudi hrau.0 v hiši. — Naslov pove naše upray,ni8t.vo.. ¦¦••¦• :'Pqzor!;;'-K',: Kupim ptiče v-vsakebi i5lroj8irh na naslov j lyaii Jicha, pticar tia Qu* Proda se 4 sode po 40 hektov v jako ilobrem starcu. Cena kron q'|2 na hektoln TBinl BlM po kron 4 za hekto. — Ponudbe na naSe uprav ništvo pod črko: M, i Iščem vzgojiteljico svojima hčerkama. Pogoj..je znanje laščine. Absolviraiie učiteljske kandidatinje zmožne poučevali klavir imajo prednost! Plača in vse drugo po dogovoru ! Dr. Anton Schiffrer Ribnica — Kranjsko. Ivan Baroni- Gorica; ulica Ariosto Mattioli | goriška lovnim n•ossrfnih pUifč. izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri slavbab, bodisi iz cementa ali >.'/. ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. •^>•^•^•^^•^•^•^•<»>**>* sprefme se kakoršnokoli delo. I Lekarna Cristofoletfi v Goric # «* & Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte „Prtmorka" Na prodaj so v Gorici: v kn)i ˇ I A. vd. Beri n i ŽELODČNE KAPLJICE j| Qoplea) šolska a]lM 8t g_ uelika zaloga == = o!jkinega olja prve vrste najbiljJife tvrik iz litre, Oalaaciic, MilfeM.Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112, 1'20, I'28, i-36, M4, 1*60, HO, 2"-. 240, sa Inčl po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s3 pnfica kupen rio popolne vporabe olja; jo vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------- rajia jn SveČ.-----—.------ Cene zmerne. z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, že se jih dvakrat na dan po jedno žličko popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine tVarstvea* znamka). T kratkem CSSU OnlO- [ tica in životna lenost (lnrtvostj. Te , kapljice tudi storč, da človek raji je. , Cena steklenici 60 vin. i Brislofoleilijeva pijača iz kine $ A • * in Solona najboljši pripomoček pri A X m -««¦«•» zdravljenju s trskinim oljem, * v Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. * i i Št. 936/ Razglas. Javno se razglaša, da se odda gradnja nove vojašnice za pol bataljona pijouirjev polom ponudbene dražbe v tuk. občinskem uradu dne 2. oktobra t- J. od 9. do 12. uit dopoldan iot zadiiji rok za vlaganje ponudb in sicer dela spadajoča v zidarsko, kovaško, mizarsko in kleparsko obrt v eno skupino; železno-betonska dela v drugo skupino. Vsi tožaievni načrti in pogoji, so razgrnjeni na ogled v luk. obe, uradu vsak dan od drreva razglasitve od 8.—12. ure dopol. in od 2. 5. ure popol. • Ponudniki imajo vložiti v zaprtem pismu postavno kolekovane ponudbe in o°0 varščino od prevdarjenc vsote pri luk. županstvu. j Županstvo v Št Andrežu, dne 19. septembra 1911. j Župan: napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjalia velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vo.fJo, ali I studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — Bre2 alkohola Postavno* zavarovano. — Zdravniško priporočeno. Edini izdeiovateij iftiorltz Lttro, Brfinn-Hnssoiiiite. *^Wffl Waidperle ¦frtfH.I. *-H- + Sretoa svetinja na wfwii razstavi v Pariz« 11900. Srebrna svetinja ta dunajski razstavi; Najboljši škrop c\tfL Fritz Schulz mL akc. dražba v Eaer in na tipskem, Glanzine daje najlepše perilo. Trgovino „i»ri žclezucnt moža" in za-loif« starin se je preselilo v Magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih hltk, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga iiov<'j|H orožju vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron štber itd. itd. Cene konkurenčne. lUail Gljra, fcdeloualelj orožja in zapriseženi izuedenec. Za one, ki trpijo na želodcu! Vnem onim. ki so -A nakopati kako želodčno bolezen * preklaje&jem aH « preob!.»*e-njem želodca, z zaužitjem slabih. /,;i (»rebrno tenkih, prefhrdih ali prevročih |«r»cl* ali * ne zmernim življenjem kakor: želodčni kata% krču v želodcu, bolečine v Želodcu. t«i*o prebav« sli fasliženje, se priponka tern potom dobro domač« *ro«i*tvft. cegar blagodejni vpliv »e je preisknsil ?.e vijč let. in to je jlflT- Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. *^PH To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina t&r i>ja?i is oživi prebavne orjrnnc človeka- Zelišfno vino odstrani nerednofsti pri prebcivijtttiju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. .S pravoCnsno porabo se mlušij« ;.elotli*ne bolezni že v kalu Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi kakor: glavobol], kolcanje. žganje, napihnjen««?, btjovasje. ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par poiJirkib tega vina. Ziprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrab. v slozeni in hemoroidne bolečine se oditranij« z xeličnim vinom. ZeliSčno vino odstrani neprobavljivost ta v«6 nepotrebne stvari iz %elo<.lca in tV^ve« « tem. da pospc&cj« Htol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, c 15»Kr>ci m P° »avadi posledice slabe prebavo, pomanjkljive krvotvorHv« in Mnejr* jluUi/ji stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. »o nervozno oslabljene in *»«lovoljew, trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo ZellMno vino daje oslabljenemu živijenjo. novo moč. ZeliSčno vino povzdigne tek, pospeši prebav« in hrano, oživlja premembo snovi. pospeši tvoritei krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo ne*elje do življenja. Mno^a priznavanja in zahvalo' spricojejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev : nofiea, Korurin, Gradišče, Romaos, Ajel, Catnpolongo. Ilonke, Tržič, AjdovSčioa, Gor. Idrija, Tolmin, Knnal, Čedad, Videm, Palma, Červinjan, Ogej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Mitje itd., kakor tudi v vseh dragih manjših in večjih krajih Goriško (kadiščanske v lekarnah. Tndi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. ==•= Svari se pred ponarejanjem t ===== Zahtevajte izrecno ¦W Hubert Qllricb*©v© -*H ZaliŠČRO »ino, I m m h 11 M.t > nm i nI Moje zeliSčino vino ni nobeno tajno sredstvo ; njegove sestavin« so; vino malafa 4">0.0. vh$ki brkljaj 14)0.0. jriieerina 100.0. «Trno vino Š40.0. sok jerefcik« ioOO. **roSijj«.v mk :mj'K aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmel»jo. i „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga i omejenim jamstrom. (V Bttame kili, Coapoako ulic« št. 7, I. naistr.) — T«l«fon it, 79. Etčna polti« braallaice Itav. 837.315. N8 obfinem zboru dae 23. aprila 1911. ee je določilo: HraislSn« vlog« se obrestujejo po 4't%. Stalne večje vloge t enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge sa ftprefem<*!o od vsakogar. . Brezplačni hišni hranilniki. Posojilo se Sajejo zadružnikom na vknjižbe po 57, #, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni doložl se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stan}« 3J, doc. 1910.: Zadružnikov 1886 «i deleži v znesku 78.642 kron. — Hranilne vloge: 1,423.351*26. Posojila: 1,488.919--. — Reservni zaklad: 92.847*44 — V ..... 372096 66. Vrednost hiš: isma^m^ma^mmmmsmiasmmmmB^EsmssSM