—    307    —
Kratkočasnica.
Nedelja in delavniki po turški pratiki.
Na Turškem je prišla leta 811 (po kristianskem številu v letu 1412) neka pesem pod irneuom Šemsi-jet ali Mulhimet na svetlo, v kterije pratika za Turke tako mikavno popisana bila, da je že zavolj njo omenjena pesem slovela krog in  krog.
Ker se ravno zdaj od Turkov na svetu naj vec govori, podamo časlitim bravcom razlaganje nedelje in delavnikov po turški pratiki. Naj iz tega sodijo, kako stare so vraže po vsem svetu.
Tako govori pratikar:
Sabo ta je za preroke nesrečin dan, ker več naj imenitniših prerokov je ta dan od svojih sovražnikov prekanjenih bib, na priliko: Jusuf, Šalih, Noah, Mo-ses, Mano med. Pred Mahomedom se ta dan ni imenoval Sebet (Sabat), ampak Šiar.
Nedelja je dan za poljsko delo; kdor hoče zidati, naj ta dan začne; ta dan naj se začno napravljati verti in naj se sadi drevje, ker ta dan se je počelo stvarjenje sveta.
Pondeljik je dan kupčije, pred vsim pa dan popotovanja. Jetro se je podajal ta dan na svoje kupčij-ske pota; Mahomed je potoval ta dan iz Meke v Medino, Abraham je temeljni kamen postavil ta dan Kabi; Moses
je šel ta dan na goro Sinaj in Enoh proti nebesom. Pred Mahomedom se je imenoval ta dan Ehwen; ta dan si nohte porezovati, ni pametno. Kdor se peča z umetnostmi in znanstvi, naj se posebno v pondeljkih pridno uči, in kmalo se bo zuril in mojster postal. (Naši sedanji rokodelci in delavci so si o tem dnevu s Turki ravno navskriž — dan današnji je pondeljik — Blaumontag).
Torek je kervavi dan, zato, ker je izraeljsko ljudstvo kravo zaklalo, Kajn je Abeljua ubil, Farao vse svoje vozove razbil. Zato je ta dan posebno dober za pušati ali rožice nastavljati, pa ne nohtov porezovati, ker se človek lahko ta dan do kervavega vreze. Pred Mahomedom se je ta dan imenoval D že bar, to jedilnik, ktero ime se z latinskim „dies martis" zlo vjema.
Sreda je naj nesrečniši dan celega tedna; ta dan so bili Audž (velikan, kteremu je v občnem potopu voda le do gležna segla), Farao, Nimrod,Kora, ljudstvo Sa-lihovo, Hudovo in Lotovo , pleme Aadovo in Temudovo pogubljeni. Naj bolje, kar se ta dan storiti zamore, je se kopati (menda v spomin v rudečem morji potopljenega Faraona).
Cetertek. Mahomed je rekel, da ta dan je dober za opravila in pomoč v sili zadobiti, ker ta dan je šel on v Meko, Moses v Egipt, bratje Jožefa so prišli k Jožefu, Jakob je vidil spet Benjamina in Jusufa, Abraham je podaril Sari na njeno prošnjo Hagaro. Vse je ta dan dobro storiti, le pušati ne. Staro ime četertka je bilo Munis pred Mahomedom.
Petek je dan vžitka in porok. Ta dan se je Adam oženil z Evo, Salomon z Balkiso, Jusuf s Sulniho, Moses s Sisoro, Mahomed s Kadišo in Aišo, Ali s Fatimo.
Po tem se ima po turških vražah v nedeljo zidati, v pondeljk popotovati, v torkih živina klati, v sredo se kopati, v cetertek velike in mogočne gospode v  potrebi  pomoči  prositi,  v  petek se ženiti.
Vsak naših bravcov se bo smejal tem neumnostim starih Turkov, — al koliko nič manj neumnih vraž je še dan današnji med nami! Na priliko: je dosto tacih ljudi, ki bi za noben dnar v petek nič novega ne začeli, se na pot podali itd«