Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVI. - Štev. 45 (818)	Gorica	-	četrtek	5.	novembra	1964	-	Trst	Posamezna	številka	L	40
Zakon in družina predmet koncila
Za Hruščeva ni povratka
Pretekli teden so se koncilski očetje pogumno lotili kočljivega problema o kontroli rojstev, ki povzroča,- po besedah kardinala Legerja iz Kanade, krščanskim zakoncem nemalo težave v vesti in zaradi česar si verniki želijo odrešilnega odgovora in pravilnih smernic, da bodo lahko vskladili ljubezen do Cerkve s svojo zakonsko ljubeznijo.
Zanimivo je, da so se izrekli za temeljito proučevanje zakonskih problemov v luči sodobnih podatkov, ki jih nudi moderna znanost, kot biologija, psihologija in sociologija, zlasti koncilski očetje iz versko mešanih dežel, kot kardinali Suenens, Aljrink in Leger ter patriarh iz Antiohije v Siriji Maksim IV. Saigh.
Njim nasproti pa so zagovarjali dosedanji tradicionalni nauk predvsem koncilski očetje iz Italije in Španije. Med njimi sta zlasti prišla do izraza kardinala Ruffini iz Palerma in Ottaviani.
V CEM JE JEDRO PROBLEMA?
Stara tradicionalna šola daje prvenstveni podatek pri zakonu na rodnjo otrok. Zato se zastopniki te šole kar nekam zgrozijo, če se v Cerkvi govori o kontroli rojstev (seveda z dovoljenimi sredstvi). Kardinal Ottaviani je v zvezi z osnutkom o tej zadevi dejal: »Treba je tak osnutek, ki vabi h kontroli rojstev in skoro uzakonja pravico staršev, da določijo število otrok, odločno zavrniti. To je nekaj nezaslišanega v stoletnem nauku Cerkve. Vse besedilo Stare in Nove zaveze proslavlja zakonsko rodovitnost in obljublja pomoč božje Previdnosti družinam s številnimi otroki. Če bo Cerkev odstopila od teh načel, se je upravičeno bati, da bodo ljudje prišli do zaključka, da se je v tej tako važni stvari Cerkev do sedaj motila.«
Kardinal Ruffini pa je dejal, da je osnutek o ustvarjanju novih življenj v zakonu nejasen, ponekod celo v zmoto vodeč in zato nesprejemljiv. Ne govori o zakonu kot zakramentu in pozablja, da je veličina zakona v tem, da je podoba zveze med Kristusom in Cerkvijo, kot se izraža sv. Pavel. Če Cerkev ne bo jasno povedala, kakšen je njen nauk o zakonu, ne bo nikdar uspela prepričati vsaj dela ljudi o pogubnosti zlasti mnogoženstva, razpo-roke in prostovoljnega splava. Še vedno velja, kar je dejal sv. Avguštin, da tisti, ki rabijo k nerodovitnosti vodeča zločesta sredstva, postanejo »žena možu vlačuga in mož ženi prešuštnik«. Zato je treba izdelati v tej zvezi nov osnutek, ki naj obsodi zlorabo zakona in vse, kar razdira njegovo svetost, poudari resnični nauk Cerkve in se opira zlasti na misli, ki jih vsebujeta okrožnica Pija XI. o krščanskem zakonu »Časti Connubii« ter nagovor Pija XII. babicam.
Kardinala Ruf fina je podprl tudi msgr. Eugenio Beitia iz Santanderja v Španiji. Menil je, da bi moral koncil dati javno priznanje družinam s številnimi otroki, kajti prav te družine so sol krščanske družbe. S svojo skromnostjo so vzgled za krščansko uboštvo, istočasno pa prav iz njih prihaja največ verskih poklicev. V zmoti so tisti, ki mislijo, da se da s kontrolo rojstev že rešiti vse probleme, ki so v zvezi Z zakonskim življenjem, saj je jasno, da je človeški egoizem tisti, ki se na splošno brani otrok. Obsoditi je treba zato vse, ki se izogibajo brez zadostnega razloga, iz same želje po komod-nosti in razvedrilu. Zakon bo vedno ostal stan, v katerem se bodo dali nekateri problemi rešiti te z junaško zvestobo zakoncev do božjih postav.
NOVI VIDIKI PRI PRESOJANJU UREJEVANJA ROJSTEV
Veliko komentarjev, za in proti, je sprožil nastop kardinala Legerja, ki je zastopal mnenje napredne »lovanjske šole« in ji zato mnogi moralisti ugovarjajo zaradi nekaterih drznih stališč, ki jih zagovarja.
Kritiziral je staro šolo, ki je trdila, da ima zakon samo en glavni namen: rodnjo otrok. Po njegovem je medsebojna ljubezen zakoncev enako važna kot rodni a
otrok. Zakonci niso le ustvarjavci novih življenj, temveč predvsem osebe, ki se morajo stalno ljubiti. Zato je rodnja otrok stvar, ki zadeva zakonski stan na splošno, ne pa vsako posamično zakonsko dejanje. V luči tega načela bi morali v bodoče teologi in zdravniki razmišljati o zakonu.
Holandski kardinal Alfrink je izrazil svoj »iskren dvom« o primernosti, še naprej se držati smernic tradicionalne šole glede rodnje otrok. Poudaril je, da ni nobena človeška težava dovolj tehteh razlog, da bi Cerkev popustila od svojih načel in jih priličila človeškim slabostim; tudi drži, da tmrita žrtev in odpoved v Cerkvi bistvo krščanskega življenja; toda dejstvo ostane, da težave v zakonskem življenju povzročajo zaskrbljenost pastirjev in so za mnoge vernike vir nevarnosti, ki spravljajo v pogubo samo zakonsko vez in zakonsko stabilnost. Cerkev ne bo mogla nikdar sprejeti sredstev za omejitev rojstev, ki so notranje slabe. Prav tako pa ne more zahtevati junaško žrtev periodične ali stalne vzdržnosti od večine svojih vernikcn’. Ostane ji pot sodelovanja z znanostjo, ki bo povedala, kaj je v skladu Z naravo in kaj proti njej. Tako se bodo našli pota in načini, ki bodo prinesli znova mir v zbegane duše krščanskih zakoncev.
V zvezi s tem je predlagal kardinal Suenens, naj bi koncilska komisija o teh vprašanjih delovala roko v roki s komisijo, ki jo je ustanovil sv. oče Pavel VI. z namenom, da v njej teologi in zdravniki razpravljajo o sedaj že slavni tableti za reguliranje rojstev. Tudi je treba vposta-viti ravnotežje med dvema stavkoma iz sv. pisma: »Rastita in množita se!« ter »Bosta dva v enem mesu.« Do sedaj se je poudarjalo le prvo, ko je drugo vsaj tako važno, saj ustvarja enotnost dveh različnih oseb.
Vsa ta razgibana razpravljanja je zaključil v petek 30. oktobra ob 11,30 moderator kardinal Lercaro, potem ko je ugotovil, da je bila ta kočljiva tema izčrpno obdelana. Istočasno je javil, da je v prihodnje na vrsti razprava o novi temi osnutka št. 13: »Cerkev in kultura«.
IMENOVANI SO BILI ŽUPNIKI OPAZOVAVCI
Do sedaj so znana imena 38 župnikov, ki so bili povabljeni, da se udeleže v svoj-stvu opazovavcev tistih prihodnjih zasedanj koncila, kjer bo govora o duhovništvu v katoliški Cerkvi.
Od teh je pet Italijanov, 4 Španci, 4 Nemci, 5 iz ZDA, 4 iz Kanade, po dva iz Avstrije, Brazilije in Argentine, po eden pa iz Belgije, Holandske, Mehike, Japonske, Palestine in Libanona.
Upajmo, da bodo prejeli vabilo tudi zastopniki župnikov iz slovanskih dežel, saj so prav slovanski duhovniki tisti, ki nosijo levji delež v ohranjanju božje Cerkve na področjih, ki jih ima zasedene brezbožni komunizem.
KONCILSKI OČETJE MED SEBOJ
»Božji parlament«, kot časnikarji imenujejo koncilske očete, se v svojih razpravah poslužuje latinščine, ki je pa silno raznolika in dostikrat malo razumljiva. Do izraza prihajajo zlasti tri izgovorjave: italijanska s špansko in francosko inačico, nemška (ki jo rabijo tudi slovenski škofje) ter anglosaksonska. Ta se razume še najmanj.
Bostonski kardinal Cushing, velik osebni prijatelj pokojnega predsednika Kennedy-ja, ki je znan po svoji šepavi latinščini, je hotel tej jezikovni nevšečnosti modeme babilonske zmešnjave jezikov odpomoči tako, da je vodstvu koncila ponudil na svoje stroške instalacijo aparature, ki bi istočasno prevajala latinščino v glavne sodobne jezike. Pa ni bilo nič iz vse zadeve. Vodstvo je menilo, da bi na ta način latinščina res postala mrtev jezik, mnogi koncilski očetje bi se pa še bolj utrdili v prepričanju, da se da prebiti tudi brez latinščine.
— ek
Po začetnih negotovostih in oklevanjih se je sovjetska partijska propaganda odločno spravila na Hruščeva ter ga začela od vseh strani obdelovati. Prejšnje dni je centralni komite KPSZ poslal vsem partijskim organizacijam in aktivistom pismo, ki vsebuje nič manj kot 29 obtožb proti Hrušče-vu in njegovi zunanji in notranji politiki. Nekateri zagotavljajo, da je to pismo veren odraz poročila Suslova, na podlagi katerega so 15. oktobra odstavili Hruščeva.
V notranji politiki mu očitajo številne »grehe«, med temi so polom v kmetijstvu zaradi ekstenzivnega sistema obdelovanja zemlje ter polom v gospodarstvu zaradi neprestanih reform. Tako mu očitajo, da je leta 1957 izvedel decentralizacijo državnega gospodarstva. Ker se ni obnesla, je spet vse centraliziral ob splošni zmešnjavi odločb in protiodločb. Dalje ga obtožujejo, da je preveč podpiral proizvodnjo potrošnih dobrin na škodo težke industrije ter da je z vsiljevanjem osebnih vidikov vnesel zmedo na področje gospodarskega sodelovanja med socialističnimi državami. Da je z zagovarjanjem graditve tako imenovanega »naftovoda prijateljstva« ustvaril težave Romuniji, ki je zaradi tega ostala odrezana od petrolejskega trga socialističnih držav in je bila prisiljena navezati gospodarske odnose z Zahodom.
Glede odnosov z mednarodnim komunističnim gibanjem je največji očitek v tem, da je Hruščev pretiral do skrajnosti spor s Kitajsko. V pismu se graja obnašanje Hruščeva v Združenih narodih leta 1960, ko si je sezul čevelj in tolkel z njim po pultu, potovanje v skandinavske dežele letošnje poletje, izjave japonskim parlamentarcem o nekem strahovitem o-rožju, posojilo 280 milijonov dolarjev Naserju brez predhodnega
Poplave v
Prejšnji teden so narasle reke prizadele v Jugoslaviji velikansko škodo in tudi človeške žrtve. Prizadeta so bila področja Celja in Maribora, zlasti pa še mesto Zagreb na Hrvaškem. Tam je voda prizadela o-grom.no škodo. Večji predeli novega mesta so bili vsi pod vodo. Voda je segala do prvih nadstropij. Štirideset tisoč ljudi so morali evakuirati in 10.000 hiš je tako poškodovanih, da ni mogoče v njih več prebivati. Mestna skupščina je sklenila, da se čimprej postavi dva tisoč lesenih montažnih stanovanj in tri tisoč polmontažnih. V Zagreb prihajajo tudi pošiljke iz drugih držav. Avstrija je poslala 400 postelj in 2000 volnenih odej, obleke in zdravila. Italijansko podjetje SPA je darovalo milijon lir, ameriško veleposlaništvo v Beogradu je pa potom Rdečega križa poslalo sedem in pol milijona dinarjev.
Strokovnjaki, ki so si ogledali poplavljeno področje, so ugotovili, da je katastrofalna povodenj zahtevala 112 milijard din škode, in sicer v Zagrebu 108 milijard, v Istri 3 milijarde in v varaždinskem okraju poldrugo milijardo din.
Povodenj je zahtevala v Zagrebu sedem smrtnih žrtev, 65 oseb pa se zdravi v bolnišnici.
Sporazumi z Jugoslavijo
Minuli teden je bil za Jugoslavijo teden sporazumov in tudi nesporazumov.
Vladi ZDA in Jugoslavija sta podpisali dve pogodbi: o trgovinski izmenjavi ter kulturni sporazum. V zvezi s tem se je
posvetovanja s pristojnimi organi ter da je s svojimi osebnimi pobudami šel mimo zunanjega ministrstva in partijskega vodstva. Na koncu pisma so naslednje obtožbe: nepotizem (dajanje visokih služb sorodnikom), razdražljiv značaj in dopuščanje kulta lastne osebnosti. Ne manjkajo tudi obtožbe glede kubanske krize jeseni 1962.
S tem pismom se je po partijskih celicah uradno pričela »de-hruščevizacija«, kakor se je svoj čas pričela destabilizacija s poročilom Hruščeva na 20. kongresu KPSZ. Sedanji voditelji so s svojo odločitvijo o totalni izločitvi Hruščeva iz javnega življenja potrdili krutost svojega sistema, v katerem se izpolnjuje zgodovinsko pravilo, da revolucija »žre svoje otroke«.
GOMULKOVA IZJAVA
Da je bil glavni razlog za odstranitev Hruščeva spor s Pekingom, priča izjava poljskega premiera Gomulke po srečanju z Brež-nevom in Kosiginom: »Največjo odgovornost za enotnost socialističnega tabora in mednarodnega komunističnega gibanja imata Sovjetska zveza in Kitajska. Želimo, da bi ti dve stranki, zavedajoč se svoje odgovornosti pred zgodovino, sprejeli iskrene in nujno potrebne ukrepe, ki bi težili k tej enotnosti in strnjenosti... Če je centralni komite KPSZ sprejel ostavko tovariša Hruščeva, je imel tehtne razloge za to.«
Novi kremeljski voditelji so preko Gomulke hoteli vplivati na o-stale partije, naj nehajo vrtati, zakaj in kako je prišlo do odstavitve Hruščeva. To velja predvsem italijanskim in francoskim predstavnikom, ki so sicer dvignili nekaj prahu, ki pa je le pesek v oči. Po vrnitvi iz Moskve bodo tudi oni že v liniji...
Jugoslaviji
mudiJa na obisku v Jugoslaviji številna delegacija ameriških gospodarskih izvedencev, ki je obiskala 26 podjetij. Naloga te misije je bila na licu mesta ugotoviti možnosti za medsebojno trgovinsko izmenjavo.
Zaenkrat sta se beograjska in ameriška vlada dogovorili o dobavi ameriškega žita Jugoslaviji. Po tem sporazumu bodo ZDA dobavile Jugoslaviji 350.000 ton žita in
12.000	ton loja v vrednosti 29.1 milijona dolarjev, plačljivih v 17 letih, ter 150.000 ton pšenice v vrednosti 11,4 milijona dolarjev proti plačilu v treh letih.
Razbila pa so se trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo, ker slednja zaenkrat noče sprostiti uvoza iz Jugoslavije. Pogajanja se bodo verjetno nadaljevala čez nekaj mesecev.
V okviru sporazuma o kulturni izmenjavi z Italijo bodo v Rimu in Firencah ustanovili lektorat za slovenski jezik.
«Vostoh»
je bil prisiljen pristati
Brata Judica Cordiglia iz Turina, katera s posebnim aparatom, ki sta ga saina sestavila, sledita vsem vsemirskim poletom, sta izjavila, da je zadnja ruska kozmonavt-ska ladja bila primorana predčasno pristati. Ko je izvršila 15. krog, sta brata nenadoma ujela besede: »okvara«, »pogrešek«, »takojšen pregled«. Nato je vse u-tihnilo. V Torre Bert sedaj strokovnjaki natančno proučujejo magnetofonski trak obeh bratov.
BERLINSKI ZID ZNOVA ODPRT
Drugič, odkar je bil postavljen berlinski zid, so komunistične oblasti iz vzhodnega Berlina dovolile prehod iz zapadnega v vzhodni sektor. Prvič v tej sramotni zgodovini zidu se je pa zgodilo, da so tudi nekatere osebe iz vzhodnega dela prišle na obisk sorodnikov v zapadni del Berlina. Ti »privilegiranci« pa morajo že dopolniti 60. leto starosti. Prav gotovo, da se marsikdo ne bo vrnil več v vzhodni sektor, saj komunisti starih ljudi ne potrebujejo in jih zato tudi ne bodo zahtevali nazaj. Povečini so to osebe iz hiralnic in bolnišnic, ki ima svojce v zahodnem sektorju.
V petek 30. oktobra so odprli pet prehodov v berlinskem zidu in že ob šestih zjutraj so dolge vrste Berlinčanov čakale na prehod. Zvečer istega dne so že našteli nad 15 tisoč prehodov oseb in 1200 avtomobilov. Število je mnogo nižje od prvega dneva odprtja zidu v lanskem božiču, ki je doseglo sto tisoč oseb. Vendar predvidevajo, da bo tudi sedaj obmejni promet zelo živahen, ker mnogi še nimajo dovoljenja. Prehodi bodo odprti 15 dni. Obmejna policija je vse prehode okrasila z rožami in zelenjem, ki pa ne morejo zabrisati krvi in sramote berlinskega zidu.
Anglija zvišala carine za 15%
Nova angleška vlada pod vodstvom laburista VVilsona je brž po prevzemu oblasti sprejela vrsto ukrepov za utrditev gospodarstva. Med drugim je odpovedala zgraditev franeosko-britanskega transportnega letala ter odložila načrte o predoru pod Rokavskim prelivom. Največ prahu pa je dvignila Wilsonova odločitev povišati uvozne carine na vse blago (razen na prehrambne izdelke, tobak in surovine) za 15%.
Ta ukrep je prizadel vse evropske države, ki so zaradi tega protestirale in zagrozile s povračilnimi ukrepi. Med njimi je protestirala tudi Ttalija. Angleška vlada je zatem pojasnila, da je omenjeni ukrep le začasnega značaja in da ga bodo po šestih mesecih postopoma odpravili. Vendar se vode niso še pomirile.
Prof. Ippolito obsojen
V Rimu se je zaključila sodna razprava proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolilu in njegovim pomagačem. Sodišče je Ippolita obsodilo na enajst let zapora in sedem milijonov lir denarne kazni ter na omejeno prepoved sprejema v državno Službo.
Njegov oče Girolamo je bil obsojen na dve leti in šest mesecev. Poleg teh dveh je bilo obsojenih še pet drugih obtožencev na zaporne kazni od enega leta in dva meseca do dveh let in šest mesecev. Obtoženci bodo morali plačati še nadaljnja dva milijona in 200 tisoč lir denarne kazni, sodne stroške ter povrniti škodo, ki jo je utrpela ustanova za atomsko raziskovanje CNEN.
Nesreče po svetu
O ciklonih, ki divjajo v Ameriki in na Daljnem vzhodu smo že vajeni slišati, da bi pa s svojo silo zadivjali tudi nad Italijo, je skoro bi rekli izjema. In vendar je pretekli teden tak ciklon zajel Sicilijo od Raguse do Catanie in prizadel ogromno škodo. Zahteval je tudi pet človeških žrtev. Na tern področju je popolnoma uničen ves pridelek, vse tovarne, električne napeljave in veliko število hiš. Begunce so za prvo silo nastanili po šolah.
* •* *
O težki železniški nesreči poročajo iz Vzhodne Nemčije, kjer je natrpani osebni vlak trčil ob lokomotivo tovornega vlaka, ki ni upošteval znamenj in zavozil na napačno tračnico. Pri nesreči je izgubilo življenje 18 potnikov, nad 100 pa je ranjenih.
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
££££tratil Naši zastopniki za slovenske
iravice
Spomenica le bežno omenja slovensko kmetijstvo. Prebivalstvo potrebuje kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Odpraviti je treba vojaške služnosti.
Iz načrta je treba izločiti ustanovitev industrijskega področja v okviru goriške in sovodenjske občine. Večina lastnikov je slovenske narodnosti in bi mogli videti v tem poskus raznarodovanja. Ljudska stanovanja v Gorici in Trstu naj se gradijo na mestnih področjih, kjer je treba podreti stare četrti.
Na tržaški univerzi je treba ustanoviti stolico za slovenščino in slovensko književnost.
Odbornik za industrijo Cociani je v svojem odgovoru sprejel večino dr. Škrkovih zahtev, zlasti tiste, ki se tičejo tržaškega pristanišča, ustanavljanja industrijskih področij, pospeševanja trgovine s Slovenijo ter posredno tudi zahtevo za ustanovitev slovenske stolice na tržaški univerzi. Ker ni odklonil nobene zahteve Slovenske skupnosti, zato je dr. Škrk glasoval za spomenico o načrtu za programiranje.
Na koncu naj omenimo, da je bil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škrk tudi imenovan v komisijo za postopek, kar je bila prav tako ena izmed zahtev Slovenske skupnosti.
Na koncu moramo res izredno pohva-
liti delovanje obeh naših zastopnikov, to je dr. Škrka in dr. Simčiča. Njuno prizadevanje je poroštvo, da se Slovenska skupnost bori za pravice slovenske manjšine v Italiji in da ji zaradi tega slovensko prebivalstvo lahko ponovi pri pokrajinskih ter občinskih volitvah tisto zaupanje, katero ji je izkazalo pri volitvah v tržaški občinski svet ter v deželni svet. čim več nas bo, čimveč glasov bomo zbrali, tem več bomo dosegli.
ZATO BOMO VSI zavedni SLOVENCI PRI POKRAJINSKIH VOLITVAH NA TRŽAŠKEM TER PRI OBČINSKIH VOLITVAH V OKOLIŠKIH OBČINAH GLASOVALI ZA SLOVENSKO SKUPNOST IN PREČRTALI NJEN ZNAK!
PONOVNA PROŠNJA
Slovenska skupnost ima zelo velike stroške za volitve. Vsakdo dobro ve, da Slovenska skupnost ne dobiva od nikoder nikakšne podpore, temveč mora računati le na dobro voljo in narodno zavest slovenskega prebivalstva. Zato še enkrat prosi, naj vsakdo po svojih možnostih prispeva svoj narodni davek za kritje stroškov, ki bodo predvidoma znašali nad milijon lir. Druge stranke so bogate, mi smo revni, toda ponosni in se zanašamo le na lastne sile.
IIIM!lllll!lll!IIIMIIIIIIIIII!llllll!llllllllltllllllllilllllllllllll!llllllllllllllllll!litri|||||||!|||||UII!llllllllllllllllillll!milll!l|||l|||||||||||||||||||||l!|||||||||!||||||||||!||||i|||||!|||||||||||
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Ko so na praznik vseh svetnikov zvonovi širom naše dežele vabili ljudi k molitvi za rajne, je v tihi Humarjev dom v Vrtojbi stopila smrt in zaprla oči utrujeni in izmučeni ženi Frančiški Humar, roj. Gorkič. Končan je bil njen zemeljski boj, končana težka in dolga pot skozi življenje.
Rodila se je v Vrtojbi pred 76 leti pri Gorkičevih. Še mlada se je poročila z Ivanom Humarjem in prišla v njegov lepi dom na gričku za vasjo. Tu je bilo sedaj njeno kraljestvo. Tu je z ljubeznijo in hvaležnostjo sprejela od dobrega Boga vse otroke, ki ji je zaupal. Sedem otrok je razveselilo sončni dom na gričku. Materi in očetu so bili v ponos in veselje in v tiho upanje: izmed petero fantov bo morda kdo postal duhovnik.
In res, materi Francki je pelo srce od ganotja, ko se je njen Mirko odločil za semenišče. Ni' ga človeka na svetu, ki bi mogel prešteti in doumeti žrtve in trud slovenske matere, najzvestejše sinove spremljevalke na poti k učenosti. Cankar je v svoji materi upodobil vse slovenske matere-mučenice, tudi skromno mater Francko iz Vrtojbe. Že ob rojstvu vsakega otroka je sprejela nase težki križ, z njegovo smrtjo pa je postala dvakrat mučenica. Radost se je pretapljala v bridkost, sonce je vstajalo in zahajalo iz viharjev.
Že so težki oblaki zadnje vojne prežali na obzorju naše dežele, ko je njen sin Mirko dovršil v Rimu najvišje štu-dije, postal doktor teologije ter zapel v vrtojben-ski cerkvi svojo prvo sv. mašo. Bil je dan veselja in zmage za vse, v polni meri tudi za globokoverno mamo Francko. Izpolnjena je bila njena najbolj vroča želja.
Vojna vihra se je kmalu potem razbesnela tudi nad našo deželo. Razdvojila je duhove, ločila sinove od mater, očete od otrok. V praznih domovih so samevale in trepetale naše verne matere. Dvakrat je zakrvavelo srce ljubeče mame Francke,
Sv. oče na pokopališču Prima Porta v Rimu
Tudi sv. oče Pavel VI. se je popoldne na dan Vseh svetih pridružil veliki procesiji katoliških romarjev vsega sveta in obiskal v spremstvu nekaterih kardinalov pokopališče pri Prima Porta na 14 km Fla-minijske ceste. Najprej je šel v pokopa-liščno kapelo, kjer se je zadržal v molitvi, nato je pa pred kapelo nagovoril zbrano množico in poudaril, kako lepa je vez ljubezni in hvaležnosti, ki veže žive z mrtvimi. Priporočal jim je predvsem molitev za rajne, ne samo sorodnike in znance, temveč tudi za tiste, ki so dali življenje za utrditev miru na svetu, za vojake in druge umrle v zadnji vojni, za žrtve nesreč in tudi za tiste, za katere nihče ne moli.
Koncilski očetje so romali v Lurd
Skupina škofov je izrabila prekinitev koncilskih zasedanj v zvezi s praznikom Vseh svetnikov in je na povabilo lurškega škofa msgr. Theasa poromala iz Rima v Lurd, in sicer z letalom. Romanje je vodil sam škof Theas. Da bi vsi škofje lahko maševali pri lurški votlini, je sveti oče dovolil, da so smeli maševati tudi v popoldanskih urah. — Podobno romanje so nekateri koncilski očetje opravili tudi lani ob tem času. Tedaj se ga je udeležil tudi mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik.
Sestanek liturgičnih komisij
Dne 26. oktobra so se srečali v Rimu predsedniki narodnih liturgičnih komisij. Razgovarjali so se o novih liturgičnih knjigah, o narodnem jeziku v liturgiji in o drugih novostih, ki jih predvideva nedavno izdana liturgična inštrukcija.
Dve drami v obrambo Pija XII.
Pastor Angelicus je naslov drame, ki jo je napisal španski pisatelj Juan Antonio De La Iglesia v obrambo papeža Pija XII. z ozirom na njegovo stališče v teku druge svetovne vojne spričo preganjanja Judov s strani nacistov. — Dne 13. oktobra pa so prvikrat predvajali v New Yorku dramo Edvarda Molloya »The Comforter« (To-lažnik), ki želi biti odgovor na lažne obtožbe proti Piju XII., ki jih vsebuje Hoch-huthova drama Vikar.
Zahvala kardinala Graciasa
Kardinal Valerijan Gracias, nadškof iz Bombaya, je v tiskovni konferenci izrazil veliko zahvalo indijskim oblastem za pomoč, ki jo nudijo bližnjemu 38. mednarod-
dva sinova sta padla na bojišču, nista se več vrnila v sončni dom na hribu. Pot učenosti je druge vodila v svet, sin in hčerka zavzemata danes važna mesta v jugoslovanski državi, na domu je ostala le starejša hčerka s svojo družino. Sin duhovnik je danes v Gorici kot stolni vikar eden glavnih stebrov vsega verskega in kulturnega življenja na Goriškem.
Na vseh mrtvih dan je mama Frančiška ležala na mrtvaškem odru. Ves dan so jo vaščani hodili kropit. A ne samo ti. V velikem številu so prišli tudi Slovenci iz Gorice, da se poslovijo od matere, ki jim je dala srna duhovnika.
K pogrebu so prišli ljudje iz domače vasi in iz bližnjih krajev, pa tudi iz Gorice in od drugod s te strani meje. Med njimi je bilo okrog 15 duhovnikov.
Pogreb je vodil komenski dekan g. Viktor Kos. Goriško duhovščino so med dru-_ gimi zastopali stolni župnik msgr. Soranzo, msgr. Novak in dekan J. Žorž iz Štandreža. Častno je bila zastopana tudi goriška Marijina družba, ki je na ta način izkazala hvaležnost materi svojega voditelja. Veliko vencev in cvetja je spremljalo zadnjo pot dobre matere na pokopališče.
Ob odprtem grobu se je od pokojne poslovil g. župnik iz Vrtojbe Bernardin Godnič. Njena največja veličina je bila, je dejal, da je dala življenje sedmim otrokom, izmed katerih je prvorojenec postal duhovnik. V večnosti je šele spoznala, kako zna Bog tako velikodušnost poplačati.
Ni slovenskega pogreba brez petja. Kot prošnja in molitev izveni k Bogu in tolažba preostalim. Pred domačo hišo so pevci zapeli v slovo žalostinko, v cerkvi in no pokopališču so se pa še enkrat poslovili od pokojne.
Prvi mrak je že legel na pokopališče, ko je domača zemlja sprejela v svoj objem dobro mamo Frančiško, kjer bo dočakala dan vstajenja in snidenja z vsemi, ki so ji bili ljubi na tem svetu.
nemu evharističnemu kongresu. »Rad bi slovesno izjavil,« tako je dejal med drugim kardinal, »da nobena vlada kake laične države ne bi mogla storiti več kot so v ta namen storile vlade indijske zveze in vlade držav, ki jo predstavljajo. Njihovo delo je toliko bolj zaslužno zaradi dejstva, ker ga vrše brez varčevanja in brez vsakega sklicevanja na to, da predstavlja 6 milijonov katoličanov le neznatno manjšino med indijskim prebivavstvom, ki ga je nad 400 milijonov.«
Prireditve na svetovnem evharističnem kongresu
Indijski kardinal Gracias je povedal, da bo ob priliki 38. svetovnega evharističnega kongresa posvečenih na prostem pet škofov iz pet različnih kontinentov. Na študijskih konferencah bodo proučevali vprašanje lakote v svetu in vprašanje kontrole rojstev. Indijska Cerkev hoče ob kongresu pokazati milijonom in milijonom soroja-kov nekatoliške vere delo Cerkve in njen blagodejni vpliv.
Kongres za zaščito deklet
Ves teden od 12. do 17. oktobra se je vršil v zavodu Domus Pacis v Rimu 15. kongres Mednarodne katoliške zveze za zaščito deklet. Kongres je imel kot temo: »Dekleta in mi«. Kongres so pričeli na Kapitolu z govorom pokrovitelja tega gibanja, kardinala Pizzarda. Nato je govoril pater De Riedmatten o temi: »Mednarodni obseg apostolskih problemov«.
Ta mednarodna katoliška zveza je nastala leta 18% v Friburgu v Švici. Sedaj ima svoje odseke raztresene po vseh petih celinah. Posebna tajništva, ki jih je zveza ustanovila v skoraj vseh velikih mestih, služijo kot uradi za obveščanje, kot središča za namestitev in kot pomoč dekletom, ki so na potovanju ali ki iščejo delo. Na železniških postajah, v pristaniščih in na najvažnejših obmejnih prehodih so članice te zveze vedno na razpolago dekletom na potovanju in jim nudijo vso možno pomoč.
Nova afriška država
Od 24. oktobra dalje je Severna Rodezija neodvisna država, ki si je privzela ime Zambia, po reki Zambesi, ki teče skozi državo. Nova država šteje približno 3,500.000 prebivavcev, od katerih je okoli 16°6 katoličanov. Katoliške šole so zelo razširjene rn jih obiskuje tudi mnogo nekatoliških otrok.
Izvoljena predstavnika Slovenske skupnosti dr. Simčič in dr. Škrk sta se odločno postavila za slovenske pravice, kakor tudi za nekatere splošne potrebe.
GOVOR DR. SIMČIČA V TRŽAŠKEM
OBČINSKEM SVETU
V tržaškem občinskem svetu je govoril dr. Simčič. Najprej je omenil nekatera upravna vprašanja, kakor preveliko število občinskih uslužbencev ter protestiral proti umazaniji na tržaških ulicah, nato pa je zelo dolgo obravnaval slovenske pravice ter zahteve.
Najprej je izrekel zadovoljstvo, ker je tržaška občina izpolnila pred časom dano obljubo, da bo ustanovila slovenski vrtec v središču mesta, kar se je zgodilo v ulici Donadoni. Poudaril je, da je ta vrtec obljubil župan njemu kot zastopniku Skupne slovenske liste že lani julija v zvezi z glasovanjem o občinskem proračunu. Protestiral je proti nekemu tržaškemu listu in proti zastopnikom Italijanske liberalne stranke, ki se zaganjajo v slovenski vrtec, kakor da slovenski o-troci ne bi imeli pravice do vzgoje v materinem jeziku posebno v svojih najnež-nejših letih. Pobijal je trditev, da bi bilo slovenskih otrok malo. Žal nekateri slovenski starši vpisujejo svoje otroke v italijanske šole, ker se, čeprav neupravičeno, boje, da bi jim obisk slovenske šole pozneje škodoval.
Dr. Simčič je dalje protestiral, ker na slovenski šoli v ulici Donadoni niso namestili slovenskega napisa, morda iz strahu pred skupinico ljudi, ki se kot mumije oklepajo že pred kakšnimi dvajsetimi leti umrle in pokopane miselnosti. Občinski odbor naj takoj poskrbi za namestitev omenjenega napisa, čeprav bi to komu ne bilo všeč.
V nadaljevanju svojega govora je dr. Simčič naštel, kaj vse je bilo na njegovo posredovanje narejeno v raznih slovenskih šolah, nato pa je omenil nov način spodkopavanja ugleda slovenske šole z nastavljanjem nekaterih učnih moči na mesta, za katera niso usposobljene, medtem ko so usposobljene za druge predmete. Dr. Simčičeve besede nikakor niso bile naperjene proti profesorjem, ker ti vestno izpolnjujejo svojo dolžnost, ampak proti šolski oblasti, ki pri nastavitvah tega ni dovolj upoštevala. G. svetovalec nam je izjavil, da je dobil nekaj netočnih informacij in da seveda ne drži trditev, da nekateri profesorji ne bi znali na primer latinščine, saj so jo študirali vsaj v gimnaziji.
Na koncu je dr. Simčič omenil londonsko spomenico, na podlagi katere so se italijanske čete pred desetimi leti vrnile v Trst. Ni mogoče, da bi mogla vlada izvajati samo tiste točke spomenice, ki so njej v prid, ostale pa bi odklonila. Na izvajanje še čakajo členi 2, 3, 4 in 5 londonske spomenice, če izvzamemo šole, na vseh ostalih področjih slovenska manjšina še vedno čaka na ustrezne ukrepe v lastno zaščito. Glede občinske uprave, je nadaljeval dr. Simčič, je bilo nekaj narejeno, toda manjšina ne more reči, da je zadovoljna. Pričakuje priznanje imen slovenskih krajev, postavitev ustreznih napisov, imenovanje slovenskih uradnikov, da bi mogli občevati s slovenskimi občani v njihovem jeziku. Na koncu se je skliceval na okrožnico »Pacem in terris«. Manjšina bo zadovoljna, ko bo ta okrožnica uresničena.
Ker občinski odbor ni dal nobenih novih zagotovil za slovensko manjšino, dr. Simčič ni glasoval za proračun.
NASTOP DR. ŠKRKA
NA DEŽELNEM SVETU
Deželni svet Je obravnaval spomenico dežele k državnemu programiranju. K besedi se je oglasil tudi svetovavec Slovenske skupnosti dr. Jože Škrk, ki je poudaril zlasti naslednje točke:
Glede investicij je treba upoštevati tiste, ki so najbolj važne, nujne in donosne ter jim dati prednost, upoštevajoč seveda razne socialne obveznosti.
Treba je upoštevati mejni značaj naše dežele pri odpravljanju krize v tržaškem pristanišču, kjer že več let vlada mrtvilo kljub njegovemu ugodnemu zemljepisnemu položaju.
V Trstu še vedno velja ukaz št. 104 ZVU z dne 23. maja 1950, po katerem je nalaganje tujega kapitala podvrženo odločanju funkcionarju notranjega ministrstva. Ta zakon spravlja v beg vsakega tujega gospodarstvenika ali trgovca, kar je v veliko škodo Trsta. To se dogaja zlasti jugoslovanskim In avstrijskim gospodarstvenikom.
Tri duhovniške smrti
V Mariboru je umri stolni prošt dr. Franc Cukala. Rodil se je leta 1878 na Go-milskem pri Celju. Dasi štajerc po rodu, je stopil v celovško bogoslovje, kjer je bil leta 1902 posvečen v duhovnika. Kasneje si je pridobil v Grazu še doktorat iz bogoslovja. Služboval je najprej v Železni Kapli, bil nato kanonik pri Gospe Sveti in deloval pet let v celovškem Marijanišču. Sledila so leta župnikovanja v Podkloštru ter v Guštanju. Ker je ta kraj 1. 1918 pripadel Jugoslaviji, se je dr. Cukala vključil spet v mariborsko škofijo, v kateri je bil rojen. L. 1939 je postal stolni kanonik lavantinske škofije. — Pokopali so ga 9. oktobra t.l. v Mariboru.
Štajerski rojak je bil tudi prošt msgr. Anton Benetek. Rodil se je 1. 1877 v Grižah pri Celju. Kakor dr. Cukala, je tudi njega življenjska pot zanesla v celovško škofijo. Novo mašo je imel 1. 1906. Služboval je med drugim na Sv. Višarjah (takrat so namreč žabnice spadale pod celovško škofijo), v Železni Kaplji ter Št. liju na Dravi. Od leta 1911 do 1. 1924 je bil župnik na skrajni meji slovenske koroške zemlje na visokih Djekšah, nato pa je prevzel Žihpolje in leta 1928 postal prošt in dekan v Tinjah. Leta 1959 je vstopil v zasluženi pokoj. 25 let je vodil duhovniško združenje Sodalitete presv. Srca Jezusovega. Bil je vnet pridigar in neumoren nabožen pisatelj. — Pokopali so ga 21. oktobra v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Rodom iz Celja na Štajerskem, dasi nem-ške krvi, sin častnika avstro-ogrske vojske, je bil tudi dr. Edgar Geramb. Med drugim je študiral v Gorici, v Rimu pa si je pridobil trojni doktorat. Najprej je bil duhovnik mariborske škofije, nato pa je po razpadu Avstro-ogrske odšel v celovško škofijo. Zadnjih 32 let je bil župnik v Borovljah. Sedemdeset let star se je blizu Žihpolj v nedeljo 18. oktobra tako težko ponesrečil s svojim malim busom, da je ranam pozneje podlegel. Z njim so se ubile še tri druge osebe. —■ Pokopali so ga 24. oktobra v Borovljah.
Smejala se je svoji naivnosti
Dopisnik ljubljanskega dnevnika »Delo« je nedavno zastavil pisateljici Miri Miheličevi tole vprašanje:
Čemu se lahko navsezgodaj iz srca nasmejete, ko pogledate skozi okno?
Pisateljica je odgovorila: Svoji naivnosti, ker sem hotela poletje preživeti v idiličnem miru na Dolenjskem. Tišino, tako potrebno mestnim živcem, je nenadoma zmotil obupan otroški in ženski jok iz bližnje vasice, ki šteje samo pet hiš in od koder so rubežniki gnali kar štiri živinčeta, za njimi pa je capljala procesija objokanih razcapanih otrok. Potem je iz vasi ves prestrašen pritekel moj mali sin, ki je vse to gledal in tudi slišal, kako so tisti, ki so živino vzeli, za nameček še izjavili, da bi bilo treba vse kmete pobiti. Morda zato, ker vstajajo že ob štirih zjutraj in garajo pozno v noč za davke, ki jih vkljub vsemu ne morejo plačati, pa je taka vnema za delo škodljiva, ker vzbuja pohujšanje pri drugih? Po uspešnem pogonu tudi iz dru-
gih okoliških vasi se je iz koncentracijskega taborišča za živino razlegalo veliko mukanje in razglašalo daleč naokrog, kako ta občina rešuje svoje komunalne probleme.
Na vprašanje: Kateri ženski lik v naši nacionalni zgodovini bi bil še upesnitve vreden? je sledil odgovor: Poleg že opevane nezakonske matere predlagam za pesniški model kot junakinjo našega časa zakonsko mater z večjim številom otrok.«
Medtem ko tako oblasti uničujejo kmeta na slovenski zemlji, dokler ga z nje ne spode, dovažajo v Slovenijo za dela na podržavljeni zemlji kmete iz hrvatske Like, ki po trdi borbi na skalnatih tleh Dinare smatrajo preselitev na boljšo slovensko zemljo za velik, sicer le trenuten dobiček in napredek.
Odkrili so ploščo skladatelju Lajovicu
Na Vačah pri Litiji so odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši skladatelja Antona Lajovica, prvega mojstra slovenske moderne glasbe, ki jo je v začetku našega stoletja dvignil na mednarodno raven. Zanimivo je, da se je v isti hiši kot Anton Lajovic rodil leta 1776 Matevž Ravnihar, prvi tržaške-koprski škof, ki je umrl v letu 1845 in ima na hiši že spominsko ploščo. Ravniharja smatrajo za očeta slovenskega pripovednega jezika. V Ljubljani je zavela velika senzacija, ko se je izvedelo, da je dr. Ladislav Lajovic sredi junija 1964 v arhivih univerzitetne knjižnice odkril rokopis celotnega Ravniharjevega prevoda svetega pisma.
30.000 romarjev v Lurdu
S slovesno sveto mašo v podzemski baziliki sv. Pija X. v Lurdu so zaključili 56. romanje molivcev sv. rožnega venca, ki se ga je udeležilo nad 30 tisoč vernikov. Ti so prispeli iz različnih evropskih in prekomorskih dežel. Poseben namen je bil srečen izid ekumenskega koncila.
»KONCILSKI POTRES«
V baziliki sv. Petra deluje v času koncilskih zasedanj tudi bar, ki mu je znani kardinal Bacci iznašel latinsko besedo »thermopolia«. Ker so lani nekateri koncilski očetje, zlasti iz prekomorskih dežel, preživeli skoro več časa v baru kot pa v koncilskih klopeh, je letos koncilsko vodstvo odločilo, da se bar odpre šele ob
11.	in zapre brez usmiljenja točno opoldne. Ko je ura enajst, nenadoma vrste koncilskih očetov prevzame čuden nemir. Zasliši se šuštenje talarjev kot da bi šel veter skozi krošnje dreves in že se rdeče-pisana reka cerkvenih dostojanstvenikov usmeri v velikem številu proti »thermopolia«. Eden navzočih škofov je v šali dejal, da je to »koncilski potres«, saj se zamaje vse ogrodje, ki drži sedeže ob stenah bazilike, drugi pa je dodal, da ta potres ni nevaren, ker so vsi koncilski očetje kolektivno zavarovani za primer kake nesreče, dokler se mudijo v Rimu.
■13 s
»•»j;!?
žiTljemja CcrUg
Stran 3
Slovenci v tržaških okoliških občinah! Povsod imamo lastne kandidatne liste, liste Slovenske skupnosti. Na njih kandidirajo sami domači ljudje, ki niso odvisni od italijanskih strank in ne poslušajo njihovih ukazov. So odločni in sposobni ter bodo znali voditi slovenske občine in upoštevati samo potrebe prebivalstva in nič drugega. Zato vsi glasujmo za liste Slovenske skupnosti!
Naši kandidati za pokrajinske in občinske volitve na Tržaškem
Slovenska skupnost, ki na Tržaškem združuje vse obstoječe slovenske politične organizacije in zajema v svoj krog tiste, ki niso vpisani v nobeno stranko, je vložila svoje liste za pokrajinske volitve v tržaški pokrajini ter za občinske v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina.. Vse liste imajo znak lipove vejice z dvojezičnim napisom »Unione Slo vena - Slovenska skupnost«.
Kandidati za pokrajinske volitve
V tržaški pokrajini je za pokrajinske volitve 24 volilnih okrožij. Na področju tržaške občine je 21 okrožij, ostala tri pa tvorijo Devin-Nabrežina (skupno z Zgonikom in Repentabrom), Milje in Dolina (skupno z nekaterimi volišči pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji iz tržaške občine). — Kandidati Slovenske skupnosti za pokrajinske volitve so:
1. volilno	okrožje: Legiša Drago, časnikar
2.	—	»	—	Terčon Josip, trgovec
3.	—	»	—	Flajban Mihael, trgov.
4.	—	»	—	Kokorovec Giani,
delavec
5.	—	»	—	Starc dr. Milan,
zdravnik
6.	—	»	—	Valenčič Livio, radijski
napovedovavec
7.	—	»	—	Bandelj Sergij,
uradnik
8.	—	»	—	Starc dr. Milan,
zdravnik
9.	—	»	—	Tomažič Stanislav,
delavec
10.	—	»	—	Flajban Mihael,
trgovec
11.	—	»	—	Mljač Franc, uradnik
12.	—	»	—	Logar dr. Aljoša,
pravnik
13.	—	»	—	Štoka Ljubo, uradnik
14.	—	»	—	Simčič dr. Teofil,
časnikar
15.	—	»	—	Tul dr. Alojz, profesor
16.	—	»	—	Simčič dr. Teofil,
časnikar
17.	—	»	—	Černe Dušan, časnikar
18.	—	»	—	Dolhar dr. Rafko,
zdravnik
19.	—	»	—	Rudolf Saša, uradnik
20.	—	»	—	Štoka Drago, pravnik
21.	—	»	—	Sosič dr. Milan,
inženir
Devin-N'abrežina: Legiša Drago;
Milje: Lovrečič Danilo, predstavnik slov.
visokošolcev na univerzi;
Dolina: Legiša Drago.
Kandidati Slovenske skupnosti za Nabrežino:
Ul/)
Dolina; 7. Fonda vd. Fidel Angela - Pesek;
8.	Križmančič Albin - Krogle; 9. Jercog Valentin - Dolina; 10. Zahar Roman - Za-brežec; 11. Ota Ivan - Krogle; 12. Sedmak Ivan - Boršt; 13. Jurjevič Zorko - Dolina; 14. Zahar Bruno - Boršt; 15. Bernhard Edi - Zabrežec; 16. Štrajn Josip - Dolina; 17. Lovriha Josip - Dolina; 18. Šturman Kazimir - Prebeneg; 19. Smotlak Ernest - Mačkovije; 20. Razen Milan - Gročana.
To je res dobra kandidatna lista, na kateri so sami znani in zavedni Slovenci ter zaslužijo zaupanje vseh prebivavcev dolinske občine.
Kandidati Slovenske skupnosti
za Zgonik
Za zgoniško občino je predložila Slovenska skupnost sledeče kandidate: 1. Rebula Ladi, uradnik - Mali Repen; 2. Žigon Miro, kmetovavec - Zgonik; 3. Grilanc Peter, knjigovodja - Salež; 4. Milič Viktor, gostilničar - Briščiki; 5. Černjava Alojz, delavec - Gabrovec; 6. Vodopivec Just, kmetovavec - Koludrovica; 7. Štolfa Karlo, kmetovavec - Salež; 8. Doljak Riko, kmetovavec - Salež; 9. Milič Dušan, kmetovavec - Zagradec; 10. Gruden Zdravko, delavec - Zgonik; 11. štrekelj Dominik, upokojenec - Gabrovec; 12. Milič Josip, kmetovavec - Mali Repen.
Tudi zgoniška občina ima v okviru Slovenske skupnosti listo dobrih in sposobnih kandidatov, ki pri upravljanju občine ne bodo odvisni od nikogar, zlasti pa ne od vodstva italijanskih strank, ki nimajo nič iskati v slovenskih občinah.
Kandidati Slovenske skupnosti
za Repentabor
Repentaborska občina je dobila kandidatno listo, ki res zasluži, da odločno zmaga pri volitvah dne 22. novembra. Sestavljajo jo možje, ki niso nikakšni strankar-ji, temveč predstavljajo skupnost vseh zavednih Slovencev iz krajev, ki spadajo v repentaborsko občino. — Kandidatna lista je sestavljena takole: 1. Guštin Mihael -Col; 2. Doljak Josip - Veliki Repen; 3. Guštin Karlo - Col; 4. Guštin Edvard - Col;
5.	Guštin Emil - Veliki Repen; 6. Guštin Ludvik - Col; 7. Hrovatič Milan - Veliki Repen; 8. Milič Alojz - Veliki Repen; 9. Škabar Karlo - Veliki Repen; 10. Škabar Karlo - Veliki Repen; 11. Škabar Roman -Veliki Repen; 12. Zlobec Avguštin - Fernetiči.
Radio Trst A
Teden od 8. do 14. novembra 1964
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Beli kit Mobv Dick«, povest, 1. del: »Ladja Pequod«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe. — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Arturo Zardini« iz Pontebbe. — 16.00 Nov pesniški rod: »Milena Merlak-Detela«, pripravil Jože Peterlin. — 1800 Kino, včeraj in danes. Urednik Sergij Vesel. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Mrtve sjednkrat uod smrte ustanejuo«.
Ponedeljek: 18.00 Znanstveni leksikon. Ureja Slavko Andree. — 18.30 Naši mladi solisti. — 20.30 Alessandro Scarlatti: Zmagoslavje časti, komična opera v treh dejanjih.
Torek: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj: 1. lekcija - pripravil Janko Jež.
— 18.30 Sodobna italijanska glasba. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja: Janez Trdina: »Janez Kleščar«. — 21.55 Koncertisti naše dežele: Pianist Goj-mir Demšar.
Sreda: 12.15 Podobe iz narave. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izva-javcev. — 18.00 Radijska univerza: Branko Pegan: Galileo Galilei: (1) »Zgodovinski oris dobe«. — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov: »Richard Strauss«, pripravil Dušan Pertot. — 19.15 Higiena in zdravje; pripravil dr. Rafko Dolhar. — 20.30 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi.
četrtek: 11.45 Rimski motivi. — 12.15 V Trstu pred sto leti. — 18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 2. lekcija, pripravil Janko Jež. — 19.15 Širimo obzorja: Tradicionalne dejavnosti tržaškega gospodarstva: (4) »Rafinerije mineralnih olj«, pripravil Aleš Lokar. — 20.30 »Puran z leseno nogo«. Radijska igra.
Petek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Bi-lo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend »Petelinov čudedelni kamen«, pripravil Jurij Slama. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (4) Matija Čop«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj.
— 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Okno v svet. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — »Hiša v parku«, detektivska zgodba v treh dejanjih. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora: (1) »Ruj«. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. — 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 »Zbor »Kras«, ki ga vodi Pavla Komel. — 22.00 Veliki tuji simfonični orkestri.
llllllllllllllllllllllllll!!IIIIIIIII|||||||||||||||||II|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||f||||||||||||||||||||||||||||||||||||]||]|||||||||||||||)||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||
Jesenska »Mladika«
1. Terčon Josip, trgovec - Nabrežina;
2.	Briščak Mirko, delavec - Praprot; 3. Ferfolja Lidija, visokošolka - Medja vas;
4. Floridan dr. Egon, pravnik - Nabrežina;
5. Gruden Stanko, delavec - Mavhinje; 6. Jež dr. Janko, profesor - Sesljan; 7. Kosmi-na Stanko, trgovec - Nabrežina; 8. Kralj Ivo, delavec - Slivno; 9. Kuk Bruno, delavec - Praprot; 10. Legiša Alojz, delavec -Stivan; 11. Legiša-Terčelj dr. Marta, prof. -Vižovlje; 12. Legiša Drago, časnikar - Devin; 13. Logar dr. Aljoša, pravnik - Sesljan; 14. Pipan Robert, delavec - Mavhinje; 15. Skerk dr. Josip, pravnik - Trnovca; 16. šušterčič Srečko, učitelj - Prečnik; 17. Trčon Antek, trgovec - Sesljan; 18. Trčon Just, kmet - Slivno; 19. Venier Josip, obrtnik - Nabrežina; 20. Zavadlav Leopold, u-Pokojenec - Šempolaj.
V nabrežinski občini je bilo vloženih sedem list, ostalo pa jih je šest, ker misov-ska lista ni bila potrjena. Poleg Slovenske skupnosti so vložili liste italijanski komunisti, italijanski socialisti, krščanski demokrati, liberalci, italijanski socialni demokrati. — Slovenska skupnost gre na volitve sama in se noče vezati z nikomer, zlasti ne s tistimi, ki so odgovorni za zidanje begunskih naselij in ne dovolijo, da bi se v turistični ustanovi govorilo slovensko.
Kandidati Slovenske skupnosti za Dolino
1.	Tul dr. Alojz - Mačkovlje; 2. Kosmač Niko - Zabrežec; 3. Žerjal Friderik - Bolju-fiec; 4. Lovrečič Danilo - Domjo; 5. Zahar Mario - Zabrežec; 6. Kocjančič Valentin -
Po poletnih počitnicah je to prva številka revije »Mladika«, ki prihaja v dneh, ko se je že začelo prosvetno življenje v letošnji sezoni. Zato je v prvi vrsti odraz prosvetnega utripa v mesecu oktobru.
Veliko pažnjo posveča revija našim prosvetnim domovom prav ob otvoritvi Slomškovega mladinskega doma v Bazovici. Nataša Kalanova naniza ob tem dogodku rast katoliškega gibanja na Primorskem po zadnji vojni, ki je rodilo vrsto domov ali vsaj prosvetnih farnih dvoran, v katerih se je razvijalo in živelo narodno in kulturno življenje. Saj leta 1945 nismo imeli nobenih prostorov za večje javne prireditve. V Trstu je bil edino Marijin dom v ulici Risorta, toda ta je bil namenjen predvsem Marijini družbi, ki pa je vabila na nešteto prireditev tudi prijatelje družbe. Vendar velikih javnih prireditev tam ni bilo mogoče imeti. A v teh letih je vendar zraslo lepo število prostorov, da smo lahko veseli.
Drug važen poudarek v »Mladiki« je na desetletnici Kulturne akcije v Buenos Airesu. Urednik je za ta dogodek preskrbel intervju Saše Martelanca s pisateljem in sourednikom Meddobja Zorkom Simčičem. Na prijeten način in s širokim pogledom na sodobno kulturno ustvarjanje je Zorko Simčič uokviril delo Kulturne akcije in nam ob tem mnogo stvari osvetlil.
Tretji poudarek daje ta številka »Mladike« procesu v jugoslovanskem komunizmu, kakor se kaže iz kulturnih oziroma nekulturnih dogodkov v zvezi s Perspekti-
vami in predstavo »Tople grede«. Pogumen, a zelo iskren članek o tem je napisal Lev Detela. Iz njegovega pisanja se odraža globoka ljubezen do svobodnega ustvarjanja in skrbi za slovensko kulturno rast.
Poleg teh treh temeljnih vprašanj posveča revija dobršen del čisti literaturi. Zora Saksida nadaljuje povest »Tujci povsod«. Lev Detela objavlja prvi del novele Nočna praksa, Milena Merlak Detela pa objavlja dve zelo lepi pesmi. Aktualno je nadaljevanje popisa Janeza Beleja o Afriki, Ivančičev članek o arhitektu Ivanu Vurniku, članek Stanka Zorka o liturgični konstituciji in drugo. Treznemu slovenskemu volivcu skuša približati važnost volitev prispevek Slovenci in volitve, dr. Lojze Škerl pa odgovarja zelo stvarno na aktualna vprašanja.
Poleg tega prinaša revija še več drobnih zanimivosti in bi nam bilo resnično žal, če bi »Mladika« ne prišla do vseh naših ljudi. V nekaterih farah je vse premalo razširjena. Opozorilo uredništva, da ne bo moglo izdajati revije, če je ne bomo bolj razširili, vzemimo resno. Prepričani smo, da nam bi bilo zelo žal, če bi morala prenehati in bi bilo to gotovo velika škoda za naše narodno in kulturno življenje, posebej za afirmacijo katoličanov.
Revijo lahko naročile direktno (ul. Do nizetti, 3 - Trst) ali jo dobite v vseh slo venskih knjigarnah v Trstu in Gorici ter v prodajalnici časopisov v Trstu (Parovel, na začetni in končni postaji openskega tramvaja).
OGLEJSKI OBRED
Znani goriški čgodovinar msgr. Franc Spessot iz Farre je v reviji »Studi Gori-ziani«, ki jo izdaja goriška državna knjižnica, v zvezku XXXV. - 1964, objavil razpravo »Libri liturgici Aquileiesi e rito patriarchino«. V Bruslju so namreč izdali v točnem posnetku misal oglejskega obreda iz leta 1519. (Misal je bil tiskan v Benetkah.) Zelo važen je ta misal za proučevanje zgodovine liturgije. Misal je tudi pravo umetniško delo, ker ima zelo veliko slik in okraskov. Oglejski obred so v 16. stoletju, posebno pa po tridentinskem koncilu začeli nadomeščati z rimskim obredom, ker se niso pobrigali, da bi zopet tiskali misale in brevirje ter druge liturgične knjige tega obreda. Na provincialnem koncilu v Vidmu 1. 1596 so pa končno ukinili oglejski obred in uvedli rimskega. Temu koncilu so prisostvovali tudi škofje iz Pule, Poreča, Kopra in Novega grada v Istri. Tržaški škof pa je opravičil svojo odsotnost.
Štefan Kocjančič, profesor bogoslovja v goriškem semenišču, je objavil v škofijskem listu tržaško-koprske škofije »Fo-lium Diocesanum« 1. 1872 do 1875 razpravo »Tractatus de liturgia ecclesiae Aquileiensis« (Razprava o bogoslužju o-glejske cerkve). V tej razpravi je upošteval ravno zgoraj omenjeni misal iz leta 1519 in rokopisni brevir iz 15. stoletja, ki ga je hranil arhiv kapitlja tržaške katedrale.
Za nas Slovence je seveda zelo važen tisti del razprave, ki govori a oglejskem patriarhijskem obredu v Sloveniji (II rito patriarchino nella Slovenia). Oglejski patriarhat je segal do Drave, tako da je pod Oglej spadal dober del južne Koroške, celjska grofija in vsa Kranjska do hrvaške meje. Na vsem tem cerkvenem področju je bil v veljavi oglejski obred. Ljubljanska škofija je bila zadnja, ki je ukinila oglejski obred in uvedla rimskega.
Prvi, ki je v Sloveniji objavil študijo o oglejskem obredu je bil J Smrekar, in sicer v »Zgodovinskem zborniku« 1. 18SS in 1889 pod naslovom: »Staro pisane mašne bukve kranjskega farnega arhiva«. L. 1924 pa je v »Bogoslovnem Vestniku« prof. bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani dr. F. Ušeničnik napisal razpravo »Obrednik oglejske cerkve v ljubljanski škofiji«, v kateri je razložil celotno bogoslužje po oglejskem obredu.
V Gorici se nahaja en izvod misala oglejskega obreda iz 1. 1517 v semeniški knjižnici in eden iz 1. 1519 v državni knjižnici (Biblioteca Governativa).
Omenili smo samo nekaj glavnih podatkov iz omenjene razprave msgr. Spes-sota, posebno tiste, ki se tičejo nas Slovencev. Zato smo hvaležni msgrju. Spessotu, da se ozira v svojih temeljitih razpravah tudi na nas Slovence. 'Io je tudi zelo koristen prispevek za spoznavanje sosednih narodov'.
R.
Kratke novice
»Sip« je nadomestila »Telve«
Vse italijanske telefonske družbe, Telve, Stipel, Teti, Timo in Set, so sedaj združili v eno samo, z imenom SIP (Societa Idro-elettrica Piemontese). Telefonski naročniki ne bodo zaradi te spremembe nič utrpeli, le novemu imenu se morda ne bodo tako kmalu privadili.
Bogastvo ne prinaša sreče
To lahko premišljuje sedaj v ječi »srečni« zmagovavec meranske loterije, ki je lansko leto zadel 150 milijonov lir. Z ženo je do tedaj živel v naj večji slogi in miru. Kar čez noč je postal milijonar in prav tako naglo se je tudi spremenil. Začel je ženo zmerjati in jo celo pretepati, kar ga je končno spravilo v ječo. — Žena upravičeno sedaj objokuje prejšnje čase, ko so bili še ubogi, a srečni.
Med trnjem in osatom
Skrivljeno pisanje
Če primerjamo pisanje ljubljanskega komunističnega »Dela« s pisanjem »Primorskega dnevnika« kar se vere in Cerkve tiče, opazimo, da piše prvi list o Cerkvi in njenih problemih na splošno veliko bolj objektivno kot pa naš tržaški. Pri slednjem se vidi, da skuša ob vsaki priliki Cerkev prikazati tako, da bi ostal na njej kak madež.
Pretekli teden je »Primorski dnevnik« vsaj trikrat na skrivljen način, da ne rečemo nepošten, informiral svoje bravce o sodobnih dogodkih.
Znano je, s kakšnim užitkom je »Primorski dnevnik« poročal o izgonu 203 katoliških misijonarjev iz Sudana. Njemu se je zdelo čisto prav, da je vlada izgnala misijonarje, ki so sudanskim zamorcem — 4 milijone po številu — nudili poleg vere prosveto in izobrazbo po šolah. Vlada sama je priznala, da so ji bili misijonarji na potu zato, ker so v ljudstvu s svojim delom vzbudili narodno zevest. Človek bi pričakoval, da bo »Primorski dnevnik«, ki tako goreče zagovarja osamosvojitev zamorske Angole izpod Portugalske, podpiral tudi gibanje sudanskih zamorcev za osvoboditev teh pokrajin izpod arabskih tlačiteljev, ki so stoletja prav v Sudanu prirejali in še prirejajo lov na sužnje in jih prodajali potem širom po svetu. Da to gibanje obstoja, prizna tudi »Primorski dnevnik«, saj piše, da so na jugu Sudana izbruhnili neredi in da so se mnogi zamorci pred nasiljem arabskih gospodarjev zatekli v osrednje a-friške države. Toda, ker je vlada vojaškega diktatorja Abuda do katoliške Cerkve nasilno postopala, je našemu tržaškemu dnevniku na moč simpatična in jo skuša sedaj, ko je prav v zvezi s temi neredi morala odstopiti, prikazati kot žrtev kolonialnih sil, ki da že več let izzivajo nerede med zamorci in da so žrtev verskih misij, zlasti Vatikana, ki da je tudi podpiral misijonarsko delavnost. Kot da bi to bilo nekaj slabega! Njegovi bravci naj dobijo vtis, da je general Abud postal žrtev spletk misijonarjev in Cerkve, ko je pa resnica prav obratna. — Ali je tako pisanje še pošteno?
Drug primer je poročanje o nameravanem potovanju sv. očeta Pavla VI. v Indijo na evharistični kongres. Namesto da bi stvarno poročal, da se vsa indijska država z. vlado vred veseli tega dogodka, objavlja pod velikim naslovom, da v Indiji protestirajo proti obisku Pavla VI. in da organizacija »Arya Samaj« zahteva, naj misijonarji, ki niso Indijci, do konca leta zapu-ste Indijo. Nič pa »Primorski dnevnik« ne pove svojim bravcem, da je ta organizacija v Indiji nepomembna, da izraža skupino nacionalističnih nestrpnežev v Indiji, ki so podobni tržaškim fašističnim kričačem in da javno indijsko mnenje nastope te organizacije odklanja. Bravec »Primorskega dnevnika« dobi enostavno vtis, da je vsa Indija zoper papežev obisk.
Tretji primer je fotografija, kjer je videti duhovnika Guinessa v družbi dekleta Kay Kirham. To dekle se je dalo brez obleke slikati za neki lepak in duhovnik Guiness — angleški protestantovski pastor — je to dekletovo ravnanje obsodil. »Primorski dnevnik« bi rad bravcem tega duhovnika prikazal kot moralnega ozkosrč-neža. Nikjer ne omenja, da je duhovnik protestant, temveč le, da so se cerkveni krogi »začeli nad tem usajati«. Vsa čast anglikanski cerkvi, da k tej provokaciji zoper moralo ni molčala. Fotografija, kjer je duhovnik predstavljen skupaj z omenjenim dekletom, je za nas fotomontaža (sestavljena slika), kajti njegov nasmeh gotovo ne velja dekletu, zoper katero je nastopil. »Primorski dnevnik« dodaja: »Iz njegovega (duhovnikovega) izraza ne razberemo, da bi se nad živim dekletom zgražal.« Ker se »Primorski dnevnik« skrbno pazi, da bi omenil, da je duhovnik Guiness protestant, dobijo njegovi bravci vtis, da gre za katoliškega duhovnika, ki ima dvojno moralo, eno za javnost in eno zase.
Menimo, da list, ki v enem tednu trikrat resnico skrivljeno prikaže, gotovo ne spada pod streho tistih Slovencev, ki hočejo svoje otroke vzgojiti v spoštovanju do Cerkve in v ljubezni do resnice.	—	fj
Slovenci že imamo lastno zastopstvo v deželnem svetu. Izvolimo ga še v tržaški pokrajinski svet! To je naša sveta dolžnost! Ce bomo strnjeno glasovali za listo Slovenske skupnosti, si ga bomo priborili. Pojdimo vsi na delo za zmago Slovenske skupnosti!
I lORIŠKE U	NOVICE
Spomnili smo se naših rajnih
Dolge procesije ljudstva so v teh dneh poromale na pokopališča in se tam poklonile spominu svojih rajnih z molitvami, cvetjem in lučkami. Tudi najbolj pozabljen grob je imel svoj cvet, spomin na preminule je znova oživel.
Tudi na goriško pokopališče se je zgrnila velika množica ljudstva, ki je vse do prvega mraka obiskovala grobove svojih dragih, prijateljev in znancev. Več duhovnikov je blagoslavljalo grobove in za mnoge rajne je bila to edina molitev. Ob grobu, kjer je pokopanih večje število gori-ških duhovnikov in kjer počiva tudi prof. Mirko Filej, so se ob 3. popoldne zbrali naši pevci, da počastijo spomin tega prerano umrlega neumornega prosvetnega delavca in se mu oddolžijo s pesmijo za ves trud, ki ga je imel prav pri formiranju naših zborov in skrbi za naša prosvetna društva.
Najprej je g. Jože Jurak zapel »Libero« in zmolil molitve, za njegov dušni pokoj ter pokoj ostalih duhovnih sobratov, ki z njim delijo skupni grob, nato pa so pevci pod vodstvom g. Fr. Valentinčiča ubrano zapeli žalostinko.
Vsa skupina je nato odšla še h grobu pok. Lojzeta Bratuža, kjer so se pevci tudi njegovemu spominu oddolžili s toplo zapeto pesmijo.
Brezsmiselni bi bili prazniki Vseh svetih in vseh mrtvih dan, če bi jim Cerkev ne dala svojega posebnega pečata in jih uvrstila med praznike cerkvenega leta. Cerkev je skrbna mati svojih otrok.
Lepa in slovesna je bila sv. maša s škofovo asistenco v stolnici. Za nas Slovence še posebno pomenljiva. Znova se je izkazalo, da so v kulturnem udejstvovanju Slovenci na prvem mestu v Gorici. Stol-niški kapitelj je bil zadnja leta v velikih težavah glede petja pri velikih mašah. Zato je naprosil naš zbor »Lojze Bratuž«, da bi prevzel slovesne maše v stolnici. In tako je na praznik Vseh svetih slovenski zbor prvič nastopil in krasno odpel Gruberjevo »Erste Sonntagmesse« pod taktirko prof. Ive Bolčine in ob orgelski spremljavi prof. Lojzke Bratuževe. Tako je stolnica spet zadobila nekdanje lice, ko so se na koru vrstili najboljši zbori in poživljali cerkveno bogoslužje. Ne samo slovenski, tudi italijanski verniki si želijo, da bi ta dobri zbor še slišali v naši stolnici.
Gospod nadškof je imel ob evangeliju lepo pridigo, v kateri je poudaril pomen svetnikov za sv. Cerkev, kajti svetniki, je dejal, so Kristusovi prevodniki.
Tudi tržaški radio, ki zvesto sledi vsem večjim cerkvenim praznikom, je osredotočil svoje oddaje spominu rajnih. V opoldanski oddaji Vera in naš čas smo z doživeto pozornostjo sledili lepemu govoru o življenju onstran groba, ki ga je imel doberdobski župnik g. Bogomil Brecelj.
Ko smo na dan vseh mrtvih prišli k prvi sv. maši v stolnico, nas je neprijetno zadela vest, da je v Vrtojbi po daljši bolezni umrla mati našega požrtvovalnega in priljubljenega stolnega vikarja dr. Kazimirja Humarja. Umrla je na večer Vseh svetih in vsi stolniški verniki smo se je toplo spomnili v molitvi.
Jazbine — Poroka
V naši cerkvi Marije, Pomočnice kristjanov sta se preteklo soboto pred praznikom Vseh svetih poročila gdč. Majda Sfiligoj, hčerka dr. Avgusta, odvetnika in občinskega svetovavca, ter geolog g. Miro Koršič, sin zidarskega podjetnika Remi-gija iz ulice Orzoni. Poročil ju je med sv. mašo msgr. F. Močnik, ki je imel zanju nagovor, pri katerem je tudi prebral brzojavko sv. očeta, s katero pošilja apostolski blagoslov poročencema, sorodnikom in vsem navzočim pri poročnem slavju.
Lepo število sorodnikov in znancev se je zbralo v okusno okrašeni cerkvici sredi vinogradov in polj, ki so v svoji jesenski lepoti vseh mogočih barv. — Novoporočence-ma voščimo vsi obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
Čestitamo!
V družini prof. Iva Bolčine in prof. Irene, roj Bratina se je rodil sinček prvorojenec, ki je prejel pri krstu ime Karel. S srečnima staršema se veselimo vsi gori-ški Slovenci, saj nam je dobro znano, koliko prostega časa žrtvuje g. prof. Bolčina Ta naše prosvetno življenje v Gorici in kot pevovodja pevskega zbora »Lojze Bratuž«
ter zato prosimo Boga, da bi bil otrok v blagoslov staršem, vsej slovenski skupnosti pa nov zvest član bodočega rodu.
Z zadnje občinske seje v Sovodn j ah
Bila je 29. oktobra. Najprej se je govorilo o nabavi zemljišča Leopolda Ožbot v Rupi za razširjenje občinske ceste, nato so bili imenovani člani za občinski volivni odbor in odobril se je dodatek k 13. mesečni plači občinskim uslužbencem za leto 1963.
Pri slučajnostih je odbornik Karel Cer-nio protestiral, da se je občina (ki je v rokah »naprednih« socialistov) poslužila cerkvenega zidu na Vrhu za volivno propagando, saj je tako ravnanje poniževalno za občinsko upravo. V zvezi s tem se je sklenilo, da se v bodoče za lepake uporablja neki zid ob cesti sredi vasi.
Tudi je g. Čemic interpretiral g. župana, kaj je bilo sklenjenega na sestanku z go-riškimi predstavniki glede industrijske cone in regulacijskega načrta. G. župan je vztrajal na trditvi, da še ni bilo nič sklenjenega in da je šlo samo za posvet.
G. Cernic je nato vprašal, kako stališče bo zavzel sovodenj ski občinski odbor, ko bo zemljišča naših kmetov zadela ista usoda kot tiste v Štandrežu. Spet je odgovarjal g. župan, da zaenkrat stvar ni aktualna, ko bo pa dozorela, da bodo o tem razpravljali tudi v občinskem svetu v Sovodnjah. Zdi se, da imajo g. župan in njemu zvesti odborniki zelo kratek spomin, ker drugače bi se morali spomniti na izjavo, ki govori o industrijski coni in regulacijskem načrtu za Sovodnje in ki jo je g. župan prebral in dal na glasovanje 9. junija 1964, To izjavo je nato priobčil »Primorski dnevnik« z dne 14. junija 1964.
Memorial »M. Filej« - 1964
Odbojka. — Vsa prijavljena moštva so potrdila svojo udeležbo in tako bo na turnirju nastopilo 6 ekip, razdeljenih v dva kola (Števerjan, Pevma, Rojan iz Trsta, Štandrež, Sovodnje, Gorica).
Tekme se bodo začele v nedeljo 8. t. m. ob 8.30 zjutraj. Tekmovalci naj se zberejo vsaj do 8h v Katoliškem domu na Vialu XX. Septembra; s seboj naj prinesejo copate, kratke hlače in majico.
V četrtek 5. t. m. bo trening v telovadnici na Trgu Catterini od 20-22h. Pridejo naj zastopniki vseh goriških moštev, da se pogovorijo o dokončni organizaciji tekem.
Pogozdili bodo področje ob Vipavi in goriški Kras
Deželna vlada je predložila rimski vladi predloge za državne investicije za prihodnjih pet let. V okviru del so najnujnejša pogozdovalna dela. Za te bi v naši pokrajini potrebovali 641 milijonov lir. V načrtu so štiri pogozdovalna področja, in sicer Lizerta, za katero bi potrebovali 96 milijonov lir, področje ob Vipavi s 47 milijoni lir in preostali del goriškega Krasa z vsaj 40 milijoni lir.
Za ureditev gozdnih poti je predviden strošek 158 milijonov lir; od teh 100 milijonov za 20 km ceste v nižjih Brdih in 50 milijonov za ceste na kraškem področju.
Za vodovodne naprave je potrebnih 80 milijonov lir, za obnovo kmečkih hiš in pašnikov 170 milijonov, za ureditev rek in hudournikov 35 milijonov lir.
To so v glavnem dela vključena v redni državni proračun, ki naj bi jih izvršili v prihodnjih petih letih 1964-69.
Smrt. vzorne matere v Rajblju
Od četrtka na petek 29. oktobra se je preselila v večnost najstarejša slovenska mati v Rajblju, Ana Černuta por. Vencelj. Dopolnila je 89 let. Bila je mati 16 otrok od katerih jih je še 15 živih. Doma je bila iz Loga pod Mangartom, poročila se je v Strmec in ko so Nemci Strmec leta 1945 požgali, se je preselila k sinu Tomažu v Rajbelj. Do zadnjega je prebirala rada Katoliški glas kot tudi vsi člani družine.
Pogreb je bil v soboto 31. oktobra na tukajšnjem pokopališču.
Preostalim sorodnikom izrekamo vsi Slovenci iz Rajblja globoko sožalje.
Standrežci, pomnite!
RZASKE
NOVICE
Zaključna proslava v čast Pia II.
Pred dnevi so bile v Trstu zaključne slovesnosti v spomin tržaškega škofa Enea Silvija Piccolominija, kasneje papeža Pi-ja II. Nadškof iz Ravenne msgr. Salvatore Baldassarri je v lepih besedah orisal položaj in dobo ter delovanje tega velikega tržaškega škofa ob prisotnosti lepega števila občinstva in predstavnikov oblasti. Na novo ustanovljeni zbor Montasio je ubrano zapel zaslužnemu tržaškemu humanistu v čast nekaj lepih pesmi, med temi tudi Palestrinovo »O bone Jesu«, Miollijevo »Adoramus te, Christe«, Kanconeto »Un ca-valier di Spagna« iz XV. stoletja ter Pa-lestrinov madrigal »Vedrassi prima«. Tako je trgovski in humanistični Trst dostojno zaključil proslave v čast velikega podpornika in branitelja krščanske tradicije v našem mestu.
Izpopolnitev tržaške univerze
S 1. novembrom je tržaška univerza, ki je v povojnem, času doživela precejšnji razmah, odprla vrata tudi bodočim doktorjem geoloških in bioloških ved. Kakor znano, imamo v Trstu možnost študija na vseh važnejših fakultetah, razen medicine. Univerzo obiskuje tudi lepo število sloven-skih akademikov, ki so vpisani na najrazličnejših fakultetah.
Slovenci se veselimo napredka te važne kulturne ustanove, iz katere izhajajo pozneje vodilni kadri v naši javnosti. Z obžalovanjem pa ugotavljamo zopet, da ni na tržaški univerzi še stolice za slovenski jezik in slovstvo in mnogih drugih slovanskih jezikov, za katero je interveniral že pred časom pri ministru Guiju naš izvoljeni predstavnik na tržaški univerzi.
Svetovni radijski teden v oddajah slov. radijske postaje Trst A
Vse radijske postaje posvečajo vsako leto po en teden del svojih sporedov oddajam, ki naj prispevajo k večjemu medsebojnemu spoznavanju in bratstvu raznih narodov in kultur ter obenem podčrtajo veliko poslanstvo, ki ga opravlja na tem področju prav radio. To je tako imenovani »Svetovni radijski teden«, ki bo letos od 8. do
14.	novembra.
Tudi slovenska radijska postaja Trst A ima v tem okviru prihodnji teden na sporedu niz zanimivih oddaj: od nedelje do sobote se bodo okrog 17.20 vrstile oddaje izvenevropske folklorne glasbe; od ponedeljka do sobote so ob 19. uri na sporedu oddaje malo znane vzhodne klasične glasbe-, dve večerni oddaji (v nedeljo ob 22.30 in v torek ob 22.20) sta posvečeni prikazu jazza v današnjem svetu; oddajo »Antična ljudska glasbila« (četrtek ob 21.30) je pripravil jugoslovanski radio; oddajo »Čudovita zgodba o skrivnostnem malem glasbilu, ki preganja skrbi« (petek ob 22.15) pa je za Italijansko radiotelevizijo pripravil Giorgio Nataletti. Glasbo danes že redkih inštrumentov, s katerimi so in ponekod še igrajo po cestah in ulicah, pa bomo lahko poslušali v ponedeljek ob 22.10.
Dan štednje
Na mednarodni dan štednje, ki so ga proslavljali pred dnevi, je bila v dvorani tržaškega občinskega sveta lepa in prijazna slovesnost, ko so dijaki posameznih šol prejeli hranilne knjižice, ki jih je darovala Tržaška hranilnica. Občinski odbornik za šolstvo je imel kratek nagovor, nakar so predstavniki hranilnice razdelili nagrade dijakom. Nagrajencev iz višjih šol je bilo 57, iz nižjih pa 103. Nagrajenih je bilo med temi tudi 25 dijakov iz slovenskih nižjih in višjih srednjih šol.
Glasilo socialnih demokratov »Tribuna libera« štev. 6, ki je izšlo meseca oktobra, pravi v članku glede vinkulacije zemljišč v Štandrežu, da so zahteve Slovencev po zaščiti nacionalistični nagibi in čudne pro-tizgodovinske zamisli ločitve italijanske in slovenske etniške skupnosti!
Menimo, da je članek narekoval nastop poslanca Zuccallija v goriškem občinskem svetu, ko je trdil, da Slovenci ne pridemo v poštev kot skupnost in da pravica gre Slovencu le kot osebi, kot posamezniku.
Pravilno sta ga dva svetovavca takoj spomnila na 6. člen ustave, ki ukazuje, da se morajo zaščititi jezikovne manjšine (mi-noranze linguistiche). Ne, torej, samo posamezni Slovenci. Ista dva svetovavca sta ga spomnila tudi na zakon, ki ščiti nemško manjšino v Poadižju in ne samo'posamezne Nemce. Stališče socialnih demokratov je pravi pravni in ustavni nesmisel. Za njim se skriva grob nacionalizem, ki teži po uničenju slovenske manjšine kot nacionalne skupnosti.
V gori navedenem članku, ki ga je priobčila »Tribuna libera«, je zapisano tudi to, da naj se kmetje iz Štandreža vsekakor zavedajo, kdo ogroža njihove interese in kdo jih je branil.
Člankarju povemo v brk, in to naj si Standrežci dobro zapomnijo, da so pri neki razpravi glede regulacijskega načrta bili vsi občinski svetovavci z izjemo treh slovenskih (Sfiligoj, Kacin, Bratina) za to, da se bodo hiše gradile na štandreškem področju. Tako je poročal tudi »Gazzettino« Z dne 21. oktobra in socialni demokrati tega niso zanikali.
Zdaj pa, ko so demokristjani in misovci glasovali za vinkulacijo zemljišč, kjer naj se hiše gradijo, seveda zaradi industrijskega področja v Sovodnjah, ki ga tudi socialni demokrati zagovarjajo, zdaj, ko se Štandrežci vinkulaciji odločno upirajo, se socialni demokrati jeguljasto izmikajo in hočejo vreči pesek v oči Štandrežcem s trditvijo, da je vinkulacije kriva samo krščanska demokracija, mi Slovenci pa da uganjamo nacionalizem, ko se vinkulaciji m industrijskemu področju upiramo tudi zato, ker ogrožata obstanek in razvoj naše jezikovne manjšine.
Sicer pa moramo povedati še to, da je poslanec Zuccalli že pred leti, za županovanja dr. Bernardisa, predlagal zgradbo stanovanjskih četrti na južnem področju Štandreža. Naši svetovavci so se tudi takrat staviti odločno v bran štandreških kmetov.
Kje je doma doslednost? Kdo uganja nacionalizem?
Vemo, da nekateri slovenski levičarji podpirajo take protislovenske poteze italijanskih socialnih demokratcn’, saj so tudi oni za industrijsko področje v Sovodnjah in podobno. Tudi oni so potemtakem krivi vinkulacije zemljišč.
Samo svetovavci Slovenske demokratske zveze, izvoljeni na listi z lipovo vejico, dosledno in vztrajno zagovarjajo interese slovenskih kmetovavcev.
VABILO
Marijin dom v Rojanu
in
Slomškov dom v Bazovici
vabita
NA VESEL KOROŠKI VEČER
ki bo v nedeljo 15. novembra in sicer ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu in ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici
Spored:
Oder »Mladje« iz Celovca uprizori Mol-lierovo: »Skapinove zvijače«. Koroška godalna skupina iz Celovca »Veseli študentje«, (ki smo jih spoznali na taboru v Bazovici in se zanje navdušili), bodo z veselimi komadi razveseljevali občinstvo.
Otvoritev milanske podzemske železnice
Dne 1. novembra so v Milanu otvorili podzemsko železnico, ki je zahtevala sedem let dela. Graditelji »metro« so upoštevali vse najmodernejše pridobitve in jih uspešno uporabili pri graditvi. Podzemska železnica je opremljena tudi s televizijskimi kamerami, potom katerih lahko vodstvo železnice nadzoruje promet, najsibo železnice kakor tudi potnikov. Ravnateljska centrala San Babila je tako povezana z vsemi 24. postajami potom televizijskih kamer.
OBVESTILA
10.	NOVEMBRA bo radijska postaja Trst A začela oddajati spopolnjevalni tečaj »Italijanščine po radiu«. Vsak teden bosta na sporedu po dve lekciji in sicer vsak torek in četrtek ob 18.00. Za spremljanje tečaja je založniško podjetje Italijanske Radiotelevizije »ERI« izdalo poseben učbenik, ki ga je napisal avtor tečaja prof. dr. Janko Jež in je v prodaji v tržaških in goriških knjigarnah. Lekcije letošnjega spopolnjevalnega tečaja so objavljene v
II.	delu učbenika.
Posebej opozarjamo, da ima radijska postaja na razpolago tudi omejeno število darilnih izvodov učbenika, ki so namenjeni tistim poslušavcem, kateri bodo pravočasno sporočili, da bi se radi poslužili te ugodnosti. Zadostuje navadna dopisnica, s katero sporočite svojo željo in svoj točen naslov na RAI - Radiotelevisione Ita-liana, Radio Trst A, Trst, Ulica Fabio Se-vero št. 7.
V MARIJINEM DOMU V ROJANU bodo
novembra naslednje prireditve: 15. novembra gostovanje koroških dijakov z igro Skapinove zvijače, 22. novembra zborna dekliška igra Sveta Cecilija.
RAZNO
Cepljenje Sabin se bo nadaljevalo 5. novembra
Na kongresu zdravnikov v Firencah v soboto 17. oktobra je minister za zdravstvo senator Luigi Mariotti povedal, da se bo dne 5. novembra nadaljevalo cepljenje otrok s Sabinovim cepivom proti polio-mielitisu.
S cepljenjem scJ začeli 1. marca letos in so cepili skupno 23 milijonov otrok. Cepljenje je obvezno za vse otroke in je brezplačno. Lansko leto je država izdala v ta namen tri milijarde in 400 milijonov lir. Ta državni izdatek pa se je izkazal za učinkovitega, saj je bilo v letu 1964 že 80 odstotkov manj primerov te bolezni. Zanimivo je, da v Val d'Aosta te bolezni sploh ne poznajo in tudi v naši pokrajini Furlanija - Julijska Benečija je odstotek obolelosti v primeru z ostalimi deželami Italije skoro nepomemben.
DAROVI Za Marijin dom v Rojanu: N. N. 10.000; N. N. 1.000; N. N. 5.000; Premrov Boža 5.000; Germek Terezija ob rojstnem dnevu 2.000; N. N. 1.000; Štrekelj 1.000; Vrtovec ob srebrni poroki 3.000; Mirconi 1.000; N. N. v spomin pokojnih 15.000 lir.
Bog povrni!
Za Katoliški dom: Namesto cvetja na grob blagopokojne mame g. dr. Kazimirja Humarja daruje:	družina Bratuž-Šorli
5.000, pevski zbor Marijine družbe 3.000, M. K. 1.000, Doles Fortunat 1.000, I. H. 3.000; goriška Marijina družba 12.000 lir. Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močni’ Tiska tiskarna Budin v Gorici
Pojasnilo
Kot prizadeti profesor slovenščine z o-snovnimi pojmi latinščine na Enotni srednji šoli v Sv. Križu podpisani izjavljam, da je brez vsake podlage trditev svetovavca Slovenske skupnosti dr. Teofila Simčiča v tržaškem občinskem svetu z dne 27. X. 1964 (ki jo je ponatisnil Primorski dnevnik z dne 30. X.), po kateri naj bi bil profesor latinščine na omenjeni šoli za poučevanje tega predmeta nepristojen. Diploma filozofske fakultete je namreč popolnoma pristojna za poučevanje literarnih predmetov, vključno latinščine (ki je med obveznimi predmeti filozofske fakultete).
Gorica, 31. X. 1964
Dr. Andrej Bratuž
Na praznik vseh svetnikov je Gospod po dolgi in mučni bolezni poklical k sebi po večno plačilo našo blago mater
Frančiško Humar roj. Gorkič
Hvaležni vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, zlasti domačemu župniku g. Bernardinu Godniču za tolažbo v dolgi bolezni, jo priporočamo v molitev.
Vrtojba, Gorica, No\>a Gorica, Postojna, 2. novembra 1964
Mož Ivan, otroci Mirko, Slavko, Milica, Darinka in ostali sorodniki