Iz porotnega sodišča v Celju. (Dalje.) Tega jim je dal, tudi vsakemu pozaeje ea škaf kislega zelja iz Daajkotovega, ker je bila kad že aa eksekuciji prodaaa, ia je morala biti sprazajeaa ter je dajal ia razprodajal vsega zelja tadi drugod, pa pisal v račaa Daajkove zapušciae, katero je imel oskrbovati. zatoraj je sodaija aašla pri ajem zapiaaao o teb izaeakih 20 kr. Ajde je dal pol drugi akaf Rodošeku, pa iz avojega, proti team, da mu ga odsluži z delom. Na to ae zaslišijo priče. Alojz Oraik 69 let star, učitelj v pokoju, pravi da je bil Daajkov prijatelj kacih 30 let, ia da je z Matevžičem 1 leto pred amrtjo govoril z Daajko-tom, ta pa je obljubil Matevžieu eao kravo, ajemu pa viabgrad aa Jablaaskem vrhu. Ko sta pa djala Daajkota, da ta obljuba le velja, če tri priče čujejo, ia ko so boteli poslati bitro po priče, je rajai rekel, da je še 6as, da že bo drugokrat aapravil oporoko. Priatavil je, da sicer ae more vedeti, 6e je rajai aapravil koacem septembra 1885 oraeajeae oporoke, — oa pa tega ae verjame. Na vprašaaje dr. Seraeca, kake uzroke da ima, da se apa reči, da tega ae verjame, odgovori Oraik, da miali. da bi bil rajai vzel za pri6e ajega ia pa Matevžica ia bližaje sosede, ne pa take 4 aezaaae raože, veadar je moral prizaati. da je Daajko še pozaeje saai k ajemu rekel, da bo dal g. Stefaau Sakelšeku, kedar bo meaaik ali štrtiajak viaa ali pa 100 gld. Dr. Sraec mu zavrae, da Daajko ai mogel vzeti Oraika ia Matevžiča za priče oporoke, ker jima ai6 ai hotel zapustiti, kakor je bil preje obljubil, ia da tedaj je prav jasao, zakaj ai je vzel čiato tuje priče, — aamre6 za to, da mu aikdo aič ai agovarjal zoper zadajo voljo. Oraik aam mora koaečao še prizaati, da je Daajkota, ki je že bil dolgo pred amrtjo bolehca, aiarsikateri aadlegoval s prošnjo naj bi  mu kaj zapuatil, poaebao tudi žeaake. ia da je vaakemu v lice kaj obljubil, pa se ai bilo zaaeati aa take obljube, ker Daajko ai bil staBovitaega zaačaja. Zdaj aastopi g. Štefaa Sakelšek kot priča. Predsedaik ga poducuje, da ai dolžaa pričati, ker je tudi oče zatožea. Priča pa določao reče, da mu je volja pričati. Oa priaeže, pravi, da je bogoalovec v Celovcu, ia da je Tomaž Daajko BJega, kakor tudi lastnega očeta prav rad imel ia doatikrat z ajimi skupaj bil. V jeseai 1885  je Daajko BJemu zaupao razodel, da ma bode vae svoje premožeaje zapuatil, zatoraj je tadi verjel, ko ma je oee pisal, kaj je od teh štirih pri6 izvedel. Teh štirih zatožeBcev pa oa ae pozBa. Priča Miba Pulko pravi, da je sred leta 1885 rajai Daajko mu povedal. da je ravao s StefaBom Sakelšekom bil govoril, ter mu obljabil celo zemljiače na StraiBi, če 8e bo izučil. Priča Jakob Trebom je v jeseai 1885 iz Daajkovih ust čul, da bo Štefaau Sabelšeku  po ararti kaj dal, če bo še kaj imel. Proti priči Gašperju Grebeačaiku je Daajko rekel, da bo za primicijo štefaaa Sakelšeka kaj lepega dal. Ucitelj SimoB Salamoa potrdi, da je oa aapravil po prošaji Aadreja Sakelšeka proaBjo aa Ptujsko aodaijo zavoljo zaaliaaaja prič k žeai ajegovi, Aai paje rajai pol leta pred smrtjo povedal, da bo Štefaau Sabelšeku svojo zemljo zaročil. 6e bo mešaik poatal pri Svetem Duhu. Rodošek Tereza žeaa zatožeiiega Boštjaaa Rodoaeka, potrdi pod prisego, dajeajea mož eakrat koBcem septembra 1885 zvečer, ko je domu prišel, ji ročao povedal, da je Tomaž DaBJko pred ajim ia trerni drugimi priijiami oporoko delal, da bo vse Štefaa Sakelšek dobil, žlahta pa aii":. Sprah Aaa; žeaa zatožeaega Jakoba Spraba, potrdi pod priaego eaako, da je ajea mož zvecer domu priaedši, ji povedal, da je bil pri6a Daajkove oporoke. (Dalje prih.)