Oktober 1994 leto 1/številka 10 cena 50 Sit splošna banka koper ZUPAN ALI ŽUPANJA Nedonošenček lokalne samouprave je le zavekal. Piranska občina v takem obsegu kot doslej bo šla v demokratičen lepotilni salon. Maskerji in lepotilni kirurgi ji bodo skušali nadeti drugačno zunanjo podobo. Prva stopnica do tega bodo volitve 4. decembra: Občinska skupščina bo šla v ropotarnico zgodovine. Namesto nje naj nam bi v prihodnje "vladal" občinski svet s 25 svetniki (trije bodo iz vrst italijanske manjšine). In seveda župan. Volili ga bomo neposredno, bil pa naj bi vrh lokalne demokratične piramide, ter imel kar precejšnje pristojnosti. Imeniten bo moral biti, da bo požel dovolj spoštovanja. In kakšen naj bi bil naš prihodnji župan? Saj res, zakaj pa ne županja? Anketa in mnenja na 3. strani 15. OKTOBER PRAZNIK OBČINE PIRAN V počastitev praznika potekajo od 1, oktobra številne prireditve. Osrednja slovesnost bo v petek 14. oktobra ob IG.uri v športni dvorani Lucija Vsem občankam in občanom ČESTITAMO ob občinskem prazniku z željo po uspehih in dobrem razvoju Skupščina občine in Izvršni svet SO Piran j.. Mednarodni oglaševalski festival ^ torek, 11. oktobra se začenja v portoroškem Avditoriju 1. štiridnevni Mednarodni oglaševalski festival Portorož '94. ZLATI BOBEN, festival Nove Evrope, na katerem pričakujejo okoli 700 udeležencev - tržnikov, °glaševalcev, propagandistov in drugih marketinških delavcev od tega ^ar 150 iz dežel Vzhodne Evrope, ki postaja vse bolj zanimivo tržišče. V tekmovalnem delu festivala bodo prikazali 600 raznih del s področja °glaševalske stroke, od tega kar polovica iz dežel Nove Evrope. Slovesna °tvoritev festivala bo ob 21.30 uri v Avditoriju. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 6.: BO PIRAN VZDRŽAL KONKURENCO ? Palače: Rešitev na obzorju? Častitljiva hotelska stavba, zgrajena pred 82 leti, v značilnem dunajskem slogu, uspešno kljubuje zobu časa in že pet let, odkar so ji zaklenili vrata, potrpežljivo čaka na rešitelja, ki bi bil pripravljen primakniti zajetno vsotico denarja za njeno novo preobleko. Morda 20 ali več milijonov mark, ki jih kolektiv Hotelov Palače Portorož doslej nikakor ni mogel izvrtati, saj tudi sam za kaj takega investicijsko ni zmožen. Veliko priložnosti je bilo zamujenih, pa vendar, sedaj, ko je na obzorju končnaf?) rešitev, ni primemo iskati krivcev za nekdanje melagomanske načrte in zabijanje denarja v prazno. Vendar ostaja spomin, daje Casino' tisti finančni mogotec, ki bi bil sposoben postaviti to žalujočo stavbo na noge. (Nadaljevanje na 6. strani) Miro Kocjan 'V Morje - bogate možnosti Slovenci nismo od včeraj povezani z morjem; morje je za nas zgodovina, celo legenda. Morje je tudi za Slovence dragocena stvarnost; kot je bila včeraj, še bolj pa kot jutrišnja nar-a- vnost narodna dobrina. Tem bolj, ker smo zdaj neodvisna in suverena država. Brez morja ne bo celovitega napredka; Slovenija ni samo obmorska, marveč neposredno pomorska dežela. V času avstro-ogrske monarhije je bilo v tedanji vojni in trgovski mornarici blizu 30 odstotkov častniškega kadra, ki so ga predstavljali Slovenci. V kraljevi Jugoslaviji jih je bilo okrog 40 odstotkov, v takorekoč socialistični Jugoslaviji pa še nekaj več. (Nadaljevanje na 2. strani) DROGA MED PRVIMI Začetek javne prodaje delnic V današnji številki Primorskega utripa objavjamo oglas o začetku javne prodaje delnic portoroške Droge. Na tiskovni konferenci (10. oktobra) so povedali, da namenjajo novim lastnikom 88,17 % ( 2,5 milijarde tolarjev) vrednosti družbenega kapitala podjetja. (Nadaljevanje na 2. strani) . © OD VSEPOVSOD Švicarski Tagblatt o Istri "Istra ni bila nikoli razdružena" "Razdvojeni so ljudje,Italijani, Slovenci in Hrvati." Tako opisuje svoje vtise o Istri novinar dopisnik,popotnik Arthur Meyer v sobotni prilogi švicarskega dnevnika Badener Tagblatt, ki je izšla 20. avgusta. V veliki dvostranski reportaži, ki jo je popestril z lepimi fotografijami iz Portoroža, Sečovelj in Pirana. Omenja Trst, njegovo preteklost in gospodarsko moč. Primeija tžaško in koprsko Luko. Ne pozabi napisati, daje bil Trst v 19. stoletju večje slovensko mesto. Opisuje Titove partizane, ki so 1. maja 1945 vkorakali v Trst in poznejša dogajanja na italijansko - jugoslovanski meji. Omenja veliki eksodus Italijanov iz tukajšnjih krajev leta 1944/45 in 1954. Ustavi se v Oprtalju, mestecu, " ki izumira in nima prihodnosti". V Vrsarju najde sogovornike, mestne politike , opozicioniste, ki napovedujejo nekakšno Evropsko regijo s prepustnimi mejami, avtonomno Istro v okviru Hrvaške. Prej naj bi ves denar odtekal v Beograd, sedaj odteka v Zagreb, a le malo se ga vrača. " Istro Istranom", piše na nekem zidu. Glavni turisti v Istri so Čehi, Slovaki, Madžari." Istra je doživela že vse mogoče nesreče; Invazije, kužne bolezni..., toda nikoli je niso razdelili", omenja zapise znanega pisatelja Fulvia Tomizze." Meja nas ločuje; med Trstom in Materado, je treba štirikrat pokazati potni list." Arthur Meyer se je ustavil tudi v Piranu in Portorožu. Opisuje lepote mesteca Piran, omenja piranske glasbene večere, velikega nakdanjega piranskega baročnega komponista Giuseppa Tartinija... Z najvišjega dela mesteca pri stolni cerkvi Sv. Jurija se mu ponuja čudovit pogled na ozemlja treh držav, Slovenije, Italije, Hrvaške. Lepa fotografija skoraj čez vse stolpce prikazuje tudi Portorož v katerem se v poletni sezoni kar tre turistov iz vse Evrope. Nekoč "noble" Palače je danes le še propadajoča znamenitost v katero bi bilo treba vložiti milijone, piše. Na koncu pisec ugotavlja, da Italijani, Slovenci in Hrvati v tem prostoru v različnem času,različno dolgo in iz različnih vzrokov, niso mogli "najti" sebe, niso mogli do lastne identitete. Konec svetovne recesije Ekonomski eksperti sedmih najbolj razvitih držav sveta napovedujejo konec gospodarskega nazadovanja. Prvi znaki naj bi se pokazali že v začetku leta 1995. Povečal se bo domači družbeni bruto proizvod, poprečna letna inflacija v visoko razvitih državah kot so ZDA, Nemčija, Japonska,pa naj ne bi presegla 3 odstotkov. Pravi razcvet naj bi doživel terciarni sektor,obetajo se novi izumi na področju visoke tehnologije in elektronike. Avtomobilski industriji se menda obetajo nekoliko boljši časi kot jih doživljajo v letošnjem letu. Še najbolj jih skrbi brezposelnost, ki jo je težko spraviti v razumne meje. Rože gospodarskega razvoja in povečane aktivnosti naj bi cvetele predvsem na še vedno lačnem trgo na Vzhodu. Kaj pa Slovenija? Najprej bo treba odpraviti nekatere ovire za tuje investitorje in omogočiti hitrejši razvoj v večjih industrijskih bazenih kot je mariborski. S previsoko 4- krat višjo inflacijo kot jo beležijo v razviti Evropi, zlasti tudi zaradi prevelikih stroškov na enoto proizvodo ali storitev, bomo težko lovili korak z razvitim svetom. DROGA MED PRVIMI (Nadaljevanje s 1. strani) Preostalih 11,83 odstotka je že poldrugo leto v lasti družbe E.D. & F. MAN COFFEE Ltd. iz Londona. Zaposleni v podjetju bodo lahko postali lastniki 20 % vrednosti družbenega kapitala. Prodaja je namenjena državljanom Slovenje, ki bodo tako že v prvi fazi lahko postali lastniki preostalih 40 odstotkov družbenega premoženja portoroške Droge. Nominalna vrednost ene delnice je 10 tisoč SIT, najkasneje v pol leta po zaključku lastninjenja pa naj bi Droga vložila zahtevek za kotacijo delnic na borzi. Pričakujejo 8- odstotni letni donos svojih delnic kar naj bi bilo dovolj spodbudno za odločitev državljanov, ki še hranijo svoje certifikate doma. Dovolj vabljiv naj bi bil tudi letošnji načrtovani dobiček podjetja, ki naj bi znašal kar 5 milijonov DEM. Delnice po 9.655 SIT je v zameno za certifikate v okviru javne prodaje mogoče dobiti na 45 poštah in vpisnih mestih v Drogi. Za gotovino so naprodaj na sedežu Splošne banke Koper. Javna prodaja bo trajala 40 dni. i ....... Ftt 1. MEDNARODNI OGLAŠEVALSKI FESTIVAL (Nadaljevanje s 1. strani) V sredo, 12. oktobra ob 9.00 url bo okrogla miza na temo: Problemi slovenskega oglaševanja. Zvrstilo se bo predvajanje številnih radijskih in TV reklamnih oglasov in spotov, ki se bodo potegovali za ožji izbor in nagrade. Razstava tiskanih oglasov in plakatov bo v kristalni dvorani starega Palače hotela. Slovesna podelitev nagrad je na programu v petek, 14. oktobra ob 19.00 uri. Zaključna slovesnost, na kateri bodo izbrali naelegantnejši oglaševalski par leta 1994, bo ob 21.30 uri. Organizatorji želijo, da bi Mednarodni oglaševalski festival ZLATI BOBEN Portorož, postal tradi-cionalen._________________________________________ Letošnji sejmi CELJE 11. - 16. 10., SENIOR IN ZDRAVO ŽIVLJENJE MARIBOR 12,- 16.10., GOST- TUR 94 Mednarodni sejem gostinstva in turizma ter 41. Gostinsko turistični zbor Slovenije ( 12.- 14. 10. 94 ). LJUBLJANA 18.-21. 10, MEDIALAB (medicinska in laboratorijska tehnika,farmacija). 8.- 13. 11., LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM. 29.11,- 4.12, ŠPORT IN REKREACIJA. GORICA- ITALIJA 1.- 4. 12., EUROVITE '94. LJUBLJANA 15.- 30.12..VESELI DECEMBER, prodajni sejem. FILM FEST v Ljubljani Peti mednarodni festival FILM FEST ( 2,- 14. november), v produkciji Cankarjevega doma, je razvrščen v štiri sekcije; Predpremiere, Perspektive, Dokumentarci in Fokus. Otvoritev festivala bo v Linhartovi dvorani v sredo, 2. novembra ob 20.30 s filmom ŠUND. _____ 15. oktober Praznik občine Piran PROGRAM PRIREDITEV PETEK, 14. 10. OB 16.00 URI v Športni dvorani v Luciji Petek, 14. 10. ob 19. uri v Avditoriju Portorož Petek, 14. 10. ob 19. uri v Avditoriju Portorož Petek, 14. 10. ob 21.45 uri v Portorožu Petek, 14. 10. ob 19. uri na sedežu Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini" Piran Petek, 14. 10. ob 10. uri v Zdravstvenem domu Lucija Petek in sobota, 14. in 15. 10. od 9. do 12. ure na igrišču vrtcev v Luciji Petek, 14. 10., Sobota, 15. 10. in Nedelja, 16. 10. v Okroglem salonu Grand Hotela Palače Portorož Petek, 14. 10. ob 19. uri v Mestni galeriji Piran Petek, 14. 10. ob 20.30 uri v Galerija Meduza 2 v Piranu Sobota, 15. 10. ob 20.30 uri v Avditoriju Portorož OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU POČASTITEV 15. OKTOBRA 1994 - 50 LETNICE USTANOVITVE SLOVENSKIH PARTIZANSKIH MORNARIŠKIH ENOT Kulturni program v izvedbi KUD "Karol Pahor" Piran Mednarodni oglaševalni festival nove Evrope "ZLATI BOBEN" Portorož 1994" (od 11. 10. do 15. 10. 1994) Zaključna slovesna podelitev nagrad Zaključni slovesni ognjemet Otvoritev razstave ' Dekoracija na keramiki " Ivane Rlpamonti . Otvoritev razstave Ex-tempore, VVZ Lucija Razstava Ex-Tempore, VVZ "La coccinella" Piran Mednarodno tekmovanje v biliardu za nagrado mesta Piran Otvoritev slikarske razstave Iva Kalina Retrospektiva - abstraktni peisaži iz 70 let Otvoritev razstave slik Klementine Golija iz Kranja Koncert ob občinskem prazniku 1994 Nastopila bo pianistka Paola Pegan, rojena v Rimu, a s koreninami v Piranu Program: Mozart, Prokofjev, Chopin Sobota, 15. 10. ob 19.30 uri v Športni dvorani v Luciji Sobota, 15. 10. v Športni dvorani Lucija Sobota, 15. 10. v Piranu Sobota, 15. 10. v Portorožu Nedelja, 16. 10. ob 18. in 20.30 uri v Avditoriju v Portorožu Petek, 21. 10. in Nedelja 23. 10. v Piranu Sobota, 22. 10. in Nedelja, 23. 10. Sobota, 22. 10. ob 16. uri v Avditoriju v Portorožu Sobota, 22. 10. ob 20.30 uri v Avditoriju Portorož Sobota, 22. 10. V Piranskem zalivu Nedelja, 23. 10. ob 18. in 20.30 uri v Avditoriju Portorož Petek, 28.10. ob 20.30 v Avditoriju Portorož Nedelja, 30. 10. ob 18. in 20.30 uri v Avditoriju Portorož Prvenstvena rokometna tekma v 1. slovenski državni ligi med RK M-DEGRO Piran in RK Kranj Začetek občinskega prvenstva v mali odbojki in odbojki s sodelovanjem osnovnih šol občine Piran Odprto prvenstvo občine Piran v trnkarjenju iz čolna, v organizaciji RPD Piran 2. moštveni hitropotezni šahovski turnir v počastitev praznika občine Piran. Sodelujejo moštva iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške Filmsko gledališče - Ostanki dneva Tekmovanje v trnkarjenju za "Mediteranski pokal" v organizaciji Zveze za športni ribolov na morju. Sodelujejo ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Francije, Portugalske in Španije. Slovesna prireditev ob sklenitvi pobratenja med Obalnim letalskim centrom Portorož, Aero klubom Venezia, Ravena in Ferrara - Italija Lutkovna predstava - otroški program Gledališka predstava SPD Dobrač, Brnca Fran Miličinski - Ivo Svetina: BUTALCI Zaključna regata v jadranju s štar-tom in ciljem v Portorožu, podelitev pokalov in priznanj za sezono 1994. Organizacija Jahtni klub Portorož Filmsko gledališče - Maverik Predstavitev filma iz Film art festivala Ljubljana, po filmu pogovor s prof. Jasno Čebron Filmsko gledališče - Wolf (Nadaljevanje s 1. strani) Res je, da imamo samo okrog 40 kilometrov morske obale, toda slovenski prispevek in pomen na morju sta daleč večja; tudi v partizanski mornarici je bil delež Slovencev naravnost epopejski. Imeli smo blizu tisoč slovenskih partizanskih pomorščakov seveda tu v Slovenskem primorju, pa tudi vzdolž vse jugoslovanske obale, kjer so se bojevali prekomorski mornarji. Mornariške enote pri 9 korpusu in drugod po Primorju, med njimi Istrski mornariški odred, so sodelovali v več kot 40 bitkah in akcijah. Pomenila pa so tudi temelj povojne trgovske mornarice. Slovenska država naj bo ponosna na to "svojo" preteklo in polpreteklo pomorsko zgodovino. Razkrivajo jo tudi očarljive strani naše književnosti. Seveda pa dosedanji pomorski prispevek svari, da ne smemo mirovati. Morje je takorekoč široka, pa tudi zahtevna cesta. Danes preživljamo do- ločen zastoj, ki ga moramo odpravljati hitreje in dosledneje. Naloge nove države so številne, toda ta spada med najbolj nujne. Slovenska zastava naj pogosteje vihra na svetovnih morjih. Ohraniti moramo, kot pravimo, "kontinuiteto" pri vojni na trgovski mornarici. Morje je tu odkar je Slovenija, odkar smo Slovenci. Lani smo splovili prvo vojaško plovilo, zraven pa žal niso bili povabljeni recimo slovenski partizanski pomorščaki, pa čeprav so nadvse pomemben člen v tej kontinuiteti. Tudi zdajšnje ravnanje naših osrednjih oblasti z našimi pomorskimi podjetji in perspektivami, ni dovolj prozorno in premočrtno. Žal nam pomorska zavest še ni zlezla pod kožo. Morje je široka cesta. Pri takorekoč tranzitni vlogi Slovenije, ki je bistvena v njeni ekonomiji, pa je njen primarni dejavnik. Toda morje je hkrati širina, prostranost. Morje naj bo smer in gibalo, da bi v prihodnje, v duhu skokovitega razvoja, ki ga doživljamo, pomembnosti časa, ki ga živimo, uspešneje reševali probleme, ki nas zdaj mednarodno tarejo neposredno na njem in ob njem. Morje ne prenese prepirov, še zlasti ne, če jih ustvarjamo na novo ali so umetni. Sodelovanje s sosedi je njegov nauk; posebno, če smo si tako blizu, da bi bilo res skrajno neumestno, da ga ne bi uživali skupaj. Miro Kocjan primorski u | - pirontko izdoja IŠČEMO PRIHODNJEGA ŽUPANA Merila, merila, merila Vsak izmed nas si ga predstavlja po svojem okusu in svojih merilih. Eni bi radi zalega elegana, da bi ga občudovale ženske tudi drugod. Drugi bi radi imeli poduhovljenca, ki bi znal rožice saditi, tretji človeka, ki bi znal udariti po mizi in pokazati, kdo je gospodar v hiši. Stranke pa si že brusijo svoja merila. Vsemu temu navkljub se vsak zase potiho ali na glas sprašuje, kakšen naj bo v prihodnje prvi človek v občini. Da bi te predstave dobile malo bolj otipljivo obliko, smo skušali preskusiti kaj mislijo občani. Na petih mestih (v preddverju občinskega poslopja, v matični knjižnici v Piranu, marketu v Portorožu na KS v Luciji in pošti Sečovlje), smo ponudili občanom v izpolnitev anonimno anketo pod naslovom: "Iščemo prihodnjega župana". Anketne liste je izpolnilo 138 ljudi. Nekateri niso odgovorili na vsa vprašanja, ali pa so obkrožili vsa. Maj- hen vzorec merjenja javnega mnenja seveda ne daje objektivne podobe, kaj mislijo ljudje o tem. Odgovorni pa vendarle kažejo na obrise, kakšen naj bo prihodnji človek, da bi mu lahko rekli, to je naš župan. Na vprašanje, ali naj bi bil naš bodoči župan moški, je odgovorilo 65 anketirancev, 42 bi raje videlo na tem mestu županjo. 31 odgovorov pa se ni opredelilo niti za enega niti za drugega. Po naraodnosti naj bi bil prihodnji župan Slovenec (zanj se zavzemajo 103 anketiranci), za župana italijanske narodnosti seje izreklo 28 anketiranih, sedmim pa ni važna narodnost. Komu več zaupanja Videti je, da ljudje najbolj zaupajo kandidatom zrelih let. Po mnenju 31 odgovorov naj bi bil župan star do 40 let, kandidate do 50 let bi si izbralo 96 ljudi, 1 bi bil za starejšega, 10 pa jih izjavlja, da starost župana ni pomembna. Videti je, da ljudje zelo visoko cenijo izobražene ljudi. Kar 117 anketirancev meni, da bi moral biti bodoči župan človek z visoko ali višjo izobrazbo, osemnajstim izobrazba ni pomembna, trije odgovori pa bi bili zadovoljni s srednješolsko izobraženim človekom. Sedanji občinski politiki ljudem niso preveč pri srcu. 23 odgovorov je navedlo, naj bi izbrali za župana že doslej uveljavljenega politika. Za novega, ki bi moral biti znana osebnost, bi izbiralo kar 105 ljudi. Zelo zanimiveje, kakšne lastnosti ljudje pričakujejo od bodočega prvega moža v občini. Na prvem mestu je poštenje (70 glasov), discipliniranost (68 gasov), samostojnost (53 glasov), sposoben za javno nastopanje (43 glasov) in komunikativen (25 glasov). Največ zaupanja bi dali ljudje gospodarstvenikom (92 glasov), javnim delavcem (42 glasov) dosedanjim politikom pa bi dali zaupanje le štirje glasovalci. Skoraj soglasno so se v anketi izrekli proti merilu strankarske pripadnosti. Kar 126 odgovorov navaja, da strankarska pripadnost ne bi smela biti merilo. Stiije glasovalci so izrecno napisali, da bi moral biti bodoči župan nadstrankarski, 2 bi se ogrela za župana iz vrst Zelenih, 2 iz vrst levičarjev, po 1 pa za župana iz vrst LDS, ND in SLS. Z MESTNO OBČINO NE BO NIČ? Po zakonu o občinah naj bi status mestnih občin dobile mesta Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Nova Gorica, Koper, Novo Mesto, Murska Sobota, Ptuj in Velenje. Na referendumu smo se med drugim izjasnjevali, ali naj ostane piranska občina tudi v prihodnje v sedanjem obsegu in da naj dobi status mestne občine. Zdaj je videti, da iz tega ne bo nič. Pogoj za mestno občino je 20.000 prebivalcev ter določeno število zaposlenih. Dodatno pa še, da ima zdravstveno ustanovo z značajem bolnišnice. Kako je s temi pogoji pri nas? Občina Piran šteje nekaj nad 17.000 stalnih prebivalcev. Nekaj mesecev na leto se to število skoraj podvoji. Torej ima in nima z zakonom določenega števila prebivalcev. Ima visoko šolo, pa tudi zdravstveno ustanovo bolnišničnega značaja. To sta zdravilišči Strunjan in portoroške Terme. Že v letu ali dveh pa se jima zna pridružiti še tretja ustanova z značajem stacionarne bolnišnice, ko bodo odprli preurejene, zdaj že v zaseh ni lasti in za nov zdravstveni objekt namenjeno poslopje nekdanje piranske bolnišnice. Torej status mestne občine le še ni splaval povsem po vodi. In zakaj bi le veljalo vztrajati pri njem? V zgodovini je za vsak večji kraj pomenil velik dogodek, če mu je gosposka priznala položaj mesta. Nekaj je pomenilo biti meščan, še več pa so pomenile mestne pravice. In dandanes ni dosti drugače. Zato bi veljalo še naprej igrati na poseben položaj piranske občine, tako glede prebivalstva kot tudi drugih pogojev za pridobitev tega statusa. ________________________________________________________________P.U. In imena? Večina ni konkretno odgovorila, kdo bi lahko bil kandidat za prihodnjega piranskega župana. Med poimenskimi navedbami pa je 6 anketirancev navedlo kot primemo osebnost za županjo prof. Vojko Štular; po trije so vpisali Zvoneta Uhlja in Franka Fičurja, simpatije dveh anketiranih so poželi dr. Duša Krnel -Umek, Franc Kranjc, Matjaž Jevševar in Andrej Grahor, o 1 glas pa so dobili Igor Kobal, Ugo Fonda, danijela Palijaga-Jankovič, Tone Mikeln, Franjo Frančič in dr. Saša Žužek-Rešek. Iz vsega povedanega bi bilo mogoče zaključiti: ljudje si želijo poštenega, izobraženega, sposobnega in delavoljnega bodočega prvega človeka v občini. Najmanj pa, kar si želijo je, da ne bi nosil v gumbnici strankarske vrtnice, da bi znal upoštevati geslo grških modrecev: "Najboljši prijaelj mi je tisti, ki drugače misli. Od njega se lahko največ naučim." Gustav Guzej Anketa: Kakšen naj bo naš Marta Beseničar, psihologinja Osnovna šola Lucija: " Prihodnji župan piranske občine naj bo poštena, prilagodljiva in širše znana osebnost. Naj bo dober gospodarstvenik z izrednim posluhom za vse tiste družbene dejavnosti oz. službe, ki skrbijo, ne le za zdravje, ampak tudi za kulturno in izobrazbeno raven občanov. Moral bi podpirati preventivno delo za preprečevanje vse pogostejših zaskrbljujočih nezdravih pojavov v družbi. Skratka potebujemo župana, ki bo najmanj vsestranska osebnost, predvsem pa ČLOVEK, ki mu bodo ljudje zaupali. Menim, da bi za to funkcijo bila primerna tudi ženska." Marjan Tomšič, Fotovideo Piran: " Če bi izbiral župana, bi vsekakor pomislil na to, da je dober, izobražen in da se spozna na politiko in gospodarstvo ter da skrbi za kulturno raven občanov. Naj bo pravi demokrat! Nisem bil nikoli nacionalist, zato mi je vseeno ali bo prihodnji župan Slovenec ctti—ppipadnik-itali- -jaaske---narodne-—skupnosti: Glavno je, daje človek na mestu! V prvi vrsti naj bi se boril za lokalne interese, upoštevajoč regijske in državne. Nevama se mi zdi prevelika strankarska pripadnost. Dosedanja občinska ekipa, ki je na oblasti, je doživela precej kritik, zlasti zaradi nerešenega prometnega režima - piranskih ramp. Pa tudi strankarske razprtije in " blokade" skupščine ne peljejo nikamor. Tudi, če bi me vprašali, ne bi vedel koga predlagati. " prihodnji župan? i Ticijana Duniš, Seča, trgovka v trgovini z zelenjavo M-Degro v Portorožu: " Menim, da bi prihodnji župan naše občine moral biti strankarsko neopredeljen. Naj bi bil moški, lahko je Slovenec ali pripadnik italijanske narodnosti. Star naj bi bil od 30 do 50 let. Pomembna se mi zdi tudi izobrazba. Biti mora pošten in komunikativen. Ljudje naj bi ga dobro poznali. Konkretnega predlo ga kdo naj bi to bil, nimam. Tudi nimam posebnih pripomb na delovanje občinskih stniktur, zato mi je vseeno, če za to mesto kandidirata dosedanja prva moža v občini Franko Fičur in Andrej Grahor. Vsekakor pa bi želela, da županu zaupajo široke množice ljudi.Glede samega mesta Piran pa menim, da bi bilo dobro izseliti nekatere vitalne službe, zlasti zaradi večne prometne zagate." m lk£U>- Mihael Opara, Parecag-poslovodja v tegovini z gradbenim materialom M- Degro v Sečovljah:" Prihodnji župan naj bo Slovenec, moški, star do 50 let. Zaželejna je višja ali visoka izobrazba. Naj bo širše znana osebnost. Ni nujno, daje doslej uveljavljeni politik. Njegove poglavitne lastnosti naj bodo poštenost,samostojnost in disciplina. Naj bo prilagodljiv, vendar naj ne popušča strankam, kajti na tak način bi kaj hitro lahko postal enostranski. Prisluhniti bo moral tudi podeželju. Na vsezadnje tudi mi tukaj v Sečovljah plačujemo davke. Vendar, če bo dober gospodar, bo vse dobro! Ne vem kakšne pristojnosti naj bi imel župan. Konkretnega predloga kdo naj bi to bil, nimam. Piranska občina je dokaj obsežna. Menim, da so nekateri kraji v zaledju občine zapostavljeni in zlasti v vaseh ni videti hitrejšega razvoja. V Sečovljah, razen letališča, nimamo veliko pokazati. Problematičen je kanalizacijski sistem, ki ga v tem kraju ni. V osnovni šoli nimajo telovadnice. Več bi morali napraviti tudi glede ureditvenih pogojev za individulane gradnje, saj bi ljudje tudi tako lahko kaj več dosegli." Milena Jazbec, upravnica Pošte v Sečovljah: " Ne zdi se mi pomembno ali naj bo prihodnji župan ženskega ali moškega spola. Pri izbiri moramo biti pozorni tudi na to, kdo bi lahko bil sposobnejši. Mora biti Slovenec z višjo ali visoko izobrazbo, vsestransko razgledan gospodarstvenik. Naj prihaja med ljudi in predstavlja vse občane v občini ! Trenutno ne vidim primernega človeka, ki bi ga predlagala za župana piranske občine, vsekakor pa menim, da morajo priti na površje popolnoma novi ljudje. Dosedanji se vse preveč kregajo, pa tudi težave s sklepčnostjo imajo. V Sečovljah imamo pripombe . Že 15 let nam obljubljajo novo pošto. Kot obmejni turistični kraj bi si jo gotovo že zaslužili." Miran Gaspari, direktor Krka Zdravilišče Strunjan: " Premalo časa sem v Strunjanu, da bi lahko do ponatankosti spoznal razmere v piranski občini. Glede na zdajšnje zgodbe se mi dozdeva, da bi moral priti na površje nekdo, ki ni obremebn-jen z dosedanjimi spori. Zdi se mi, da bi lahko bila županja. Pomembno je, da odraža voljo večine občanov, daje objektiven in strpen do manjšinskega vprašanja. V prvi vrsti neg' zastopa regijske interese . Prav je, da bi imel siceršnji ugled, ne zgolj politični Strankarsko neopredeljenost župana ali županje bo verjetno težko zagotoviti. Biti bi moral izobražen in dober poznavalec tukajšnjih zgodovinskih situacij. Kdo ve, morda prav v tem tičijo vzroki za zdajšnje zgodbe na tem področju. Zdi se mi, daje Strunjan, kot najbolj zeleni del, najbolj razvite slovenske občine, najbolj zapostavljen. Kolikokrat smo se morali obrniti na Komunalo-občino, da se je karkoli lahko postorilo. Večjih težav ali ovir s strani občine ne čutimo. Nihče nam ni nagajal, pomagal pa tudi ne!" FK primorski irHp pironiko iidojo 1 9 REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA Dl SLOVENIA SKUPŠČINA OBČINE PIRAN IZVRŠNI SVET Objavlja na podlagi sklepa Skupščine občine Piran z dne 29. 9. 1994 in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Piran z dne 4. 10. 1994 RAZPIS za dodelitev sredstev za subvencioniranje dela realne obrestne mere dolgoročnih bančnih posojil za nakup poslovnih prostorov, osnovnih sredstev in opreme 1. Sredstva so namenjena za subvencioniranje dela realne obrestne mere za dolgoročna bančna posojila domačih bank v višini 7 odstotnih točk. 2. Sredstva za subvencioniranje obresti se dodelijo za posojila, najeta v obdobju 6 mesecev po objavi razpisa. 3. Subvencionira se obrestna mera za bančna posojila za nakup poslovnih prostorov v občini Piran ali za naložbo v osnovna sredstva ali opremo v občini Piran. 4. Prosilci za sredstva so obrtniki, zasebna in ostala podjetja z največ 50 zaposlenimi, ki imajo sedež v občini Piran ter občani ali podjetja, ki so pri pristojnem upravnem organu občine Piran vložili zahtevek za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. 5. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli prosilci, ki bodo kupili poslovni prostor v dosedanji lasti občine s pogojem, da so občani občine Piran. Za ostale nakupe poslovnih prostorov, osnovnih sredstev in opreme bodo imeli prednost pri dodelitvi sredstev prosilci, ki izpolnjujejo naslednje cilje: - povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter samozaposlovanje, - uvajanje sodobnih tehnologij, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja. 6. Sredstva se dodeljujejo za posojila z najdaljšo dobo vračanja 6 let. 7. Vloga za subvencioniranje dela realne obrestne mere mora vsebovati: - ime, priimek in naslov prosilca oz. firmo in naslov obratovalnice oz. podjetja; - potrdilo pristojnega organa, da ima prosilec registrirano dejavnost v občini Piran ali potrdilo pristojnega organa , daje prosilec vložil zahtevek za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti v občini; - dokazilo o plačanih davkih in prispevkih; - dokazilo o državljanstvu R Slovenije; - potrdilo o stalnem prebivališču; - podjetniški program oz. opis dejavnosti za obstoječe najemnike v občinskih poslovnih prostorih, - kupoprodajno pogodbo za poslovni prostor oz. predračun za nabavo osnovnih sredstev; - kreditno pogodbo oz. izjavo o možnosti pridobitve kredita banke; - višino zaprošenega posojila. 8. Rok za predložitev vloge je 15 dni po objavi razpisa. Vlagatelj naj jo pošlje na naslov; OBČINA PIRAN SEKRETARIAT ZA UPRAVNE ZADEVE Tartinijev trg 2 66330 PIRAN 9. Izvršni svet bo na predlog komisije sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje dela realne obrestne mere najkasneje v roku 30 dni po poteku roka za vložitev vlog. Št: 403- 126/ 92- 94 Piran, 4. 10. 1994 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PIRAN POSTANITE DELNIČAR DROGE PORTOROŽ Zaupanje nas povezuje že 30 let. Sedaj lahko obrodi sadove in preraste v naložbo prihodnosti. V oktobru in novembru imate enkratno priložnost postati delničar DROGE Portorož. Certifikate sprejemamo v DROGI; Portorož, Senčna pot 2, ga. Dragica Mekiš, telefon: (066) 70- 713 Obrov, Gradišče Sla, ga. Magda Cetin, telefon: (066) 83- 412, 83- 438 Vrhnika, Krožna pot 6, ga. Staša Pretnar, telefon: (061) 754- 780, 751- 067 Središče ob Dravi, ga. Danica Krajnc, telefon: (062) 711- 042 vsak dan od 8. do 13. ure, v sredo do 17. ure in na večjih poštah: PE Nova Gorica: Nova Gorica, Idrija, Ajdovščina, Vipava. PE Koper: Postojna, Sežana, Ilirska Bistrica, Senožeče, Kozina, Koper- 1 poslovna enota, Izola, Lucija. PE Celje: Celje, Šoštanj, Velenje. PE Kranj: Bled, Jesenice, Kranj, Tržič, Škofja Loka. PE Murska Sobota: Gornja Radgona, Murska Sobota. Na sedežu Splošne banke Koper, Pristaniška 14, lahko delnice DROGE kupite tudi za gotovino. EDINA DROGA,KI JI LAHKO POVSEM ZAUPATE. PORTOROŽ NOV OBRTNI ZAKON JE TU Za pomoč malemu gospodarstvu občine Piran 12 milijonov tolarjev_________________ Z 20. avgustom 1994 je stopil v veljavo nov obrtni zakon. Ta določa način in pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter domače in umetne obrti. Z zakonom je dobila Obrtna zbornica Slovenije javna pooblastila. Med drugim tudi za izdajo in odvzem obrtnih dovoljenj, vodenja registra obrtnih dovoljenj in registra obratovalnic. Vlada bo v roku 90 dni določila, katere dejavnosti spadajo med obrt, obrti podobne dejavnosti in dejavnosti domače in umetne obrti. Obrtno dovoljenje lahko pridobi samostojen podjetnik ali gospodarska družba (d.o.o. itd.), če izpolnjuje za vpis v obrtni register potrebne pogoje. Za obstoječe obrtnike in samostojne podjetnike bo to opravila Obrtna zbornica po službeni dolžnosti. Obrtniki, ki trenutno delajo po starem obrtnem dovoljenju, si morajo status urediti do konca leta. To pomeni, morajo se odločiti ali bodo samostojni podjetniki ali kapitalska družba. Zaradi lažjega izdajanja obrtnih dovoljenj je naša Obrtna zbornica poslala vsem obrtnikom posebno kartico, ki zajema vse obstoječe podatke. Podpisano je treba vrniti na Območno obrtno zbornico. Na podlgi tega bodo izdana nova obrtna dovoljenja. Če kakšen obrtnik ni sprejel kartice, ga prosimo in mu predlagamo, koristno je tudi za njega, da se zglasi na Območni obrtni zbornici Piran, kjer bomo uredili vse potrebno. To velja za vse, ki so postali obrtniki ali podjetniki posamezniki pred 20. avgustom 1994. Ostale bomo povabili kasneje. V tej akciji moramo sodelovati vsi, le tako bo postopek tekel brez zapletov in pozneje ne bo težav pri opravljanju dejavnosti. Ob tej priložnosti naj opozorimo, da so predvidene visoke kazni za tiste, ki bi opravljali obrtno dejavnost v nasprotju z zakonom. Območna obrtna zbornica je od občinske uprave že prevzela obrtni register in vsi obrtniki dobijo razna potrdila na zbornici. Tudi obrtno dejavnost odjavijo na zbornici. Če pa so registrirani kot samostojni podjetniki, vsa ta opravila opravijo na upravi za družbene prihodke. Tudi v naši občini se malemu gospodarstvu pišejo boljši časi. Poslanci občinske skupščine so, na predlog Izvršnige sveta in Obrtne zbornice, sprejeli sklep o razpisu sredstev za razvoj malega gospodarstva v obliki subvencij obrestne mere za najeta posojila za nakup poslovnih prostorov in osnovnih sredstev ter za novo zaposlene v letu 1994. Za subvencije so namenili 7 milijonov tolarjev, za novo zaposlene 5 milijonov tolarjev. Obrtniki in podjetniki naj bodo pozorni na razpis, ki ga bo objavil Izvršni svet skupščine občine Piran. Milan Emeršič OBRISI ŽIVLJENSKE VIZIJE Vsako sekundo trije zemljani več, vsako leto 50 Pirančanov manj * Dvoje dogodkov je sovpadalo ob izteku letošnjega poletja. Eden je globalnega, drugi pa lokalnega značaja, primerjava med obema pa je zanimiva in poučna. Konferenca v Kairu posvečena svetovnemu prebivalstvu. Na lokalni ravni pa priprave na spremembe dolgoročnega plana, v okviru katerega je bila predstavljena študija Demografija občine Piran. Izdelal jo je Urbanistični inštitut Republike Slovenije iz Ljubljane. Svet... Eksplozivna rast prebivalstva na našem planetu je zaskrbljujoča. To velja predvsem za manj razvite države. Več ljudi pa porabi več naravnih virov in bolj onesnažuje. Še huje pa je, da vsak zemljan živi vedno bolj potratno. To velja za celoten planet, še prav posebej pa za ekonomsko razvite predele: ■ Celo v najbolj revnih predelih sveta spremenjen način življenja povzroča vse večje obremenitve okolja. Globalni potrošniški zakon tudi največje skeptike prej ali slej prepriča o nujnosti nakupa najbolj nepotrebnih izdelkov. - Primer družine z dvema malčkoma, ki se je pred dvajsetimi leti "peš" priselila v solidarnostno stanovanje, danes pa ima pred blokom parkirana kar štiri napol iztrošena vozila, v naših krajih sploh ni izjemen. - Najbolj neracionalno pa se odvija življenje v razvitih državah. To življenje sicer ni nujno tudi kakovostno, je pa brez dvoma za plaet uničujoče. Če bi vsak zemljan porabil toliko naravnih virov in toliko onesnažil kot A, človeštvo ne bi doživelo naslednjega tisočletja. ... in mi In kaj pravi najnovejša Demografska študija občine Piran? V nasprotju s svetovnimi trepdi se nam obeta celo "pomanjkanje občanov". Glede na nizko rodnost smo vsekakor že v razviti Evropi. Če ne bo večjih priseljevanj, demografska prognoza predvideva: 1. Do leta 2005 se število prebivalcev v občini ne bo bistveno spreminjalo. 2. Od leta 2005 dalje pa bo pričelo število prebivalcev celo upadati. 3. V bodočnosti se bo bistveno spremenila struktura prebivalstva v prid starejših občanov. Skupščina občine Piran je mnogokrat ugotovila, daje lokalno okolje preobremenjeno. Zato je sprejela sklep, ki pravi: "Takoj se pristopi k izdelavi novega koncepta prostorskega, ekonomskega in družbenega razvoja občine Piran, katerega osnovno izhodišče mora biti razbremenjevanje okolja." Ta sklep je bil v preteklosti težko uresničljiv. V Deklaraciji o zeleni občini je med drugimi usmeritvami zapisano: Čmejevali bomo porast števila prebivalstva na naravni prirast in v to smer razvijali tudi stanovanjsko izgradnjo". Iz zgornjega lahko zaključimo: GLEDE NA SKUPŠČINSKE USMERITVE JE RAZBREMENJEVANJE OKOLJA NUJNO, GLEDE NA DEMOGRAFSKO PROGNOZO PA JE TUDI MOŽNO. Načela in praksa - Stanovanjsko izgradnjo omejite na ugotovljene potrebe domačinov. Te bodo minimalne glede na dejstva: ■ da število prebivalstva stagnira, ■ da je mladih vse manj, ■ da imamo v občini bistveno več stanovanj, kot gospodinjstev, - da je ponudba nepremičnin na prostem trgu v piranski občini sorazmerno bogata. S prostorom skrajno varčno Še kako aktualna je smernica iz Deklaracije o proglasitvi občine Piran za zeleno občino, ki pravi: "Pri posegih v prostor bomo ravnali skrajno varčno in racionalno, tako, da bomo najprej izkoristili obstoječe in posegali v nove površine le ob hkratnem razbremenjevanju že pozidanega prostora". - Družbene dejavnosti je potrebno postopno prilagajati starejši strukturi prebivalstva, ki se nam obeta. - Pri vlaganju v infrastrukturo se moramo zavedati, da bo velik del kreditnih in vzdrževalnih stroškov v bodočnosti padel na pleča upokojencev. Primer: Samo Rižanski vodovod je v zadnjih letih najel za več deset milijonov dolarjev kreditov za izboljšanje vodooskrbe. Hkrati pa se nam že v kratkem obeta da bomo morali shajati celo z manjšo količino razpoložljive pitne vode, kot jo imamo danes. V demografski študiji zasledimo tudi podatek, da je v občini Piran pred približno 80 leti, to je leta 1910 prebivalo skoraj 14.000 prebivalcev, torej le kakih 20 % manj kot danes. Velikost pozidanih površin, pa seje za več desetkrat povečala. Ker se nam obeta, da nas bo v bodoče manj, bi bilo nesmotrno obremenjevati nove nepozidane površine. Res današnji način življenja zahteva več posegov v prostor, kot včasih. Vendar ima poseganje v naravo svoje meje. Žal smo to mejo že presegli. Žare Lipušček Opomba: * Vsako sekundo se na svetu rodijo trije otroci. Umrljivost pa v povprečju pada. Po letu 2005 demografska prognoza predvideva zmanjševanje števila prebivalcev v občini Piran za približno 50 oseb letno. PE Ljubljana: Domžale, Kamnik, Kočevje, Ljubljana- Center, Šiška, Bežigrad, Vrhnika. PE Maribor: Maribor- Slomškov trg, Centrala, Partizanska, Lenart, v Slovenskih goricah, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ormož. PE Novo mesto: Brežice, Črnomelj, Novo mesto. PE Trbovlje: Hrastnik, Trbovlje. V ČIGAVEM IMENU IN ZA KOGA ? Občan iz Sv. Petra nam je sporočil, da se pri njih kar prcej ljudi sprašuje, kaj in kdo je v tej zmešnjavi okoli lokalne samouprave zdaj krajevna skupnost. Povedal je, da je pri njih že nekaj časa predstavlja par ljudi. Ti delajo po svoje, brez zveze z občani. Marsikaj tako, da večini prebivalcev ni všeč. Ali pa v prid le nekaterim prebivalcem. Podobne pripombe in občutek imajo tudi v drugih krajevnih skupnostih. Nekateri celo pravijo, da so njihovi sveti in skupščine (kjer jih imajo), pravzaprav samozvanci. Ko smo volili pred štirimi leti nove občinske skupščine, so večidel povsod izbirali tudi predstavnike krajevne skupnosti. Občinskim delegatom je spomladi mandat prenehal. S predpisi so jim ga podaljšali do konca leta. , Za krajevne skupnosti in njihove organe pa ni nihče podaljšal mandata. Ti so pravzaprav ilegalni in nimajo pravice nastopati v imenu krajanov, niti ne porabljati skupnega denarja. Mnogokje pa so to doslej počenjali. Po statutu bi sicer enkrat letno morali pred občani polagati obračun in predložiti v potrditev program za naslednje leto. Kjer imajo skupščine, bi morali to narediti delegati. Kar poglejmo in povprašajmo, v kateri skupnosti so tako delali. Na zadnji seji republiške skupščine so bolj mimogrede sklenili naj krajevne skupnosti delujejo, dokler v novih občinah ne bodo sprejeli novih statutov. Iz tega bi sklepali, naj bi v vsaki občini po njenem konstituiranju začeli s pripravami na nove občinske statute. Vanje pa naj bi vnesli določila, kako organizirati krajevno samoupravo in kakšne naj bi bile njene pristojnosti. Z našo občino smo se na referendumu odločili, naj bi bila v bodoče v sedanjem geografskem obsegu. Po sklepu republiške skupščine naj bi ji priključili tudi naselja Bužine, Škodelin in Skrile, ki so zdaj (ne da bi znal kdo razumno pojasniti od kdaj in zakaj) v okviru bujske občine. So dosedaji dogovori s Hrvaško, vsaj pod mizo, že pripeljali do soglasja, da morajo biti ta naselja v Sloveniji? Z novim letom naj bi začele delovati občine po načelih na novo izoblikovane različno razlagane lokalne samouprave. Nekaj časa bo trajalo, da bodo občinski sveti razporedili stolčke. Priprava občinskih statutov tudi ni majhno opravilo. Realno, prej kot v enem letu ne bo mogoče priti do občinskih statutov. In s tem seveda tudi ne do statutarnih predpisov, kje in kaj naj bodo krajevne skupnosti, kakšne naj bi bile njihove pristojnosti. Že zdaj omrtvičenim krajevnim skupnostim se obeta najmanj leto dni stopicanja na mestu. Razen, če ne bomo spoznali, da stotero življenjskih zadev v vsakem okolju zahteva njihovo oživitev. Seveda krajevnih skupnosti, ki ne bodo fevdi tega ali onega samozvanca. Marjan Gaber Občankam in občanom, poslovnim partnerjem in najini zvestim kupcem ČESTITAMO ob prazniku občine Piran in se priporočamo. Droga Portorož je podjetje, ki ga odlikujeta tržna usmerjenost in dolgoletna tradicija v prehrambeni industriji. S solinami, enim največjih slovenskih naravnih bogastev, sega naša tradicija več kot sedemsto let v zgodovino. Podjetje Droga smo ustanovili leta 1964. V tridesetih letih smo začetne dejavnosti razširili in obogatili, posodobili proizvodnjo, trženje in organizacijo.Naš cilj je celovito obvladovanje kakovosti. Sodobnim tokovom v živiLki industriji sledimo z nenehnim izobraževanjem naših strokovnjakov in spodbujanjem inovativnosti. Finančna stabilnost in življenski standard zaposlenih sta važni sestavini našega poslanstva. Zavedamo se, kako pomembno je okolje, v katerem živimo in ustvarjamo, zato smo se odločili za ekološko čisto tehnologijo in embalažo. Slovimo kot zanesljiv poslovni partner. Po naših izdelkih segajo kupci, ki cenijo zdravo in kakovostno hrano. Pri skrbni pripravi teh izdelkov nas vodi geslo IZBRAN OKUS V VSAKO KUHINJO. Kolektiv Droge Portorož INVITA d.O.O. Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105, 66320 Portorož Tel./Fax.: 066 70-584 Prodajate, kupujete, oddajate ali najemate HIŠE - STANOVANJA POSLOVNE PROSTORE LOKALE - ZEMLJIŠČA? PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 Pokličite nas. Uredimo tudi ustrezno dokumentacijo. Adaptiramo hiše, poslovne prostore, stanovanja. INVITA d.o.o. STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA VIRGINIJA SAMEVA ŽIVELA ISTRA Nekdanji hotel Virginija (po vojni je bil hotel le kratek čas) je kar nekaj desetletij buril duhove. Posebno sosedje so nanj imeli veliko pripomb. Nekdanji hotel je postal stanovanjsko postajališče gostinskih delavcev, ki so si od drugod prišli sem služit dokaj skope rezine kruha. Poslopje je bilo že po zunanjosti videti kot prebivališče turističnih proletarcev. Že lani je poslopje prešlo v roke zasebnega lastnika. V njem naj bi spet uredil prijeten turistični objekt. Zatikalo se je: kam s stanovalci. Nekdanji lastnik hoteli Palače so našli rešitev, ko je del portoroške Droge zapustil prostore v nekdanjem hotelu Istra. Po večmesečnem cincanju so te prostore preuredili. Vanje so se preselili nekdanji prebivalci Virginije, pa tudi nekdanjega Heliosa. Čeprav ni šlo vse gladko, pa je vendar prišlo do za zdaj še nevidnega, za Portorož pomembnega premika. Upamo samo, da nekdanja Virginia ne bo delila usode razmajanega "Vojkovega doma". Ta že nekaj let kaže svoje sramotno obličje. Z Virginijo se kaj takega ne bi smelo zgoditi. P.U. REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA Dl SLOVENIA SEKRETARIAT ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE OBČINE PIRAN SEGRETARIATO PER GLI AFFARI AMMINISTRATIV1 DEL COMUNE Dl PIRANO Štev.N.ro.: 321-31/94 Piran- Pirano, 22.9.1994 OBVESTILO Občina Piran obvešča vse kmetijske proizvajalce na območju občine Piran, kateri so utrpeli škodo zaradi suše in toče na kmetijskih pridelkih v letu 1994, da lahko škodo prijavijo: - pri svetovalcu za kmetijstvo, ribištvo in veterino občine Piran v Piranu: - v Krajevni skupnosti Lucija ( med 15.00 in 17.00 uro v sredo). Prijave posredujte najkasneje do 15. oktobra 1994. Obvestilo objavljamo , ker bomo skušali na osnovi zahtevkov pridobiti republiška sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč v 1. 1994. AVVISO Si avvisano tutti gli agricoltori nel territorio del Comune di Pirano che hanno la possibilita' di denunciare i danni sul raccolto subiti nelfanno 1994 causa la siccita' o la grandine. al consulente per 1'agricoltura, pešca e veterinaria delLAmrninistrazione comunale di Pirano e - alla Comunita' locale di Lucia, entro e non oltre il 15 ottobre p.v. Si annuncia il presente avviso poiche' sulla base delle richieste pervenute il Comune cerchera' di ottenere dallo Stato i mezzi fmanziari per sopperire alle consequenze delle calamita' naturah nel 1994. Sekretar 11 Segretario PERO ZOFKO primorski u | C-Zr- piranska izdaja BO PIRAN VZDRŽAL KONKURENCO Prof. dr. Vladimir Grig: Šest pogodb z mednarodno akademijo znanosti, tehnologije in inženiringa prižgalo zeleno luč za uresničenje zamisli " VITA MARE Te dni se je mudil pri nas dr. Georgij Evdokimovič, predsednik mednarodne akademije znanosti, tehnologije in inženiringa, ki je tudi predsednik ukrajinske akademije znanosti, tehnologije in kibernetike. S prof. dr. Vladimirjem Grigom, avtorjem vrste znanstvenih del s področja bioenergotehnologije, sta sklenila šest pogodb, s katerimi sta programsko in organizacijsko povezala znanstveno in praktično preučevanje bioenergotehnologije in inštituta dr. Griga z njegovimi sedeži v Portorožu, Londonu in Odesi. Kot smo poročali v zadnji številki Utripa je prof. dr. Vladimir Grig izdal vrsto knjig o bioener-gotehnologiji kot osnovi za čisto tehnologijo XXI. stoletja ter spoznanj in metod za biološke in fiziološke razvojne možnosti človeka, živalskega in rastlinskega sveta. Prof. dr. Vladimir Grig že nekaj časa oblikuje zamisel o izgradnji svetovnega biološkega središča. Načrt, ki ga je imenoval VITA MARE, naj bi bil valilnica novih spoznanj o bioenergiji ter bioen- ergotehnologiji. V njem naj bi se sestajali ljudje iz vsega sveta, ki se ukvarjajo z bioenergijo kot znanostjo, tu naj bi bile razstave, seminarji za posamezne broenergotehnološke usmeritve (biokibernetika, zdravstvena rehabilitacijska zasnova, razvoj računalniškega sistema za praktično uporabo bioenergije pri ljudeh, živalih in rastlinah, bioenergotehnologij a kot sredstvo ekološko čiste industrijske proizvodnje) Vključenje znanstvene dejavnosti prof. dr. Vladimirja Griga v mednarodno znanstveno institucijo, je potrdila pravilnost te, za bodočnost izredno pomembne zamisli. Nič čudnega, da se za njeno uresničenje zanimajo kar v vrsti držav. Naše okolje ima za izgradnjo takšnega pomembnega projekta, dvoje prednosti: klimatske razmere, geografski položaj. V drugi polovici tega meseca se bo prof. dr. Vladimir Grig v Bruslju z mednarodnimi institucijami dogovarjal o financiranju tega projekta. Po njegovih besedah denar ne bo velika ovira za graditev objektov in delovanje centra. Vprašanje pa je, če bo v naši občini uspelo pridobiti prostor za tako središče. Bomo uspešni v konkurenci z drugimi ponudniki? Gustav Guzej PORTOROŽ NAJUSPEŠNEJŠI Na nedavni tiskovni konferenci OKTPS v lucijski Marini, so predstavili rezultate letošnje turistične sezone. Ocenili so, da se je povečalo število individualnih gostov ter da, je pričakovati takšen trend tudi v prihodnje. Podatki so sicer že nekoliko zastareli, vendar nekaj povedo. V Sloveniji smo do konca letošnjega avgusta zabeležili 4,3 milijona prenočitev, kar je za 7 % več kot lani. Tujih je bilo za 24% več, domačih pa 3% manj. Odličen je bil tudi september. Na obalno-kraškem območju je bilo 1,3 milijona vseh nočitev oz. 6 odstotkov več. Nočitev tujih gostov je bilo za 25% več, nočitev domačih za 3 % manj. Tako v slovenskem kot v obalno-kraškem merilu je bilo letos precej več domačih kot tujih gostov.Med posameznimi kraji je bil, tako po skupnem, kot tudi po tujskem prometu, nauspešnejši Portorož. Izola se je po skupno ustavljenih nočitvah v Sloveniji povzpela na 5 mesto, celo pred Kranjsko goro! Zanimiv je tudi podatek, da so doslej v Piranski občini v strukruti vseh nočitev, našteli kar 6 % nočitev gostov iz Rusije. Letošnja turistična sezona bo, kot vse kaže, najuspešnejša po vojni, tako glede prenočitev, kakor tudi po finančnih rezultatih in deviznem prilivu. Slovenska Obala ponovno postaja ena najzanimivejših desti-nacij. V letošnji turistični sezoni se je nabralo kar nekaj problemov in problemčkov, ki jih bo treba nekako rešiti, ali vsaj omiliti. Vprašanje številka ena je vsekor prometna rešitev. Obalna cesta je najbolj obremenjena prometnica v Sloveniji. Zgraditi bi jo bilo treba čim prej, proč od morja. Tako bi med Koprom in Izolo pridobili 4 km dragocenega turističnega prostora. Drugo,kar ni tako nepomembno, je vse večji prepad med turističnim gospodarstvom in prebivalstvom. Vendar, kot meni Mitja Logar, direktor OKTPS, skrajna stališča, turizem DA ali NE ,niso primerna. Od tega fenomena vendarle živi mnogo ljudi. Potrebujemo le boljšo organiziranost, več usklajenega dela in strpnega sodelovanja. Novinarjem so predstavili tudi okvire nove organiziranosti Obalno kraške turistične poslovne skupnosti, bodoče delovanje novega računalniško- informacijskega sistema za turistično- informacijske centre ter številne naloge, kijih bo treba uresničiti, da bi prihodnje leto pričakali goste z bolj usklajeno in organizirano ponudbo. FK Presegli gabarite Nadstrešek Restavracije Feniks v Portorožu črna gradnja? Darinka Gustinčič, nosilka gostinske dejavnosti v Restavraciji Feniks, Obala 16 v Portorožu, se bo kot kaže, morala zagovarjati pri sodniku in upravnih službah piranske občine zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in nedovoljenega posega v prostor. Šlo naj bi za neplačevanje oz. neredno plačevanje dela najemnine portoroški Krajevni skupnosti in nedovoljeni gradbeni poseg - postavitev nadstreška na terasi Restavracije Feniks brez ustreznega dovoljenja. Darinka in njen mož Bogdan odločno zanikata, da poseg predstavlja črno gradnjo. Pravita, da so pri postavitvi nadstreška zares nekoliko presegli tlorisne gabarite iz lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Zelo nejasno govorita tudi o dolgovih. Pravita, da sta rešila stavbo pred propadanjem, KS pa naj bi v zadnem času zahtevala odločno preveč česar preprosto ne zmoreta . O tem kaj je res in kaj ni, bodo veijetno kmalu povedali pristojni organi. Očitno, da gre za precej zapleteno zgodbo, saj so se medtem zelo skrhali tudi odnosi med pogodbenima strankama, kar onemogoča strpen dialog in iskanje najbolj primernih rešitev iz pogodbenega razmerja. V prenovo stare hiše Obala 16 v Portorožu, ki je nekoč dobesedno propadala, je bilo vloženega precej denarja. ________ _______________ FK ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM TER GOSTOM OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN V tem letu praznuje Igralnica Casino Portorož dno. 30- letnico poslovanja in se tudi z našim jubilejem vključujemo v občinsko praznovanje, saj smo v preteklih trideset letih uspešno medsebojno sodelovali. IGRALNICA CASINO PORTOROŽ DOO. .Adriana ^anbouic Obala 114, Lucija - Portorož Tel.: 066/72-173 Kakovostna obutev iz Italije: Bulerji, Štivali. Čevlji tudi za gostinske delavce in otroke. Pridružujemo se k čestitkam ob prazniku občine Piran Obiščite nas v Trgovsko poslovnem centru v Luciji. PALAČE: Rešitev na obzorju (Nadaljevanje s 1. strani) Z opredelitvijo, da je to kulturnozgodovinski spomenik (spomeniško zaščiteni so fasada,recepcijska avla, kristalna dvorana in del hodnikov), in da gre za neobremenjeno družbeno lastnino (zadnji tuji lastnik družina Kozulič iz Trsta naj bi dobil vse poplačano), nameravajo stari Palače hotel izvzeti iz programa lastninjenja- in izbrisati iz aktive (bilance stanja) Hotelov Palače Portorož. Nov lastnik bo država oz., kot vse kaže, piranska občina. Od tu dalje se začenja novo poglavje. Občina izraža polno pripravljenost, da prenese hotel v najem za dobo 99 let. Nova družbenika naj bi bila firma TONCITV PACIFIK INVESTCIJE d.o.o. in Hoteli Palače d.o.o., ki bosta ustanovila novo podjetje in se dogovorila o upravljalskem in kapitalskem deležu oz. razmerju. Firma TONCITV PACIFIK INVESTICIJE d.o.o., za katero stoji avstralski poslovenž Jose Zrim, je po mnenju Danila Daneua, generalnega direktorja Hotelov Palače, doslej najbolj resna firma za kakršne koli bolj otipljive pogovore. Pripravili so pismo o nameri in če se bodo sporazumeli o kapitalskih deležih in rokih ter medsebojnih obveznostih, bodo podpisali ustrezno pogodbo. Firma TONCITV PACIFIK INVESTICIJE d.o.o., namerava graditi v Kopru poslovno središče, ob tem pa bi še prenovili Palače hotel, ki bi bil namenjen poslovnežem in praktičnemu pouku za potrebe Visoke hotelske šole. Imenovana firma naj bi imela v novem podjetju tudi največji, 72- odstotni upravljalski in kapitalski delež, medtem ko naj bi si Hoteli Palače zagotovili 28- odstotni upravljalski in kapitalski delež. Še najbolj pametna je država oz. občina, ki bo naredila križ čez agonijo starega Palače hotela in si zagotovila brezplačni trajni lo -odstotni delež v obliki dobička kot letne najemnine. FK PETI RAZRED ALI PERASPERA AD ASTRA I BAROMETER MESECA Računalnik naj razvija umske in psihomotorične spretnosti Petra - programski paket, s katerim peljemo naše osnovnošolce v svet računalništva RECEPT "PETRA" Vzemi lonec - oprostite učilnico (večjo). Vzemi devet računalnikov (boljših in barvnih), temu dodaj barvni in laserski tiskalnik. Da ne bi bilo pusto, dodaj učitelja računal-ničaija (po možnosti z brki in brado). Posoli s programi in dobro popopraj z igricami. Z učenci in učitelji kuhaj, pihaj, mešaj, dodatno soli in popopraj čez celo šolsko leto. Tako delaj od začetka do konca osemletke. P.S. Kuhar mora imeti bogate kulinarične izkušnje in veselje do vajanja novosti v kuhinji. Pogled nazaj Morda beseda RAČEK ne pove veliko, vendar predstavlja ime projekta, katerega namen je bil približati uporabo računalnikov širšemu krogu uporabnikov v šolstvu. To je bilo konec osemdesetih let. Delovna skupina na Zavodu RS za šolstvo in šport, ki so jo sestavljali dr. Rajkovič, dr. Gerlič, dr. Bagatelj, g. Sovič, g. Zrine, so poleg uporabe računalništva postavili tudi temelje, na katerih je zrasel projekt Petra. S tem projektom so začeli septembra leta 1990 na desetih osnovnih šolah v Ljubljani. Takrat so svetovalci Zavoda RS za šolstvo in šport, gospa Marija Sivec za slovenski jezik, gospod Franko Floijančič za tehnično vzgojo, dr. Berce-tova za likovno vzgojo in mag. Rado Wechters-bach (vodja projekta), pripravili teme in programe, s katerimi so predstavili osnove uporabe računalnika pri teh predmetih. Pouk je sestavina, v kateri nastopa več činitel-jev: učenec, učitelj, učna vsebina in učni pripomočki. Če je bil nekoč učitelj edini vir znanja in informacij, je danes drugače. Z uporabo računalnika imajo učenci možnost sami poiskati znanje. Izobraževanje za jutri pomeni, da morajo učenci sami poiskati dodatne informacije o posameznih sestavinah učne snovi. Praksa je pokazala, da je računalnik bolj primeren za ponavljanje ali urjenje že znane snovi kot pa za spoznavanje nove snovi. Najprej učence usposobimo za delo z računalnikom samim, šele nato lahko brez motenj opravljamo učni proces pri kateremkoli predmetu. Sedanjost na osnovni šoli Lucija V šolskem letu 93/94 se je O.Š. Lucija vključila v projekt uporabe računalnika pri pouku. Učni program poteka po sledečem zaporedju: Spoznavanje računalnika Nekaj ur je namenjeno spoznavanju uporabe samega računalnika, predvsem uporabi tipkovnice in miške. Tehnična vzgoja S programom ŠKATLA učenci sami izdelajo mrežo škatle, sami jo iztiskajo na tiskalniku, zalepijo na karton, obarvajo, obrežejo in zalepijo. Likovni pouk Naučijo se uporabljati PAINTBRUSH. Tisti, ki ga poznajo, vam bodo pritrdili, da je to dober program, s katerim se naučimo veliko o tehniki risanja in slikanja na računalniku. Slovenski jezik S programom DREVO izdelujemo miselne vzorce. Program BINGO zelo spominja na igro naše mladosti "vislice". Takrat smo jo igrali s pomočjo svinčnika in papirja, sedaj pa jo učenci igrajo na računalniku. Program NAROBE SVET je namenjen učenju jezika, to pa na tako zabaven način, da se učenci niti ne zavedajo, koliko se nove snovi naučijo. Pri učni uri sva prisotna jaz, kot učitelj računalničar, in učitelj posameznega predmeta. V učilnici pa je največ 16 učrencev. Poleg petošolcev so deležni učenja uporabe računalnika tudi ostali učenci na šoli. Seveda je največ dela z najmlajšimi. Rekel bi, da imajo ti največje oči. Kaj pa jutri Z našim projektom PAJEK, katerega vsebina se nanaša na uporabo multimedijalne opreme pri pouku, smo prišli v ožji izbor in s tem imamo priložnost, da postanemo ena od dvajsetih osrednjih osnovnih šol v Sloveniji na področju uporabe računalnikov pri pouku. Učitelj računalničar Matjan Maslo Nevarna, streha Stanovalca Kristina Rojc in Mirko Ančič iz Kogojeve ulice 4 v Piranu, že dolgo opozarjata na nevarnost, ki preti sprehajalcem zaradi dotrajane strehe. Strešniki in opeka so razmetani,deske na terasi gnile, železne ograje se ni varno niti dotakniti. Ob dežju zamaka na vseh koncih. Na nevarnost je pred leti opozoril tudi komunalni inšpektor in v zapisu ugotovil, ^a gre za družbeno lastnino. Menda so to personalna ležišča Hotelov Palače. Slednji so že Ponudili stanovalcema bolj varno zavetje v Hotelu Istra v Portorožu. Ne glede na zaplete, ki Se v nestrpnem dialogu, vlečejo že kar nekaj časa, bi bilo dobro čimprej poiskati pravega lastnika in mu naložiti popravilo strehe. Spren-ovedanje in igra s časom bi lahko bila za koga tudi usodna. Mercator - Degro trgovsko - gostinsko podjetje, d.o.o., Portorož ditta commerclale, s.r.l., Portorose Ml- DEGRO PORTOROŽ Seča 190 a Ob prazniku občine Piran iskreno ČESTITAMO vsem občankam in občanom ter potrošnikom in ostajamo vaš najboljši sosed. Kolektiv DEGRO PORTOROŽ Oblačila za moške rUTUR nov izbor za Jesen in zimo TRGOVINA Bernardin, Obala 7a PORTOROŽ Tel.: 066/ 75- 271, interno 3699 Vsem občanom in občankam ter kupcem čestitamo ob prazniku občine Piran, 15.oktobru. 22. septembra - TRAGIČNA NADALJEVANKA TRAGEDIJE V FIESI Po tisti pretresljivi avgustovski noči, ko je nerazumljivo nasilje uperilo jekleno rezilo v telo mladega fanta (v spletu nesrečnih naključij ga v bolnišnici niso uspeli rešiti ), je ta dogodek obeležila še ena smrt. Nesrečni storilec je sam segel po svojem življenju. In epilog: veliko moraliziranja in očitkov. Mi vsi pa vemo - nasilje je med nami. Je v nas. Kar naprej se srečujemo z njim. In si zatiskamo oči, da ne bi videli pravih vzrokov. Kriza človečnosti. 24. septembra - NONO UGO VRAČA UDAREC - Hrvaški časopisi so kot argument, da ves Piranski zaliv do savudrijskih obal ni spadal nikoli pod Slovenijo, navedli primer 8. marca 1973. tik ob savudrijski obali pod Crvenim vrhom nasedlega tankerja NONA UGA. Nič koliko živih prič je, ki vedo, da so takrat hrvaške pristaniške oblasti dvignile roke in reševanje nasedle ladje, ki je z nekaj sto tonami olja pretila onesnažiti ves zaliv, prepustili slovenskim pomorskim oblastem in takratni ladjedelnici 2. oktober. Primer NONA UGA je samo praktično potrdilo, da je slovenska morska jurisdikcija segla prav do savudrijskega kopnega. Sicer so pa tudi ciplje, če so se zatekli v savudrijske zatoke, z mrežami zajeli piranski ribiči. 29. septembra - MRTVIM NE BO TREBA ČAKATI - Občinska skupščina se je na po daljšem času sklepčni in dobro obiskani seji odločila za program razširitve piranskega pokopališča. Z razširitvijo naj bi pridobili 394 novih pokopnih mest in vrsto žarnih grobov, dela pa naj bi veljala 51 milijonov tolarjev. Razširjeno pokopališče naj bi bilo nared januarja prihodnjega leta. Zanimivost: za predlog sklepa so glasovali vsi prisotni, razen enega, Mitje Jančarja. Z utemeljitvijo: NE BOM GLASOVAL ZA SKLEP, KER NE ZAUPAM IZVRŠNEMU SVETU. 30. septembra - JE NAŠ IN NI NAŠ - Poslanec v državnem zboru mag. Janez Jug je sklical v Izoli pogovor na temo "Problematika uvajanja zasebne zdravstvene dejavnosti ". Zanimiva in aktualna tema. Tudi za naše primarno zdravstvo. Zanimiva pa je še po nečem. Janez Jug je poslanec piranske občine v državnem zboru. Nadomestil je Jašo Zlobca, ko je ta odšel v diplomacijo. Janez Jug ne stanuje v Piranu. Pričakovali pa bi, da bi vsaj za svojo poslansko aktivnost izbral občino, ki jo zastopa v državnem zboru. Ali naj bi jo zastopal? Naša parlamentarna demokracija je, kot kaže ta primer, narobe svet. Po praksi bi lahko rekli, da mi nimamo svojega poslanca. Janez Jug ni dobil v naši občini niti enega samega samcatega glasu, ker preprosto pri nas ni kandidiral. Pa naj razume kdor more. 1. oktobra - MIROVNA IN EKOLOŠKA VZGOJA - Otroci iz devetih šol in iz petih držav so prišli na mednarodni izobraževalni tabor. Razen druženja je bila poglavitna vsebina mirovna in ekološka vzgoja. Piranska šola Cirila Kosmača s tem praktično uresničuje projekt Unescovih šol. V njihov krog so bili pirančani sprejeti letos poleti. AMD Pinko Tomažič Piran 40 LET SMO MED VAMI Zato tem bolj prisrčno čestitamo vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku. AMD Pinko Tomažič Piran MESTO ZA ŽAMETNE ROKE Pred izidom nov roman naše pisateljice Marinke Fritz - Kunc Po Vaših dosedanjih petih večjih proznih delih (Janov krik, Pusti čakati jutri, Ne verjemi vetru, Grand fouette'. Postaja death ) izide v kratkem Vaš šesti roman. Kaj je bistvo njegovega dogajanja? "Roman Borboletta bi že moral iziti pred tremi leti v eni izmed zbirk Prešernove družbe. Vendar pa sem po oddaji rokopisa spoznala vso krutost, ki jo prinaša zasvojenost z mamili. Soočila sem se z pretresljivimi usodami posameznikov, družin, spoznala sem tudi sleng narkomanov. Roman sem večkrat predelala in je zahteval avtentičnost ter velik literarni zamah. Predvsem pa je delo iskreno, brez sprenevedanja, moraliziranja ali učenja. Želim, da bi roman prišel na knjižne police tudi tistim ljudem, ki so po svojem položaju odgovorni za mladino, vendar se sprenevedajo, obsojajo ter ne dojamejo kuge današnjega časa, ki nas ubija. Reklamni slogan je: Po Janovem kriku zopet krik mladih "! Za vaša dosedanja dela je značilno, da se dogajajo sicer v slovenskem prostoru, večina pomembnejših oseb pa prihaja iz širšega sveta. Kaj Vas navaja, da junake postavljate v kozmopolitske razsežnosti? "Pri pisanju nisem ujeta v določen prostor. Osebe iz mojih romanov niso statične, prihajajo in odhajajo, kakor se to dogaja v življenju. Nisem pisateljica fantazijskih zgodb, pač pa snov vedno najdem okrog sebe, v sebi... Pretresejo ali pa razveselijo me usode posameznikov, ki pa so večkrat odraz družbenih katastrof. Kot recimo Jan iz Janovega krika, Borboletta ali Rok iz radijske drame Tam doli pa cveti magnolija. Drame teh posameznikov pa se lahko dogajajo kjerkoli po svetu. Osebe iz drugih romanov že zaradi svojega stila življenja, kulture, navad, potujejo po svetu. To počne velik del Slovencev. V izrazito obmorskem okolju pa se dogaja zgodba romana Grand fouette'. Junakinjo, ki je prišla iz "velikega sveta " sem pripela v malo obmorsko mesto. Roman sem posvetila Piranu, kjer sem pisala to zgodbo." Bralci Vaših romanov občudujejo izviren stil. Pripovedovanje je bolj ali manj v prvi osebi, kratki stavki in jasen jezik pa vendarle ustvarjajo občutek psihološke pretehtanosti. "Lepota ali resnica ne potrebujeta odvečnih besed. Menim, da samo tisti avtor, ki si ni |W«f t' m&r* na jasnem z resnico, išče izhod v dol-goveznosti. Sicer pa je pisanje dar. Tudi slikar je dar za slikanje ali risanje prinesel s seboj na svet. Umetnik se rodiš in ne narediš." Junaki Vaših del se navezujejo na obmorske razmere. Vas je piransko okolje, kjer že nekaj let živite in pisateljujete, pritegnilo za pripovedne navdihe? "Piran ima za ustvarjalca določene prednosti. Predvsem za slikarje in pesnike, ki so ustvarjalci trenutnega vzgiba. Sam Piran sem ^ kot pisateljica že doživela z romanom Grand fouette’, seveda pa bodo dogodek, spoznanje ali pa oseba v mojih naslednjih romanih, mor-'h da ravno iz tega okolja, kjer trenutno živim. V mestu je j£/ precej originalnih ljudi, ki s kk. svojim načinom življenja, obnašanjem in podobno, kar silijo za modele posameznih likov v kakšnem delu. Z njimi sem se srečala, jih spoznavala, vendar so tako prepoznavni, da bi jih sedaj ne mogla zaobjeti v zgodbo. So pa dragoceno gradivo za ustvarjalce vseh zvrst-i." Kako se sicer počutite v piranskem okolju, za katero pravijo, da smo družba vase zaprtih posameznikov, ki so sem prišli od vsepovsod? "V Piran sem prišla popolnoma neobremenjena, osebno, novinarsko in pisateljsko. Vkljub temu, da je Piran ustvarjen za umetnike, ljudje niso navajeni na njihovo neposrednost oziroma prijaznost. Želijo te posrkati s svojimi problemi, nesamozavestni so in s premalo pripadnosti svojemu lepemu kraju. Morda je vzrok v temu, ker so prišli od vsepovsod. Eni te svoje komplekse izražajo z depresivno oznako, da je Piran zadnja postaja, - nekakšna Sibirija, drugi se gredo smešen snobizem. Ravno zaradi tega mesto nima vsebine. Spoz-. nala sem kar nekaj čudovitih ljudi, za večino pa moram reči, da premalo pazijo na mesto, ki jim je bilo zaupano. Nasploh pa me moti podpihovanje nestrpnosti do Ljubljančanov in obratno. V mestu staroselcev skoraj ni, saj so celo ribiči od drugod. Zato mesto nima svojcev, kot bi rekla. Ima samo posameznike, ki ga imajo radi ali pa ne. Kakorkoli že, Piran in te kraje imam rada, posebno še, ker mlajši sin Žiga zelo rad živi tukaj. Iz leta v leto odlašava z odhodom nazaj v Ljubljano. Zanj in zame je Piran nepozabno mesto, ki bi ga morale zaščititi žametne roke." Spraševal: Gustav Guzej JEZIKOVNA POLETNA SOLA Od 12. 9. do 25. 9. 1944 je v domu Baldomir Saje potekal avstrijski "konverzacijski kolidž". Štirinajstdnevna poletna šola slovenskega in nemškega jezika, ki jo financira avstrijsko ministrstvo za šolstvo. Zamisel o poletni jezikovni šoli v Portorožu se je porodila pred dvema letoma, ko se je srečal gospod dr. Erich Prunč - direktor inštituta za simultane prevajalce iz Gradca in veljaven koroški Slovenec iz Avstrije - s sodelavci Visoke pomorske in prometne šole v Portorožu. Prepričal je avstrijsko šolsko ministrstvo o vrednosti portoroškega "konverzacijskega kolidža", saj so Avstrijci naklonjeni zamisli, da se učijo Avstrijci jezike svojih sosedov in njihovi sosedje nemščino. Iz teh naklonjenosti je prof. dr. Prunč že organiziral podobni šoli na Madžarskem in na Češkem, namerava pa še v Dubrovniku. V teh štirinajstih dneh se je učilo 20 avstrijskih študen-tovslovenščino in 20 slovenskih študentov nemščino. Imeli so štiri lektorate; za začetnike nemščine in slovenščine in za nadaljevalce v obeh jezikih. Lektorata za nemščino sta vodili avstrijski profesorici (Gu-drun Goetz in Eva Grack), slovenščino pa so poučevali in urili mag. Marko Stabelj iz Ljubljane in profesorici s piranske gimnazije, Jasna Ce-bron in Vesna Vlahovič. Lektorat je obsegal štiri ure dopoldanskega pouka in popoldanske aktivnosti: spoznavanje kulturnih znamenitosti Pirana, srečanje z italijansko manjšino na RTV-Koper-Capodistria, obisk Hrastovelj in Tonine hiše v Sv. Petru, literarni večer s pisateljem Mar- janom Tomšičem v Kosmačevi-hiši v Portorožu, pogovor s prevajalcem v nemščino Olofom Dietlom Klausom v Mestni galeriji Piran, obisk vinske kleti v Kopru... Avstrijski udeleženci so presenečeni spoznavali ta slovenski prostor,kjer jih je že prvi dan pozdravil piranski župan v obeh uradnih jezikih, slovenskem in italijanskem, kjer se beneška arhitektura preplete s slovenskim govorom, kjer se rtu reče punta in se piše z veliko začetnico,kjer so po vaseh ohranjeni glagolski zapisi... Zato so zaključili poletno šolo tako, da so izdali časopis z naslovom "Forešt" in naslov zapisali z glagolskimi pismenkami. V šaljivih člankih so povzeli dogajanje štirinajstih dni in dodali literarno prilogo v nemščini. J.Č. TANTADRUJ ZBIRA IN KOMENTIRA - Marjan Podobnik, najlepši slovenski politik in pevec. (Dnevnik, 17. 8. 94) - Ja, pa zvit tudi, sicer ne bi mogel vleči za noš toliko volilcev. - Prav bi bilo, da zanamcem pokažemo zgodovino na slovenskem in ne le zgodovino Slovencev. (S. Pelhan ob proslavi 1660 letnice bitke pri Frigidusu (Vipavi). - To že, ne vem pa zakaj naj bi Slovenci to proslavljali s takim pompom. - Baje je gorel kar sto ur, dim pa je bilo videti vse do Trsta. (T. Šajn PN 9. 9. 94) - Kdo ve do kam bi se šele videlo, če bi se na istem mestu vžgal kakšen "faierzaig", če seje celo do Trsta videl dim, ko je pri Izoli gorela ladja velikanka. - Ni zakona, ki bi natančno določil, kdo in zakaj je Slovenec. (Poslanec M. Poljšak, Dnevnik, 2. 9. 94) Tudi ni zakona, ki bi določil: kdo je pravi politik in kdo politikant. Ve se pa! - Karaoke - lažna bomba. (Naslov v PN 2. 9. 94) - Nič čudnega, če so komu odpovedali živci, ob tako zbranem petju", glasbenih antitalentov. - Državni zbor, je tudi na zahtevo poslanca - padalca Hvalice vnesel v kazenski zakonik klavzulo, za posebno sankcioniranje eventu- elnega napada na poslanca, kot velja za napade na državnike. (Iz zasedanja DZ dne 29. 9. 94) - Bolje bi bilo, če bi sprejeli zakon, ki bi državljane ščitil pred samovoljo poslancev, še posebej tistih, ki so v parlament prišli na stranska vrata in ne po volji volilcev. - Razočarani varnostnik je odšel iz družbenega podjetja, ki ga "lastninijo". Zaposlil seje v zaporu. To komentira tako; Spet sem med kriminalci, le da so ti pod ključem, v podjetju pa imajo komando. (Poroča AT) - Pa še resje - zgodba je resnična. - To tudi v resnici ni nobena evropska levica, ampak polakirana mešanica levega in desnega liberalizma, katerega osnovna vrednota je denar in profit, ne glede na načine kako je pridobljen. (Iz govora Janeza Janše na taboru SDSS 25. 9. 94) No ja gospod Janša, posrečeno ste opisal vašo stranko. Toda v SDSS, pa tudi niso vsi taki kot je moj ožji rojak Hvalica. 'Piranski izvršni svet je sprejel poseben odlok, po katerem bodo uradne objave objavljali v Primorskem utripu. Predstavniki nekaterih strank so s tem nezadovoljni, češ, da bo tako z uradnimi objavami seznanjeno premalo občanov." (Primorske novice 20. IX). Slaba politična matematika in tudi pragmatična aritmetika Primorskega utripa razpečajo v občini več kot časnika, ki objavlja uradne objave primorskih občin. P.S. občinska skupščina je na seji 29. IX. razveljavila odlok izvršnega sveta. Politična matematika je nalezljiva. Tantadruj PRIJATELJSKI OBISK Konec septembra so obiskali Gimnazijo Piran predstavniki 3. Gimnazije iz mesta Berlin- Koepenick; ravnatelj Jaergen Vinzenberg , pomočnik ravnatelja Holger Schmidt in idejni vodja Iger zruženih narodov dr. Wemer Greis iz Avstrije. Na sprejemu pri županu, Franku Fičur-ju in perdsedniku IS Andreju Grahorju, so se v prisrčnem vzdušju dogovorili o tesnejšem sodelovanju, ki naj bi že naslednje poletje prineslo otipljive rezultate česar se zagotovo najbolj veselijo gimnazijci ene in druge šole, ki se bodo tako bolje spoznali in izmenjali izkušnje. Že junija prihodnje leto naj bi Gimnazijo Piran obiskalo 20 njihovih dijakov, ki bi bili vključeni v program tečaja slovenskega jezika. 13. oktobra naj bi se srečali ravnatelji v Berlinu. Organizirali naj bi tudi prijateljsko nogometno tekmo med mestoma Berlin- Koepenick in Piran. Naslednje Igre narodov, ki sovpadajo ob 50- letnici OZN bodo prihodnje leto v Kopru od 9.-1 l.ju-nija. VI NAM - MI VAM - VI NAM - MI VAM -VI NAM Spotakljiva meja s Hrvaško Občani Pirana smo življenjsko zainteresirani, da bi državna meja med Hrvaško in Slovenijo rešila ne samo problem na morju, temveč končno enkrat nedvomno vključila v občinske meje, tisto ozemlje, do katerega imamo zgodovinsko pravico. V septembrski številki ste objavili karto toponimov piranske občine s pripombo gospoda Pucerja, kako so se na žalost "izgubili" številni toponimi in kako se je na žalost zgubil" velik del nekdanjega teritorija in morskega zaliva. Postavljam vprašanje: Zakaj je bila potrebna ta objava? Alije morda treba pravne lastnike in Slovenijo pripraviti na to, da so dokončno izgubili svoje imetje, v katerem niso imeli pravice, oz. priliko odločati, ker so to namesto njih opravili drugi? Takemu opravilu se reče kraja! Pred časom so se v Piranu pojavili letaki z ponatisnjeno isto karto piranske katastrske občine in tekstom z imeni dveh potencialnih krivcev (Kardelj - Peterle) za "prodajo Savudrije". Ali ugibanja držijo? Ali ne bi kazalo, da bi vaš list objavil natančen historiat Savudrije vse od darilne listine, do vključno sedanjih skrivnostnih pogajanj slovenskih uradnih predstavnikov v komisiji za razmejitev? Janez Lenassi Pripomba uredništva: Zahvaljujemo se vam za vašo pobudo. Skušali bomo pridobiti strokovno kvalificiranega avtorja, da bomo v nrihodnji številki objavili zgodovinski prikaz meje piranske občine na Savudrijskem polotoku. Priznanje in zahvala Nekaj dni manj kot dva meseca sem preživela na zdravljenju v izolski bolnišnici. Ob nadvse humani zdravstveni negi, prizadevnosti in požrtvovalnosti zdravnikov kot ostalega medicinskega osebja se mi je zdravje le vrnilo. Ne bom pozabila, kako so dr. Kokaljeva, dr. Narančičeva in ostali zdravniki z internega oddelka pogosto prihajali, ne samo v času vizite, med nas v bolniško sobo, se nadvse skrbno zanimali za počutje vsakega bolnika, nas hrabrili in takoj ukrepali če je bilo potrebno. Sestre, dejali smo jih - dekleta v plavem - so prihajale na nočni nadzor stanja bolnikov, se kot dobri duhovi sklanjale nad posteljami in spet tiho izginjale. Bolniki pa smo pomirjeni počivali. Tako ravnajo ti ljudje iz dneva v dan in leta z vsemi bolniki in neštetimi, ki iščejo njihovo pomoč. Zato jim vse priznanje in topla zahvala za vse, kar so mi v izolski bolnišnici nudili in pomagali, da sem se ozdravljena vrnila domov. Ivanka Pirnat, Fiesa Javno vabilo g. dr. Borisu Filliju Na seji piranske občinske skupščine V omenjeni razpravi ste povedali svoje 29. septembra ste v razpravi predstavili tudi o sestavku "Bioenergetske metode svoje videnje in odnos do našega časni- in spoznanja dr. Griga." Imenovali ste ka. Za nas je laskavo, če se pred tako jih šarlatanske. Po svetu je navada, da uglednim zborom načne kvalificiran isti viri objavljajo nasprotna mnenja, polemike in dopolnila, če kdo z objavljenimi besedili ne soglaša. Zelo nas bi veselilo, če bi v skladu s tem demokratičnim načelom v Primorskem utripu tudi vi podali svoje poglede na dandanes kar precej aktualno bioenergetike. (30. septembra je bilo v Avditoriju dokaj dobro obiskano predavanje "Bioenergija v človeku in na zemlji." Nosilec institut "Essentia" iz Ljubljane bo imel prihodnje mesece na obalnem območju kar vrsto seminarjev in predavanj). Vaš prispevek bi bil dragocen, saj je znano, da ste doktorirali iz teme "Organizacija zdravstvene pogovor o vsekakor za vse občane pomembni zadevi: o obveščanju in o pravici do obveščenosti. Kot smo napovedali v uvodni številki Primorski utrip izdaja skupina entuziastov. Na straneh časnika bi radi predstavili in povezali čim več ljudi, ki bi hoteli spregovoriti o svojih pogledih na različne, tudi za druge občane pomembne zadeve. Doslej seje tako predstavilo jvnosti nad tri sto ljudi ne glede na njihovo strankarsko, svetovno-nazorsko, narodnostno ali strokovno pripadnost. (Med drugim smo objavili s fotografijo tudi vaše aktualne in zanimive misli o tegobah novo nastajajočega lucijskega sIužbe ■ mesta.) Gustav Guzej glavni in odgovorni urednik Primorskega utripa S figo v žep V majski številki "Utripa" ste objavili odgovor tehničnega direktorja RTV Slovenija o belokriškem oddajniku. V njem je navedel, "da bodo letošnje poletje demontirali drugi stolp, ki je bil postavljen zaradi mednarodne zahteve po dušenju v smeri Kattowice na frekvenci 1008 kHz." Poletje je mimo, stolp še vedno stoji. Je šlo samo za ceneno pomiritev vznemirjenih prebivalcev okoli be-lokriških antenskih stolpov? Andrej M., Belokriška ulica Upajmo, da bodo vašo pripombo brali odgovorni RTV. Naše uredništvo bo pismenozahtevalo pojasnilo, kako je z javno predstavljeno obljubo. OPRAVIČILO Kar več bralcev nas je opozorilo: na straneh septembrske številke Primorskega Utripa je kar nekaj tiskovnih napak. Tiskarski škrat se je dobesedno sprehodil od prve do zadnje strani. Prosimo vas, oprostite! Potrudili se bomo tega nevšečnega spremljevalca tiskane besede v bodoče pregnati z naših strani. To smo dolžni zaradi vas, dragi bralci, pa tudi zaradi sebe, ker želimo, da bi bil naš časopis novinarsko, oblikovno in tudi tehnično brez subjektivnih spodrsljajev. UREDNIŠTVO Motorizacija in človeško srce Petek, 2. septembra. Nekaj po 8. uri v križišču nasproti poslopja krajevne skupnosti v Portorožu. Starejši moški se opira na bergli. Čaka na prevoz. Iz lucijske strani pripelje taxi. Bergla za hip kot nema prošnja obvisi v zraku. Avto se ustavi, a precej daleč od invalidnega moškega. S težavo se premika proti taksiju. Šofer ga nemo opazuje in hladno čaka, moški pa, kot da se bo zgrudil, skuša zlesti na avtomobilski sedež. "Mračen pogled, kaj pa je še tebe treba." Namesto srca imamo včasih ljudje v prsih hladen kovinski avtomat. L.M. Obujanje preminulih Poglejte letošnji telefonski imenik. Na 229. strani pete knjige lahko preberete: Občinska konferenca SZDL, Župančičeva 14, 76-494, Občinski komite ZKS Piran, Župančičeva 14, 73-873. Saj smo vendar v letu 1994. Ali hoče kdo obuditi mrtvece? Šlamparija urednikov imenika?! In še kaj? Jolanda K. Se ena, čisto vsakdanja zgodba: V peklu usode Po pobočju od Portoroža proti Belemu Križu je zadnja desetletja zraslo veliko novih hiš. Vsaka je svet zase. Kot so ljudje, ki prebivajo v njih. Z zadovoljstvom, s srečnimi dnevi. In nekateri tudi s trpljenjem. Z zlo usodo, bi rekli. Naš sokrajan J.K. nam je poslal pretresljivo pismo. Opis življenjske tragedije. Hodimo drug mimo drugega. Ne da bi vedeli, s kako nedopovedljivo hudim se srečujejo nekateri ljudje. Bi jih razumeli? In jim pomagali? V mladostni zagnanosti je prišel sem in tu spustil življenjsko sidro. Leta so se mu nasmihala, da bi od radosti objel ves svet. Tu si je našel življenjsko družico. S hčerko in sinom so pili iz polne čaše sreče in družinskega zadovoljstva. Postavili so si hišo, na prostoru, kije bil zanje najlepši kotiček pod soncem. Znenada se je začela nad njimi zgrinjati tesnoba. Morda je bil začetek takrat, ko je kot strokovnjak šel v tujino, da bi več zaslužil in bi zmogli stroške gradnje in živeli v večji blaginji. Najprej kar tri smrti v najlepših letih po vrsti: sestra in dva brata. Obremenjenost z delom, udarec usode ob smrti in znenada občutek tesnobe v glavi. Po dveh mesecih preiskav in negotovosti pošastna diagnoza: tumor na možganih. Operacija. In še se je nasmehnila sreča. Operativni poseg je bil uspešen. Spet dnevi in meseci družinske sreče: Ne za dolgo. Spet grozeči oblaki. Sin, sicer poln življenja, dober in vzoren učenec v šoli, je začutil bolečine v nogi. Tolažba: nič hudega. Preiskava v Ljubljani je pokazala: kostni rak. Upanje, da bo od športa utrjeno mlado telo premagalo bolezen, se ni uresničilo. Strahote trimesečne kemoterapije. Sončnega dne je sin v očetovem naročju umrl. V glavi mladega očeta se je spet zmračilo. Ponovno tumor na možganih, operacija, slepota na levem očesu. Invalidska upokojitev. Še se je postavil na noge. Kmalu zatem smrt tašče, ki mu je bila druga mati. Ne dolgo zatem še izguba matere, ki mu je pomenila največ na svetu. Vsi ti udarci zle usode so se čedalje bolj pošastno odražali na njegovem počutju. Spet rahla možganska kap. Nekaj mesecev še druga z blokado levega dela telesa. Zdravljenje v bolnici in nato rehabilitacija v Ljubljani. In potem najstrašnejše: zapustila ga je žena. Morda ni mogla več prenašati vsega, kar se je nakopičilo v druinski skupnosti. In je šla z drugim, da bi sorazmerno mlada vendarle še imela nekaj od življenja. Njega je to bolj prizadelo kot bolezen. Spraševati se je začel, kje je naredil napako, da se je zgrnilo toliko hudega nad njim. Grebel je v sebi in se začel ukvaijati z usodno mislijo, čemu Še živi. Prej gaje držala pokonci neupogljiva volja. Zdaj pa je le še kot osameli macesen na hribu, ki so mu strele posušile vse življenjske moči. Ljudje živijo med nami. Srečujemo se vsak dan. In hodimo drug mimo drugega. Posamične človeške usode nas pretresajo. A kaj, ko smo postali že skoraj neobčtljivi zanje. Na sto-tisoče pretresljivih usod mrtviči ljudi po svetu. Tudi takšne pri sosedu, pred našimi vrati. Pomagati veliko ni mogoče. Ali pa tudi. Včasih je dovolj že beseda in pomoč ob drobnih vsakdanjih stvareh. Urednik MALO MORJA - PA VENDAR VELESILA Mednarodni uspehi Dušana Puha so zanimiva predstavitev Slovenije in afirmacija obalnega turizma Čeprav imamo morja samo za srednjeveliko jezero, v svetu vedo, da smo vsaj glede jadranja uspešna dežela. Na številnih mednarodnih regatah, prvenstvih in tudi olimpijadah je mnoge zanimalo, kje je tistimajhen del morske obale, ki daje jadralce tako velikega formata. Med drugimi je ime Dušana Puha iz naše občine v razredih nekaterih jadrnic prav na vrhu ljubiteljev morskih vetrov, belih jader in tekmovalnega občutka po morja širjavah. Vsako leto prvi dve oktobrski nedelji na morju od Trsta proti Gradežu razpeni vodno modrino nad tisoč potovalnih jadrnic. Na tej najbolj množični regati , imenovani "Barcolana" bo tudi letos več jadrnic s slovenskimi posadkami. Na eni izmed njih bo za krmilom sedel tudi Dušan Puh. Pod njegovim izkušenim vodstvom bo jadrnica Fanatic skušala obvladati veter in krmilo, da bi bila prva ali med prvimi na cilju. Letošnja Barcolana nekako sovpada z našim občinskim praznikom, ki bo petdeseta obletnica ustanovitve mornariškega oreda. V nekem smislu tudi rojstni dan sodobne slovenske mornarice. Uspeh Puhovega Fanatica bi utegnil biti svojevrstna popestritev letošnjega praznovanja. Letošnje leto je za naše jadralce, in še posebej za Dušana Puha, zelo uspešno. Na desetih regatah na naj veji vsakoletni evropski prireditvi na Gardskem jezeru, znani kot "Sto milj na Lago di Garda", je kar v osmih regatah prišel prvi na cilj in se seveda povzpel na zmagovalne stopnice. V svetovni vrh jadralcev tega razreda pa se je povzpel že lani, ko je na isti regati v zelo močni konkurenci tudi zmagal. Pravzaprav je minilo že trideset let, kar se je mlad fant poskusil v boju z vetrovi na očetovi trebušasti pasari. Izmd različnih športov so ga bela jadra najbolj pritegnila. Na Letečem Holandcu se je razvil v mojstra krmila, s prefinjenim občutkom za izkoriščanje vetra. Petkratni balkanski, šestkratni državni prvak, dvakrat z izpolnjeno normo za tekmovanje na olimpiadi. Razmere v nekdanji jadralni zvezi Jugoslavije pa niso bile kaj spodbudne. Bolj na široko odprta vrata so imeli tisti, iz južnejših delov države. (Pravzaprav je čudno, v naši občini po številu članstva ni največji klub, ki se ukvarja z morskimi športi, pač pa smučarski klub. In obratno, največji jadralni klub v Sloveniji ni tu ob moiju, temveč v Ljubljani.) Vse te razmere so najbrž vplivale, da se je Dušan Puh navzlic mednarodnim uspehom na Letečem Holandcu, posvetil vmes jadranju na deski. Tudi tu z mednarodnimi uspehi in kot naš tek-movalec na olimpijadi. Ko ga je pritegnila graditev potovalnih jadrnic pri begunjskem Elanu, kjer je bil kot strokovni svetovalec tudi skipper, se je začel Puhov zmagovit pohod med voditelje potovalnih jadrnic v Evropi. Si lahko predstavljamo: kar na okoli petsto različnih regatah v Evropi in tudi na drugih delih sveta, je tekmoval. In kar lepa zbirka zavidljivih uvrstitev. Leta 1985. je na svetovnem prvenstvu na Švedskem bil prvi z Elanovo serijsko izdelano jadrnico "31 R", leta 1986/87 državni prvak rang-liste FD. Na regati Match račje zmagal v Dalmacija pokalu. Še in še bi lahko naštevali. Kakor sam pravi, mu mesto za krmilom jadrnic različnih tipov, pomeni izziv in sprostitev hkrati. Na jadrnicah velikega tipa, deset in še več metrov dolgih, je čudovito biti kot eno s posadko, ki šteje tudi do 15 članov. Vsak ve, kje mora poprijeti. Bolj kot je posadka zlita v eno samo hotenje, bolj učinkovito požira tehnična ptica morja šiijave. Seveda je še mnogo drugega vmes, kar se ne da opisati, Naša strelka je spet blestela Nedavno je bilo v St. Veitu na Koroškem evropsko prvenstvo s samostrelom. V tekmovanju med ženskami je Pirančanka Renata Oražem zasedla odlično 4. mesto s 486 točkami. Njen uspeh je tem bolj upoštevanja vreden, saj s tem športnim orodjem ni mogla trenirati. V Sloveniji imajo samo dva samostrela. Tekmovanje s samostrelom je primemo tudi za strelce z zračno in malokalibrsko puško. Zahteva pa precej več fizične kondicije, saj tehta do 6 in še več kologramov. Naša odlična strelka je bila lani in predlanskim najboljša med ženskami v Sloveniji, letos je sodelovala na evropskem prvenstvu v Srassbourghu ter na svetovnem prvenstvu v Milanu. Na obeh tekmovanjih sicer ni dosegla blestečih uspehov. Najbrž tudi zato, ker od pred meseci ni imela primernih pogojev za vadbo. V zgradbi nove osnovne šole v Piranu pa je tudi za piranske strelce dobro poskrbljeno. Tekmovalci, kot tudi funkcionarji, so hvaležni vsem, ki so jim omogočili, da bo strelski šport, že tako razvit v naši obči- ni, dobil novo spodbudo. Zdaj so danine le kadrovski, temveč tudi tehnični pogoji, da bi lahko v Piranu organizirali strelska tekmovanja mednarodnih razsežnosti. Naša odlična strelka Renata Oražem pa se že zdaj začenja pripravljati na prihodnje leto. Vrstila se bodo tekmovanja takoimenovanih petih svetovnih pokalov. Dva bosta v Evropi, po eden na Japon- skem, Južni Koreji in na Kubi. Seveda pa udeležba na teh tekmovanjih ne bo odvisna samo od skrbnih priprav, temveč tudi od materi- alnih možnosti. G.G. treba je le doživeti. Uspešna doživetja pa oblikujejo le tisoči prejadranih milj. In Dušan Puh se je precej tisoč milj bratil z morjem in viharji. Uspešno, da na regatnih ciljih v zmagoviti jadrnici in posadki, ki jo upravlja, vidijo tudi Slovenijo. Gustav Guzej PUHU BARCOLANA Gost tokratne športne strani, Dušan Puh je v nedeljo zmagal na rekordni Barcolani, regati z najštevilnejšo udeležbo na svetu. Z doslej dvakratno zmagovalno jadrnico Fanatic je bil boljši od vse konkurence, takoj za njim se je uvrstil Mitja Kosmina, pirančan Antonič pa je z Alkoholito prijadral med prvo trideseterico. DOM VODNIK ŠPORTOV - DA ALI NE! Narod, ki ima morje, je sebi in človeštvu dolžan uporabljati ga in varovati. Morje nas povezuje s svetom, morje je bogat vir hrane in rudnin, pod njim se skrivajo dobrine in ne nazadnje, ob njegovi mirni ali razvneti naravi se človek sprosti iz svoje vsakdanjosti. Ta mirna ali razvneta narava morja je človeku večen izziv, da v tekmi z njim preveri sebe, svoje sposobnosti in svojo moč. To je še zlasti značilno za vse tiste portne panoge, ki so neposredno vezane na morje. V naši občini je tovrstna dejavnost dobro organizirana. Imamo dva jadralna kluba - Jahtni klub Portorož in Jadralni klub 'Pirat" Portorož, Veslaški klub Piran, Ribiško in potapljaško društvo Piran, Ribiško društvo Čradela" Piran, Plavalni klub "Biser" Piran in Športno društvo Piran, v okviru katerega deluje tudi sekcija jadranje. Med vso to množico organiziranih športnih klubov ali društev je mnogim izmed nas, nqjvečkrat nehote, prikrita bogata vsebina večdesetletij trdga dela in lepih trenutkov ob doseženih visokih uvrstitvah. Kot da valje neko nenapisano pravilo: 'Nikomur ne pripoveduj o svojem delu, težavah, problemih in uspehih, če jih sam ne opazi ali ne vidi." Iz teh športnih kolektivov so zrastli mnogi vrhunski športniki. Udeleženci velikih športnih prireditev, od državnih prvenstev do olimpijskih iger,na katerih so dosegli vrsto odličnih rezultatov in se vrnili z mnogimi odličji. Pa se kdaj vprašamo: Kako jim to uspe? Kakšne pogoje imajo za delo in kje? Smo jih v krqju pripravljeni prisluhniti in pomagati? Iz vsega kar so v svojem preteklem razvoju in delu prestali oz. doživeli, kakor iz stanja v kakršnem so danes, bi lahko mirne vesti dejali, da ne. Kje bi jim trenutno lahko najbolj pomagali? Odgovor je en sam. V čimkrajšem času zagotoviti izgradnjo doma vodnih športov. Za uresničitev tega projekta zadolžimo vse organe v sedanji občini, kakor tudi novoizvoljene občinske svete. To so si predstavniki teh športnih panog preprosto rečeno zaslužili. In to jim dolgujemo. Franc Stupar primorski u^rb | ~-T - piromko izdajo }>osebt\0(ti ifatthonohtfke ponudbe " fiata tjottiiča " liul\anki mojitti ’ ^ii^onki n\et\u S mudite po opravkih v Piranu ? Dobrodošli v Kavarni GALERIJA Tartini. Ob dobri KAVICI vam bomo ponudili tudi sveže DOMAČE SLADICE: TIRAMISU, SADNO TORTO, LASTNA PRIPRAVA SLADOLEDA. Vsem občankam in občanom ter gostom čestitamo ob prazniku občine Piran. Kolektiv Tartini d.o.o. PIRAN RtSTAVRACIJA mm® »k® Sredi Portoroža , v lepem in mirnem okolju si lahko privoščite okusno kosilo ali večerjo, ki vam jo bodo pripravili izkušeni gostinci restavracije Zlato sidro. Morda stopite le na kozarček dobrega domačega, na kavico in si ob tem ogledate njihov bogat jedilni list. Telefon:066/73- 894 V današnji številki posebno presenečenje; RESTAVRACIJA ZLATO SIDRO PORTOROŽ POKLANJA MENU ZA 2 OSEBI SREČNEMU IZŽREBANCU, KI NAM BO POSLAL PRAVILEN RECEPT ZA POHORSKO OMLETO. Menu za 2 osebi Carp^ccio Kremna gcjbova juha Obloženi motovunski steak Slani sirovi štruklji Sezonska solata * Pohorska omleta * Kava Odgovore pošljite na naslov: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož do 31. oktobra. Ime dobitnice ali dobitnika nagrade bomo objavili v naslednji številki Primorskega utripa. /|\ SPLOŠNA PLOVBA, p o. Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu Čestitamo vsem občanom ob občinskem prazniku 15. oktobru. Kolektiv Splošne plovbe Portorož KORAK DO REALNE VIZIJE Nared je študijska zasnova dolgoročnega razvoja turizma Ljubljanski inštitut za ekonomska raziskovanja pri urbanističnem inštitutu je nedavno pripravil gradivo dolgoročnega razvoja obalno-kraškega turističnega območja. Skupina izvedencev različnih strok je po daljšem raziskovanju pripravila oris sedanjega stanja, možnosti in kaj naj bi kdo naredil, da bi lahko bolje in celoviteje izkoristili prirodne danosti obalnih in sežanske občine za napredek turizma. Kot temeljno pomanjkljivost sedanje turistične ponudbe raziskave navaja nepovedaznost, prenizko kakovost, pestrost in raznolikost turistične ponudbe. Po mnenju teh izvedencev so obalne in sežanska občina tudi dolgoročno najbolj zanimive za počitniški turizem. Različne oblike primeijalnih prednosti, možnosti za njihovo izkoriščanje in kdo bi lahko najkvalitetneje razvojne naloge opravil, je posebno poglavje te raziskovalne naloge. Povsem razumljivo se raziskava najobšimeje ustavlja ob analizi sedanjih razmer in predvidevanju možnosti za razvoj v piranski, kot turistično najbolj razviti občini. Gradivo ponuja veliko izhodišč za razmišljanje. Pa tudi za oblikovanje operativnih, neposrednih nalog. Sestavljale! sicer niso uspeli iz posameznih delov sestaviti logično povezano celoto, zato marsikaj ponavljajo, druga poglavja pa samo nakažejo in ne izpeljejo do konca. Ne glede na te in še nekatere pomanjkljivosti bi bilo prav, če bi to študijsko gradivo prebrali vsi, ki se neposredno ali pa kot s stransko dejavnostjo ukvarjajo s turizmom. RECEPCIJSKI PULT PRED POROTO Vstopna dvorana je srce slehernega hotela. Tu se porajajo prvi vtisi ob vstopu v hotelsko hišo, tu jih sprejmejo prvi hišni ambasadorji - receptorji, tu se prepletajo vse niti hotelskih hodnikov, tuje atrij in čakalnica, sprejemni salon in us-merjevalnica vsega hotelskega življenja. Tudi pri letošnji obnovi notranjščine portoroškega Grand hotela Palače so mislili na vse te elemente. Arhitekt jih je poudaril z nekaterimi izvirnimi rešitvami, nekatere pa so predmet hudih spotakljivih besed in tudi nič kaj prijetnih reakcij. Načrtovalec receptorske mize je to zasnoval v obliki elipsaste, na koncu odprte pultne mize v sorazmerno lepi lesni in oblikovni izvedbi. Notranji prostorje tesen, tako da dva, trije ali celo več ljudi za receptorskimi pulti lahko opravlja svoje delo samo stoje. Si lahko predstavljate za takim pultom na nogah kar ves sedemurni "šiht"? Načrtovalec zagovarja svojo zamisel, da morajo receptorji goste sprejemati stoje. Na tem je gotovo precej življenske resnice. Toda razen komuniciranja z gosti opravljajo receptorji še vrsto drugih del. In to z manj truda - sede. Ob zasnovi receptorskega pulta se zdaj lomijo kopja. Nekateri z dolgoletnim receptorskim stažem, pravijo, da jim takšna ureditev delovnega mesta preti, da bodo slejkoprej postali delovni invalidi. Če je temu res tako, je tu nekaj hudo narobe. Preureditev Grand hotela Palače še ni povsem končana. Morda bodo še to in ono lepotno napako popravili. Mogoče pride na vrsto tudi sporni receptorski pult. Če ne, bo morala o tem reči svoje inšpekcija dela. Kdo ima pri tem prav, tudi sodišče, če bi prišlo do telesnih okvar zaradi spotakljivo urejenih delovnih mest. Lov za zakladom V lično izdelanem poročilu "Oblikovanje turistične ponudbe in zasnove dolgoročnega razvoja na obalno-kraškem območju" (izdelal ga je ljubljanski inštitut za ekonomska raziskovanja), lahko preberemo: "Dodaten adut je zdraviliški turizem - zdraviliški programi, lepotilni programi, rekreacijski programi. Raziskati in aktivirati bi kazalo TUDI PRED DVE STO LETI ZNAN ZDRAVILNI VRELEC PRI PADNI (trije izviri vode)." Zadnja leta se je razbohotila mrzlica iskanja različnih virov, ki bi Portorož naredili za obmorski Čatež. Zdravilni vrelec pri Padni bi lahko bil nov biser ogrlice bogate termalne ponudbe. Skratka tak vrelec bi lahko bil prevzeti zaklad. In smo se podali na lov za tem zakladom. Naš sodelavec Alberto Pucer, sicer domačin iz Padne, se je podrobneje zanimal med prebivalci in nam o tem poslal naslednje poročilo: "V okolici Padne ni bilo nikoli kakega termalnega vrelca, zdravilne vode ali karkoli podobnega. Tega bi se spominjali starejši vaščani, o tem bi se vedelo, pa tudi v arivu bi bili kje ohranjeni pisani podatki. Na pobočjih na severni strani Padne sta bila dva izvira vode: Studenec (blizu vasi) in Šturek" nekoliko niže. Na pobočju na zahodni strani (proti Kortam) je bil tudi izvir "puč" z vodo, kjer so žene prale perilo. V dolini, v Bmjaku, pa je še vedno nepresahljiv izvir. Tudi v največji suši ne usahne in voda je vedno dobra, mrzla. 0 kakšnih termalnih vrelcih ali kaj podobnega pa ni bilo ne duha ne sluha." Od kod podatki o zakladu? Zanje vedo le avtorji omenjene študije? p jj. NA VAGONE DOBRIH JABOLK Priznanje profesorju dr. Eberhardu Schuermannu Predsednik Skupščine občine Piran Franko Fičur je konec septembra na sprejemu udeležencev 35. posvetovanja livarjev Slovenije v Portorožu, v znak zahvale podelil dr. Eberhardu Schuermannu, rednemu profesorju na Tehnični univerzi v nemškem Clausthalu posebno priznanje za 30- letno redno aktivno sodelovanje na strokovnih posvetovanjih in za vsakoletno daljše bivanje v občini Piran. Dr. Schuermann je prvič prišel v Slovenijo že davnega leta 1957 in se, kot pravi, pri nas vedno dobro počuti. Predsednik Društva livarjev Slovenije Milan Trbižan je ob tej priložnosti podelil predsedniku SO Piran Grb Republike Slovenije. Se je tu začela Krpanova pot? Poslopje v Vojkovi ulici 14 v Piranu ni zanimivo samo po svoji zasnovi in po tem, da je na vseh štirih straneh obdano s cestnim prostorom. To je bila pred skoro dvema stoletjema mitnica. V njej so imeli stvari, za katere je bilo treba plačevati "dac". Odprt prostor okoli stavbe naj bi preprečili, da bi na skrivaj kaj ljudje odnašali. Okoli tega poslopja pa so se pletle različne zgodbe. Ena izmed njih je, a je od tod začenjal Martin Krpan svojo kontrabantarsko pot s soljo. Ko so se zjutraj menjale posadke, je menda Martin Krpan našel v hiši zaveznike, da je lahko nemoteno natovoril na kobilico sol in jo nato mahnil iz mesta. Če ne zaradi zgodbe, pa je zaradi stavbarske zasnove hiš še dandanes vredna ogleda. Franc Media, lastnik firme Kmetovalec Sečovlje, je zadovoljen z letošnjim pridelkom jabolk. Na plantažnem nasadu v Sečovljah, na lokaciji Ribila, bodo do srede oktobra pobirali zimske sorte Idared in Jonagold. Prodajo jih tudi na drobno po 45 tolarjev za kilogram. Še sreča, da ima svojo napravo za namakanje, kajti letošnja suša bi mu zagotovo pobrala večino pridelka. Jabolka prodaja v Parecagu 134, tel. 79-360. Nova turistična organiziranost v Izoli V drugi najpomembnejši turistični občini na slovenski Obali, ki se je po številu nočitev v Sloveniji povzpela na peto mesto, ustanavljajo Gospodarsko interesno združenje. Kot nam je povedal Branko Simonovič, član izolskega Izvršnega sveta, zadolžen za turizem , naj bi se v tem Združenju povezali dejavniki, ki so kakor koli povezani s turizmom. Tako naj bi hitreje usklajevali in reševali vsa aktualna vprašanja razvoja in promocije turizma v izolski obč+ini, povezovali pa naj bi se tudi na regijski in nacionalni ravni. Iniciativni odbor je že predlagal skupščini občine naj se dejavno vključi v ustanavljanje takšne skupnosti. PIRANSKI MODEL SE UVELJAVLJA TUDI DRUGOD V naši občini imamo vrsto vzgojnih zavodov, ki so za vzgled mnogim v drugih slovenskih občinah. Tu je, denimo, zavod Elvire Vatovec, nekatere izvirne vzgojne metode v lucijski osnovnišoli, šola Cirla Kosmača se je uvrstila v krog Unescovih evropskih šol, vrtca v Luciji in Piranu sta z vzgojnimi prijemi med zelo opaznimi v Sloveniji. Med take izvirno razvite vzgojne oblike sodi tudi takoimenovani "piranski model" za osnovnošolske otroke s posebnimi zahtevami v odraščanju. Že vrsto let ga uvaja in v praksi dopoln- juje piranski center za socialno delo pod strokovnim vodstvom prof. defektologije Mihe Rotarja. Po vzgledu piranskega modela razvijajo tovrstno skrb za otroke s posebnimi zahtevami v Izoli, Murski Soboti, Krškem in še ponekod drugod. Značilnost tega modela je, da v posebni skupinski obravnvi skuša čim bolj premostiti vzgojne težave otrok v nekoliko iztirjenem ali človeško negotovem odraščanju. V skupine zajemajo otroke razporejene po zrelostnih skupinah, v katere so vključeni tudi starši. Z dodobra preštudiranimi metodami usmerjajo energijo otrok, spodbujajo njihovo ustvarjalnost, učenje, da lahko pride do veljave tudi individualnosti otroka. Izvajanje programa za osnovnošolske otroke s posebnimi zahtevami povezuje tudi socialne centre, ki delujejo po tem modelu. Medsebojna spoznanja ter njihova izmenjava omogoča koristno izrabo izkušenj posameznih okolij, hkrati pa tudi bogati praktična spoznanja te specializirane pedagoške veje. P.U. splošna banka koper Oktober smo v Splošni banki Koper poimenovali " Mesec varčevanja", zadnji dan tega meseca, 31. oktobra, pa se pridružujemo Svetovnemu dnevu varčevanja. V "Mesecu varčevanja" Vas še posebej vabimo v naše enote, kjer Vam bodo strokovno usposobljeni delavci predstavili našo ponudbo in Vam svetovali pri odločitvah. Vsem, ki bi v tem času želeli postati imetnik plačilne kartice ACTIVA ali uporabnik BANKOMATA, bomo to omogočili po polovični ceni Tarife Splošne banke Koper. splošna banka koper ARCHITECTA PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE INŽENIRING, GRADNJO IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI AZILNIM IMMOBILIARE PER LA PROGETTAZIONE, L'-LNCFNERING r i'e muzi a Tartinijev trg 15, 66330 Piran Tel.: 066/'75- 594, 75- 982 Fax 74- 562 V PORTOROŽU na odlični lokaciji PRODAMO poslovno- stanovanjsko hišo (dobro vpeljana restavracija s teraso in 2000 m zemljišča); V LUCIJI PRODAMO dve vrstni hiši (140 m2) in več stanovanj od 26 m2 do 73 m2 ter RESTAVRACIJO s teraso in kava-bar; V SEČI pri Portorožu PRODAMO samostojno hišo 151 m2 in 674 m2 dvorišča; V PIRANU PRODAMO lepo hišo 150 m2 50 m od morja, več starejših stanovanj in prenovljenih -počitniških apartamajev od 18 m2 dalje; V KOPRU - CENTER PRODAMO hišo 97 m2, 2-sobno stanovanje in na MARKOVCU dve 3-sobni stanovanji, 1-sobno v PRISOJAH- 43 m2; ŠALARA PRI KOPRU - PRODAMO staro kmečko hišo z dvoriščem in pripadajočim zemljiščem, skupaj 1721 m2 - zanimiva lokacija. POSLOVNE PROSTORE PRQDAMO JN DAMO V NAJEM. V NAJEM IŠČEMO VEČJO HIŠO V PORTOROŽU IN GOSTINSKI LOKAL V KOPRU. Uradne ure: PONEDELJEK- PETEK od 8.00 do 15.00 ure, SREDA do 17.00 ure. OGLEDI po dogovoru. primorski uMp Ustanovitelj In Izdajatelj hmstrn® Tržno komuniciranje In Informiranje Portorož, Llmlnjanska 91. Tel.& Fax.: 066/70-185 Opr.prlgl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p. ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper, PE Piran Glavni In odgovorni urednik: Gustav GuzeJ / Uredništvo: Vesna 16, Portorož, Tel.:066/74-005 Časopisni svet: dr. LlvlJ Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male. Stefano Luša, Janez De Reggl, Nino Splnclll Elektronska obdelava In prelom: Graffit Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za Izvod 50 Sit. Po mnenju Urada vlade za Informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod Informativnega značaja Iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.