SLORI zagotavlja pozornost za Goriško /15 Sirarna v Lokovcu na Banjški planoti krepko popestrila svojo ponudbo Goran Lavriha, sicer akademski slikar in umetnostni zgodovinar, predstavlja likovno umetnost na spletu >/12 Primorski SREDA, 24. SEPTEMBRA 2008 Št. 227(19.317) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Ko te ne marajo, rečeš zbogom Dušan Udovič Nimamo razlogov, da bi dvomili v iskrenost stališč ministrov Frattinija in Rupla, ko sta na nedavnem skupnem zasedanju ministrov v Rimu poudarila tudi to, da morata pristanišči Trst in Koper sodelovati, ker je to v obojestransko korist. Bolj kot za iskrenost, gre za goli realizem. Drugega izhoda od povezovanja severno jadranskih pristanišč ni, drugače je vsakršna mednarodna kompetitivnost čista iluzija, prihodnost pa le še životarjenje in zaton, kar posebej zadeva Trst. O tem govorijo malodane že vrabci na strehi, analitiki celo pravijo, da je že zdavnaj vse zamujeno. Ministrski dogovori in priporočila tudi tokrat niso našli v Trstu plodnih tal, tako kot že velikokrat v preteklosti in to ne glede na politično barvo vladnih predstavnikov. Prevladale so krajevne spletke in zakulisna rovar-jenja, ki so sledila junijskemu javnemu alarmu deželnega svetnika Buccija, češ, da je Trst kar »obkoljen« s koprskimi pobudami. To pa niso razmere, ki bi bile za koprske poslovne partnerje spodbudne, zato so rekli zbogom in to že drugič v nekaj letih. Njihovo sporočilo, ki govori o neutemeljenih in politično motiviranih obtožbah, je nadvse zgovorno. Kaj reči k tej žalostni in že videni zgodbi. Žal ostaja Trst s svojim vodilnim razredom tudi po odpravi meje »cul de sac«, sinonim lokalistične omejenosti, brez vizije in ujetnik lastnih bolnih predsodkov. Tako da mora biti kolikor toliko normalnega človeka sram, da živi v takšnem gnezdu. združeni narodi - Včeraj se je začelo 63. zasedanje Generalne skupščine Finančna kriza prva globalna skrb Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval h kolektivni akciji pristanišče - Adria Terminali izstopil iz družbe GCT Koper zapušča Trst V tržaškem pristanišču je medtem hud boj za prevlado, ki bo odločal o njegovi usodi JfjSJL ¡^^f —"Srn —^ir*3- . «h TRST - Hčerinska družba Luke Koper Adria Terminali je odločila, da izstopi iz slovensko-italijanske družbe General Cargo Terminal (GCT), ki so jo ustanovili marca skupaj z italijanskima družbama Pacorini in Ocean. Odločitvi je botrovala predvsem neugodna politična klima v določenih tržaških krogih, so sporočili iz Luke Koper. V pristanišču se medtem bije hud boj za prevlado, ki bo odločal o njegovi usodi. Na 6. strani NEW YORK - Prvi dan 63. splošne razprave Generalne skupščine ZN so včeraj nastopili prvi govorniki, ki so izpostavljali finančno krizo in pozivali k sodelovanju. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval h kolektivni akciji, ameriški predsednik George Bush pa poudaril pomen multilateralnih organizacij. Ban je v svojem nagovoru opozoril, da je v obdobju, ko se svet sooča s finančno krizo, krizo visokih cen hrane in energetsko krizo, bolj kot kadarkoli potrebna kolektivna akcija. Vendar pa se po njegovem kaže nevarnost, da se države zapirajo same vase, medtem ko so potrebne multilateralne rešitve. Na 13. strani Koroška: nov primer nestrpnosti zaradi dvojezičnega pouka Na 3. strani Pismo župana Reta Mavhinjcem o delih v otroškem vrtcu Na 7. strani Goriška opozicija o IRIS-u in menzah Na 14. strani Vandalski pohod v večnamenskem središču v Jamljah Na 14. strani Župan Brulc na pomoč poklical podžupanjo Na 16. strani gorica - Stališče SKGZ in SSO Manjšina preživlja nelahke trenutke GORICA - Slovenska kultur-no-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij menita, da na državni in deželni ravni nismo priča naklonjenemu razpoloženju do slovenske manjšine. Predstavnike krovnih organizacij na lokalni ravni skrbi predvsem načrt desne sredine, ki hoče s pretvezo zaščite lokalnih narečij ločili Benečane od od Slovencev v tržaški in goriški pokrajini. Predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka obžalujeta, da italijanski zunanji minister Franco Frat-tini med svojim nedavnim obiskom v Trstu ni sprejel predstavnike naše narodne skupnosti. SSO in SKGZ še čakata na sestanka s predsednikom Dežele Renzom Tondom in odbornikom za kulturo Renzom Molinarom. Na skupni seji krovnih zvez je tekla beseda tudi o stanju v Slovenskem stalnem gledališču po odstopu predsednika Borisa Kureta ter o vlogi Slovenskega raziskovalnega inštituta-Slori, ki mora ohraniti deželno razsežnost. Govor je bilo tudi o Prešernovi proslavi 2009. Na 3. strani volitve Slovenija: odmevi in pričakovanja TRST - Na levici so zadovoljni z volilno zmago Boruta Pahorja, v stranki Slovenska skupnost pa računajo na dobre odnose z bodočo levosredinsko vlado. Senatorka Tamara Blažina, deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič in deželni tajnik SSk Damijan Terpin komentirajo izide nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji. Medtem ko Blažinova podčrtuje dobre odnose med demokrati in SD, ima zastopnik Mavrične levice dvome nad Pahorjevo politično vizijo. Terpin in Gabrovec sta prepričana, da je bila Janševa vlada odprta do naše manjšine. Na 4. strani 2 Sreda, 24. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Terasa z bazenom na g nebotičniku brez temeljev Ace Mermolja V teh dneh ne prisostvujemo samo stečajem velikih ameriških bank, ki kontaminirajo ves svet, ampak tudi koncu neke ideologije. Ameriški bančni kolosi, kot so Lehman Brothers, Bear Stearns, zavarovalnica AIG, posojilnici, ki sta bili po veliki krizi ustanovljeni z namenom, da izdajajo posojila za hiše in jih Američani imenujejo z ljubkovalnima imenoma Fannie in Freddie, so zašli v nerešljive težave. Finančni svet ne pozna resničnega položaja ostalih bank. Od bančne "klasike" kljubujeta samo Goldman Sachs in Morgan Stanley. Vsi omenjeni bančni in zavarovalni zavodi so bili in so povezani z vsemi najpomembnejšimi svetovnimi bankami in zavarovalnicami. Prisotne so v globini najpomembnejših svetovnih borz, skratka, pogojujejo svetovne finance. Nekatere pomembne italijanske banke so npr. prodajale obveznice propadle Lehman Brothers in druge finančne smeti: kaj bo sedaj s praznimi papirji oziroma z njihovimi kupci? Evropski in italijanski varčevalci so mirne duše kupovali mnoge omenjene obveznice, saj so agencije, ki ocenjujejo stabilnost podjetji, dajale trdna jamstva. Zastrupljene delnice in obveznice ameriških kolosov pa so prisotne v ogromnem številu investicijskih in zavarovalnih skladov, v strukturiranih obveznicah in drugje. Skratka, nihče ne ve, kje so. V ZDA pomenijo omenjene obveznice in delnice s strupom hrbtenico pokojninskih in zavarovalniških fondov, v Evropi in Aziji so v košaricah investitorjev in malih varčevalcev. Kje in v katerih so, je težko vedeti. Iz vseh omenjenih razlogov se je v ZDA zgodil največji paradoks. Domovina tržišča, liberalizma in turboliberizma, zagovornica svobodnega tržišča, zavetnica malikovalcev dogme, da ureja tržišča "nevidna roka", so morali pred dejstvi kloniti. Ameriška konservativna vlada in osrednja banka Fed so dejansko po-državili banko, posojilniška kolosa in planetarno zavarovalnico. Prejšnji petek pa je finančna trojka Bernanke (Fed), Pulson ( za-kladni minister) in Geithner (predsednik Fed v New Yorku) predstavila organski načrt, to je posebni državni organizem, ki bo prevzel vse neizterljive kredite ameriških bank. Akcija bo stala več stotin milijard dolarjev, kongres bo sprejel zakon konec tedna, saj se s pobudo strinjajo vsi politični akterji. Druge rešitve pač ni. Zaporedni krahi bi bili neobvladljivi in bi lahko ponovili scenarij iz leta 1929. Omenjena kriza, ki je zajela v vrtincu tudi Evropo leta 1932, je bila predmet študijev bivšega profesorja in sedanjega predsednika Fed Bernankeja... Bistvo vsega pa je, da se v prostor ekonomije ponovno vrača država, ki jo je odganjala deregulacija Carterja in Reagana v ZDA in Thatcher-jeva v Angliji. Bil je to čas, ko je še "delovala" blokovska delitev sveta. Komunistične države so kmalu implodi-rale, ker je politična elita mislila, da lahko upravljajo gospodarstvo politbiroji in partijski vrhovi. Požvižgali so se na tržna pravila igre in se predali absurdnim planskim gospodarstvom. Praktiki marksizma, ki je predvideval konec države, so državo okrepili preko mere in iz nje naredili edinega kapitalista. Plani so se izničili med papirnatimi teorijami, v odklanjanju demokracije, v sistemski korupciji, v popolni odsotnosti kakršnekoli prožnosti in na koncu v nebrzdani želji po absolutni oblasti. Kapitalistična deregulacija je medtem poganjala kapitalistične borze v galopu. Po padcu berlinskega zidu v resnici ni zmagala dovršena demokracija, ampak je na vrhu zvonika zaplapolala zastava zmagovitega in sedaj svetovnega kapitalizma. Praznik pa je trajal za določen čas. Ponovila se je nekako zgodba komunizma. Liberistični ideologi so v nastali globalni ekonomiji odprli na stežaj vrata človeškemu pohlepu, volji do moči in iracionalnim impulzom z neracionalno željo, da se mali človek s prstom dotakne neba. Finančni konstrukti so postali večji od realnega gospodarstva. Spletkarjenje z denarjem je bilo donosnejše kot delo z rokami in možgani. Zrasla je sončna terasa z bazenom polnim šampanjca namesto vode, to pa na nebotičniku brez temeljev. Oblast se je krčila v vedno ožji krog mogotcev s stometrskimi jahtami in belimi limuzinami. Posledice bomo plačali milijoni delavcev. Denar ameriške državne banke, nov reševalni mehanizem bo živel od dela ameriških državljanov in od njihovih davkov. Ker je stvar globalna, bomo k reševanju finančnih katedral prispevali tudi Evropejci, Kitajci, Japonci in drugi. Omenil sem človeške strasti, ko postanejo finance in politika plen nerazumne igre volje do moči. Odpiram oklepaj: med potepanjem po Jadranu sem v tišini borovcev prebral Dostojevskega Bese. Vsebina zajetne knjige je jasna: nove ideje, sistemi, reorganizacije sveta in podobno so puhlice v primerjavi z demoni, ki previharijo človekovo dušo. Ni je večje sile od strasti, od želje po oblasti, od veličine in niz-kotnosti posameznih ljudi. Če so besi pritleh-ni, ni možna nobena boljša družba, ni možen noben pozitiven preobrat. Človek, ki mu strasti mračijo um, lahko kot največje dejanje opravi zločin. Pred demoni človekove duše so velike in vse odrešujoče spremembe čista utopija. Ta misel, to dejstvo je bilo v osnovi dogodkov, ki jih spremljamo po časopisih, nekateri pa v prebiranju lastnih bančnih računov. Liberizem je padel na izpitu, ker je podcenjeval vlogo kontrole, ker ni bil pozoren na hipne in nenavadne obogatitve, ker ni posegel v tržne dinamike, kjer so divjali iracionalni impulzi finančnikov, ki niso videli meje lastne žeje po denarju. Zmanjkala so pravila in zmanjkali so stražarji, ki bi zagotavljali navadnim ljudem, delavcem, upokojencem, varčevalcem osnovno jamstvo, da ne bodo izgubili tega, kar so si pridobili s trdim delom in to zaradi lakomnosti nedostopnih elit, ki so imele in imajo vsega preveč. Tu smo: na prelomu. Ne mislim, da to pomeni konec kapitalizma in tržišča, kot ne mislim, da so vse socialistične in marksistične teze mrtve. Upati pa je, da bomo na globalni ravni prešli k nekemu strožjemu in razumnejšemu finančnemu in gospodarskemu sistemu. Upati je, da politika ne bo le igrača finančnih mogotcev in da bo lahko prav politika kot izraz množične participacije ljudi postavljala pravila, ki jih nobeno tržišče ne bo narekovalo samemu sebi in svoji volji po moči. Ne gre torej za pobožne želje, ampak za zelo pragmatično potrebo. Ponavljam: pred dejstvom, da je v nevarnosti celoten ameriški finančni sistem, so morali najbolj zagrizeni liberisti in zagovorniki "prostih rok" izvesti "komunistično" idejo in podržaviti finančne kolose. Osrednje državne in meddržavne banke, kot je evropska centralna banka, so postale poslednji garant sistema, ki je zabredel v krizo. To, kar je v Italiji Berlusconi imenoval kot abotni "statalizem", je postal rešilni splav sredi nevihte. Zato ni nič bolj realističnega od zahteve, da prevzameta kontrolo nad tržiščem politika in sodstvo. To je postalo povsem jasno v ZDA, to postaja jasno v Evropi in postopoma tudi v Italiji. Evropski bančni sistem in finančni model (od naložb do kreditiranja) ne pozna ameriških ek-stremov, vendar tudi Evropejci ne moremo biti zadovoljni s stopnjo prozornosti, obveščenosti in osveščenosti, ki jih nudijo banke in borze. Vsi bodo cepetali za ZDA... Ob tem ponovno pomislim na malega varčevalca, ki je doživel krizo internetskega balona, ki je kupil argentinske obveznice in nato še Cirio bonde in Parmalat. Nazadnje je spravil v svojo košarico še obveznice ameriške Lehman Brothers. Del prihrankov je, po nasvetu bančnih in drugih operaterjev, vložil v delnice, sedaj pa lahko prešteva izgube. Sredi finančne evforije so revežu obljubljali deset odstotne zaslužke.Ta človek, delavec in državljan potrebuje zaščito, saj je on najpomembnejši akter napredka in blagostanja. Morda bo kak bralec k temu opomnil, da če ima nekdo takšne "finančne" probleme, pomeni, da je pač imel prihranke, kar je boljše kot imeti nič ali samo dolgove. Res je, vendar bi bralca opozoril, da smo pred časom italijanski delavci izbirali, če naj odpravnino ohranimo v podjetju ali pa če naj jo zaupamo pokojninskim skladom, ki delujejo na borzah. Mnogi vplačujejo zavarovalnicam določene vsote denarja zato, da bodo imeli višjo pokojnino. Končno se finančni zlomi neizbežno za-režejo v realno ekonomijo, ki so jo v časih ev-forije preprosto odpisali. To pa pomeni manj dela, več brezposelnosti, nižje plače itd. Skratka, zadnji čas je, da države in državniki in seveda predstavniki ljudstva nadenejo uzde ljudem, ki so jim trenutni borzni uspehi vbrizgavali v kri neprimerne doze adrenalina. Postavljati pravila, pa ne pomeni uničevati tržišča. Pravila so jamstvo, da se za vidnimi financami in ekonomijo ne ustvarja senčni moloh, ki ob zaključku požre vse, predvsem pa nas, ki si z raznimi deli služimo vsakdanji kruh in si skušamo s trudom zagotoviti vsaj nekoliko varnejše življenje. Čemu nam bi ga uničevali neznanci v srebrnih palačah? Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Pokončnost Herbert Frahm, rojen 1913 v Lübecku, se leta 1929 vpiše v mladinsko organizacijo Socialistične stranke Nemčije. S Hitlerjevim prevzemom oblasti se mora zateči v tujino, v Oslo, kjer dobi tamkajšnje norveško državljanstvo. Tu si zaradi konspiracije nadene ime Willy Brandt in nadaljuje svojo bitko proti Hitlerju s pisanjem v napredne liste. Leta 1940 se Nemčija spravi nad Norveško, kar prisili Brandta, da se zateče v nevtralno Švedsko. Po vojni se vrne v Nemčijo in pridobi izgubljeno državljanstvo. Leta 1947 si uradno nadene ime Willy Brandt ter začne svojo politično kariero. Izvolijo ga v berlinski senat, v zvezni parlament, leta 1957 pa postane za-hodnoberlinski župan. Leta 1969 ga imenujejo za nemškega kanclerja. S tega mesta izvaja svojo politiko majhnih korakov v odnosih z Vzhodom, tako imenovano Ostpolitik, kar pri- vede do dokončnega priznanja obstoječih mej v Evropi. Willy Brandt naredi svoje najbolj odmevno dejanje 7. decembra 1970, ko poklekne pred spomenikom žrtvam varšavskega geta. To je trenutek, ko nemški kancler sprejme nase, ne da bi bil osebno kriv, vso krivdo hitlerjevske Nemčije. Brandtov spontani poklek je simbolno dejanje, ki sooča Nemčijo z njeno politično in moralno zgodovinsko odgovornostjo. Brandt se ni kesal tega in vseh svojih drugih dejanj in je ostal zvest svojim načelom vse do smrti leta 1992. V nobeni državi v Evropi, nekoč članici osi oziroma na tak ali drugačen način sodelavki na-cifašistov, do danes še ni zrasel politik, ki bi si upal podobnega simbolnega dejanja. Za razliko od drugih držav, današnja Nemčija svoje preteklosti ne skriva oziroma ne prilagaja; se ne spreneveda, ne krivi drugih zaradi spremenjenih meja, zlasti pa se ne otepa svojih odgovornosti ter si sama ne nakloni odveze. pisma uredništvu Podpora SSG m Zadnjič ko sem pomislila, da bi se oglasila v PD s pohvalnimi besedami o SSG je bilo, ko sem se z italijanskimi prijatelji vračala iz kraškega kamnoloma, kjer smo si ogledali predstavo Hči zraka, ki nas je navdušila. Kot neštetokrat prej v prejšnjih sezonah je vse ostalo le pri mislih, saj je vsega, predvsem negativnega, ki se dogaja okoli nas toliko, da bi se človek moral oglašati kar velikokrat pa mu to nikakor ne uspe. Tako je ostala neizrečena pohvala nad ustvarjanjem dobrih sezon v SSG in posebno pohvala za odločitev, da se uprizarjajo tudi predstave z italijanskimi podnapisi. Samo tako so v naše gledališče in v našo sredino začeli prihajati italijanski ljubitelji gledališča, začeli so spoznavati melodijo slovenskega jezika in ustvarjanje slovenskega gledališča. Osebno menim, da je to zelo pomembno in želim si, da bi takih gledalcev bilo vedno več. Današnje pisanje je posledica razmišljanja umetniškega vodje Marka Sosiča. Dotika se tem, ki so tako zelo aktualne in vse vredne velike po- zornosti. Osebno bi se rada ustavila ob podpori, ki jo naše gledališče gotovo potrebuje in si jo povsem zasluži za svoje kulturno poslanstvo. Sama sem bila 30 let zaposlena v tržaški operni hiši , ki se je neštetokrat znašla v hudih težavah, ki pa so se na srečo vedno dobro izšle. Najbolj je nas delavce razveselila podpora mesta in gledalcev, ki so ob vsakem protestnem koncertu ali tiskovni konferenci napolnili dvorano. Neglede, če so bile izbire repertoarja bolj ali manj po okusu gledalcev, so ti vedno izrazili podporo svojemu gledališču. Isto si želim, da bi se godilo našemu maloštevilnemu a vrednemu ansamblu. Če takega odziva ne bo, bom skoraj verjela slovenskemu sodniku in filozofu Boštjanu M. Zupančiču, ko pravi: »Ljudje imajo mnenja, nimajo pa več prepričanj in občutka za to, kaj je logično in pravično." Odinea Cupin koper - Danes v knjigarni Libris Predstavitev najnovejšega dela Silvana Prodana Igra naključij KOPER - V koprski knjigarni Libris bodo danes gostili geografa, urbanista in v zadnjem času tudi pisatelja Silvana Prodana. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 19. uri, bo predstavil svoje najnovejše delo Igra naključij, ki je izšlo pri založbi Jutro. Avtor, ki je v knjigi Istra vsepovsod prvič predstavil dogodke iz svojega življenja in zgodbe Istra-nov, ki so bili prisiljeni k emigraciji v tuje dežele, se tokrat spominja oseb, ki so pomembno vplivale na njegovo življenjsko pot. Pogovor s pisateljem, ki ga knjigarna organizira v sodelovanju s Kulturnim klubom Istra in založbo Jutro, bo vodil Milan Gregorčič. O knjigi je Alferija Bržan zapisala: »Igra naključij je zbirka besedil o zanimivih dogodkih in srečanjih s preprostimi ljudmi, z izjemnimi znanimi in neznanimi osebnostmi. Vsi so usmerjali Prodanovo ži- vljenjsko pot in mu osvetljevali pogled na svet. Tako mu je profesor Peter Martinc s posredovanjem francoskega jezika omogočil študij na Univerzi v Nancyu, strokovno izpopolnjevanje v Parizu in udeležbo v gospodarski misiji na Madagaskarju. Srečanja s prvoborci Almo Zalašček, Francem Špaca-panom in Edom Mihevcem so avtorju utrdila visoko spoštovanje do slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Franc Špacapan in Edo Mihevc pa sta ga vzpodbujala pri poklicni in delovni usmeritvi. Istrani Anton Vodopija, Mario Bellich, Predonza-nijevi in še mnogi potrjujejo, da se da z vztrajnostjo in optimizmom v življenju uspeti. Izreden avtorjev spomin s številnimi podatki, fotografijami ter dokumenti pomaga odstirati in razumeti pretekla desetletja v Istri, Sloveniji in svetu.« / ALPE-JADRAN Četrtek, 25. septembra 2008 3 gorica - Ocena vodstev SKGZ in SSO Politično ozračje v Italiji in FJK ni naklonjeno naši manjšini Zakaj zunanji minister Frattini ni sprejel Slovencev? - Slori naj ohrani deželno razsežnost GORICA - Deželni vodstvi SKGZ in SSO izražata zaskrbljenost nad zdajšnjim odnosom rimskih in deželnih inštitucij do slovenske narodnostne skupnosti. Vse bolj se uveljavlja občutek, da se vračamo v stanje, kot je bilo v prejšnjem petletnem desnosredinskem vladanju, ko so bile problematike, vezane predvsem na izvajanje zaščitnega zakona, povsem zamrznjene. O tem je tekla beseda na srečanju tajništev krovnih organizacij, ki je potekalo na sedežu SSO v Gorici in sta ga vodila predsednika Drago Štoka in Rudi Pavšič. Prisotnih v bistvu ne zaskrblja le možnost finančnih restriktivnih ukrepov, ki ne bi bili bilančno opravičljivi, saj je večina postavk za slovensko manjšino ostala nespremenjena petnajst let, temveč tudi dogajanja, ki smo jim priča v videmski pokrajini in niso prav nič vzpodbudna. Tu se je namreč pričela obširna kampanja, ki bi rada zreducirala tamkajšnje Slovence na pripadnike nekega nedefiniranega slovanskega naroda. Pričelo se je v Reziji in se nadaljevalo v Ter-skih in Nadiških dolinah, kjer naj bi ljudje govorili neko svojevrstno govorico "po našim". Negaciji jezikovne pripadnosti logično sledijo zahteve po reviziji zaščitnih norm, ki so napisane v korist Slovencev. Vodstvi krovnih organizacij bosta sprožili vrsto političnih srečanj, tako na deželni kot na državni ravni, da bi opozorili na nesprejemljivo stanje na Videmskem. Da trenutno politično ozračje ni naklonjeno naši skupnosti, kažejo tudi nekateri drugi dogodki. Med obiskom v Trstu je italijanski zunanji minister Franco Frattini »obšel« slovensko manjšino in kljub obljubam ni sprejel predsednikov krovnih. Štoka in Pavšič še čakata na srečanje s predsednikom Dežele Renzom Tondom. Tudi deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je zadolžen za kulturne in manjšinske problematike, se ni še srečal s predstavniki krovnih in niti sklical pristojne deželne komisije. Manjšina obenem pričakuje, da bo Tondo Voditelje SSO in SKGZ skrbi odnos Rima in Dežele do slovenske manjšine kroma vendarle podpisal dekret, ki ga predvideva zaščitni zakon in katerega je že podpisal predsednik države Giorgio Napolitano. V nadaljevanju seje so predstavniki krovnih organizacij izpostavili nekaj odprtih vprašanj, ki zadevajo manjšinsko organiziranost. Ocenili so stanje v SSG po odstopu predsednika in zaupali predsednikoma skrb, da prispevata k rešitvi nastalega položaja. V zvezi s Slorijem pa so mnenja, da je za našo narodnostno skupnost pomembno, da Inštitut ohrani deželno dimenzijo, kot je bilo dogovorjeno, potem ko so bili zaprti sedeži v Gorici, Čedadu in Ukvah. V kratkem bosta SKGZ in SSO dali pobudo za srečanje za osrednjo Prešernovo proslavo, ki bi bila tokrat lahko namenjena 100-letnici Glasbene matice. Vodstvi krovnih sta tudi mnenja, da bi veljalo organizirati eno samo osrednjo proslavo, ki bi imela deželni značaj. avtoceste Vinjete: opozorilo Bruslja Sloveniji? TRST - Ali je Evropska unija sprožila postopek proti Sloveniji zaradi avtocestnih vi-njet? Iz Bruslja novice niso potrdili, pač pa sta v to prepričana poslanec desne sredine iz naše dežele Isidoro Gottardo in Mas-siliano Lacota, predsednik ezul-ske Zveze Istranov. Lacota pravi, da je ezulska zveza med prvimi glasno protestirala zaradi uvedbe vinjet in da bi morala Slovenija sprostiti avtocestni odsek med Škofijami in Koprom, na katerem je danes obvezna vinjeta. Poslanec Ljudstva svobode Gottardo pravi, da vinjete tako ali drugače prizadenejo prosto pretakanje ljudi in vozil med Trstom in Istro. Po njegovem bi moral Bruselj prisiliti Slovenijo, da po zgledu Avstrije uvede omejene časovno veljavne avtocestne vinjete. FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Osel s Komatov Breda Cunja koroška - Dvojezični pouk verouka v Djekšah ni zaželen Ob 50-letnici ukinitve obveznega pouka slovenščine nov primer nestrpnosti ZSO podpira SPi), Zelene, LIF in KPA CELOVEC/DUNAJ - Medtem ko sta Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista že pred več tedni izrekla podporo Liberalnemu forumo (LIF), saj prihaja Rudi Vouk kot glavni kandidat LIF na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Koroškem iz njunih vrst, se je zdaj do volitev opredelila tudi Zveza slovenskih organizacij (ZSO). Levo-sredinska krovna organizacija daje prednost štirim strankam, in sicer socialdemokratom, Zelenim, LIF in Komunistični stranki Avstrije. Predsednik ZSO Marijan Sturm je ob tem poudaril, da se prav v tej odločitvi zrcali politična pluralnost njegove organizacije in da je na to ponosen. Hans-Peter Haselsteiner CELOVEC - Ob 50. obletnici razveljavitve odredbe zakona o manjšinskem šolstvu je več uglednih osebnosti s področja šolstva, a tudi gospodarstva in politike zahtevalo vnovično uvedbo obveznega pouka obeh deželnih jezikov na koroških šolah. Prav na dan obletnice, pa je zahtevo po vnovični uvedbi obveznega pouka zasenčil tudi nov primer nestrpnosti: na dvojezični ljudski šoli na Djekšah je zaradi rabe slovenščine pri verouku prišlo do protesta staršev, ker je nova veroučiteljica oblikovala pouk ob nemščini tudi v slovenščini. Očitno nahujskani starši so celo grozili z odjavo svojih otrok od verouka, vodstvo šole in šolski oddelek pri koroški deželni vladi pa sta sprejela čuden kompromis: šoli so dodelili pomožnega učitelja, ki bo poučeval samo otroke, ki so prijavljeni k dvojezičnem pouku. Ostale bo dosedanji veroučitelj poučeval samo v nemščini... Uvedbo obveznega učenja obeh deželnih jezikov na osnovnih šolah po celi Koroški je pred dnevi zahteval eden najuspešnejših podjetnikov v Avstriji, vodja gradbenega koncerna Strabag Hans-Peter Haselsteiner. Slovenščino je označil za »vstopni jezik za vse slovanske jezike«, katerega bi se Koroška morala končno zavedati. Njemu sta se pridružila tudi izredni univerzitetni profesor na inštitutu za izobraževanje na univerzi Alpe Jadran v Celovcu in vodja oddelka za interkulturno izobraževanje Vladimir Wakounig, včeraj pa tudi podpredsednik NSKS in glavni kandidat Liberalnega foruma na Koroškem na parlamentarnih volitvah v nedeljo v Avstriji, Rudi Vouk. Poudaril je, da je Koroška z ukinitvijo obveznega dvojezičnega pouka močno omejila svoje priložnosti, zlasti na področju gospodarstva in delovnega trga. Zato se je izrekel za ponovno uvedbo pouka slovenščine in nemščine na osnovnih šolah v deželi. Po mnenju Rudija Vouka je treba čim prej popraviti 50 let staro napako na škodo jezikovne kompetence na Koroškem. Najboljša rešitev bi po njegovem bil obvezen nemško-slovenski pouk na vseh ljudskih šolah vsaj na južnem Koroškem. Star- Vladimir Wakounig šem, ki svojim otrokom ne želijo omogočiti te enkratne priložnosti, pa bi lahko po gradiščanskem modelu dodali možnost odjave od dvojezičnega pouka. Vladimir Wakounig je v svoji habilitaciji, ki je sedaj izšla pri slovenski založbi Drava v Celovcu, raziskal posledice odprave obveznega dvojezičnega pouka po letu 1958. Med podatki, ki jih objavlja upravna akademija dežele iz polpretekle zgodovine Koroške in katere je zbral in uredil Hellwig Valentin, sta navedena dva zgodovinska mejnika, ki sta odločilno zaznamovala nadaljnjih 50 let in eden je prav odprava obveznega dvojezičnega pouka. Wakounig s tem v zvezi zastavlja vprašanje, »ali je sploh mogoče poravnati škodo, ki je nastala na področju vzgoje in izobraževanja celotnemu prebivalstvu na dvojezičnem ozemlju, kajti z odpravo obveznega dvojezičnega pouka se je uveljavilo novo etnično urejanje Koroške.« Odredbo o manjšinskem šolstvu oz. obveznem dvojezičnem pouku je sprejela oktobra 1945 začasna deželna vlada za Koroško. Kot njen član jo je predlagal koroški Slovenec Joško Tišler, predvidevala pa je obvezen dvojezičen pouk na osnovnih šolah v 62 občinah južne Koroške. 15. maja 1955 je bila podpisana Avstrijska državna pogodba s 7. členom o jamstvu manjšinskih pravic, nato pa je obvezen dvojezičen pouk v naslednjih letih postal glavna tarča napadov in protestov vse močnejših nemškonacionalnih sil na Koroškem na čelu s Heimatdienstom. Pritisku je 22. septembra 1958 klonil takratni deželni glavar Ferdinand Wedenig in z odlokom razveljavil odredbo o obveznem dvojezičnem pouku. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Število prijav k slovenščini je z razveljavitvijo odloka o obveznem dvojezičnem pouku padlo na pod 20 odstotkov, medtem pa se je spet povzpelo na blizu 40 odstotkov. Aktualni primer Djekše pa žal vnovič potrjuje, da nemški nacionalizem na Koroškem še vedno deluje in da slovenščina še vedno ni povsod zaželena. Ivan Lukan Marjan Sturm Kot je Sturm še povedal, so na seji vodstva razpravljali tudi o smernicah in strategijah političnega delovanja ZSO. Ob dejstvu, da se jezikovna podoba na Koroškem močno spreminja, prav tako starostna piramida slovenske narodne skupnosti, bodo potrebna močnejša prizadevanja za povečanje števila govorcev slovenskega jezika - tudi v vrstah večinskega naroda, je še pristavil predsednik ZSO Marjan Sturm. Liberalni forum, ki je po javnom-nenjskih raziskavah na meji vstopa v parlament, pa je včeraj pretresel odstop predsednika Alexandra Zacha, ki je priznal, da na očitek, da je bil lobist v zadevi nakupa lovcev Eurofighter za avstrijsko vojsko, ni popolnoma korektno odgovoril. Pravno gledano drži, da ni delal za proizvajalce vojaških lovcev, podjetje EADS, politično pa bi moral zadevo drugače oceniti. Predsednica LIF Heide Schmidt je v zvezi z odstopom Zacha dejala, da je postal žrtev kampanje političnih nasprotnikov. Ali odstop predsednika LIF-a pet dni pred volitvami morda lahko negativno, ali celo usodno vpliva na rezultat stranke na nedeljskih volitvah, je povsem odprto, menijo raziskovalci javnega mnenja. (I.L.) 4 Sreda, 24. septembra 2008 ALPE-JADRAN / slovenija - Predstavniki slovenske manjšine ocenjujejo nedeljske volitve Na levici so zadovoljni z zmago SD SSk računa na dobre odnose s Pahorjem Blažina optimistična o meddržavnih odnosih - Kocijančič: Leva sredina meglena - Gabrovec in Terpin: Janša je bil odprt do manjšine Tamara Blažina: Želja po spremembah V Sloveniji je očitno prevladala želja po spremembah. Senatorka Tamara Blažina je prepričana, da zmaga Socialnih demokratov Boruta Pahorja odpira pot oblikovanju levo-sredinske koalicije in vlade. »Volivke in volivci v Sloveniji so nagradili prizadevanja in napore stranke SD, ki si je v zadnjih letih močno prizadevala za sintezo med inovacijo, razvojem in družbeno kohezijo,« meni zastopnica Demokratske stranke. Kar zadeva dvostranske odnose med Italijo in Slovenijo ter med Slovenijo in FJK je prepričana, da bo predsednik Pahor, kot doslej, znal izkoristiti vse možnosti sodelovanja, ki se odpirajo na tem področju. Tudi v vidiku novega širjenja Evropske unije. V tem okviru si bodo demokrati prizadevali za izboljšanje odnosov s SD, kot je bilo podčrtano tudi na nedavnem srečanju v Novi Gorici. Senatorka Blažina je tudi prepričana, da lahko slovenska manjšina računa na manjšina Oster odziv Haiderja na Vajglove izjave Ivo Vajgl Jörg Haider CELOVEC - Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je ponedeljkove besede Iva Vajgla, da bo Ljubljana glede vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem v prihodnje morala nastopiti "odločneje", označil kot vmešavanje Slovenije v zadeve avstrijske Koroške. Ob tem je pozval slovenske politike, naj najprej pometejo pred svojim pragom. Dodal je, da avstrijska Koroška izvaja vzorno manjšinsko politiko in da bo s tem nadaljevala tudi v prihodnje, ne da bi ji pri tem Slovenija "solila pamet". "Preden se slovenski politiki izpostavijo kot pomembni, naj kršenje manjšinskih pravic odpravijo v Sloveniji," je še dodal Haider. Vajgl je za APA v nedeljo zvečer dejal, da bodo predvsem v odnosih s sosednjimi državami (Avstrija, Italija, Hrvaška) potrebne spremembe. Kot je dodal, naj bi Ljubljana med drugim tudi glede vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem do Avstrije nastopila "odločneje". "Napočil je čas, da zapremo odprta vprašanja. Dosedanja vlada ni storila dovolj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem," je še dejal Vajgl, med drugim nekdanji veleposlanik v Avstriji, in dodal, da ima "Avstrija do slovenske manjšine obveznosti z naslova ADP, ki jih še ni izpolnila". (STA) Tamara Blažina kroma občutljivost in pozornost Boruta Pahorja, ki je pristaš politike sožitja in medkulturnega dialoga Igor Gabrovec: Polarizacija volilcev Volitve v Sloveniji bodo še dolgo animirale vroče razprave in analize različnih dejavnikov, ki so botrovali k nespornemu uspehu Pahorjevih Socialnih demokratov ob istočasni ohranitvi približno nespremenjenega konsenza za stranko dosedanjega pre-mierja Janeza Janše. Štiriodstotni volilni prag je izničil manjše ali deljene stranke, kot je bilo tudi zaznati ponovni padec konsenza za LDS, ki je (vsekakor upoštevajoč seštevek stranke Zares) zabeležila krepko znižanje poslanskih mest, pravi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Večinoma zmanjšana volilna udeležba kaže na določeno distanco širokih plasti volivcev, ki jih ne ravno briljantno politično soočenje očitno ni pritegnilo in ne prepričalo. Vsem izvoljenim poslancem naj gredo čestitke in voščilo, da bi častno opravljali zaupani mandat. Točni izidi državnozborskih volitev bodo dokončno znani šele čez teden dni. Slovenci v Italiji lahko po volitvah mirno priznamo, da je bila politika Janševe vlade do manjšine pozitivna in vsestransko pozorna. Vidno vlogo sta pri tem odigravala državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in zunanji minister Dimitrij Rupel. Nova vlada, kakršna koli bo njena sestava, mora nujno startati iz te predpostavke in torej nadaljevati na poti upoštevanja in soudeležbe manjšine v procesih čezmejnega sodelovanja in načrtovanja državne razvojne politike od kulture, preko gospodarstva in vse do mednarodnih odnosov. V minulih letih je Slovenija dosegla velike rezultate in polnopravno vključitev v družino enakopravnih evropskih držav. Država potrebuje čimprej novo in vsekakor trdno vlado s čim širšo parlamentarno večino, zato da se njena uspešna pot nadaljuje tudi v bodoče. Kratka in mestoma tudi nizkotna volilna Igro Gabrovec kroma kampanja bo pustila za sabo negativne sledove. Izenačena konsenza dvema glavnima strankama bi lahko v tem smislu brali kot poziv k večji zmernosti in uravnovešenosti. Tudi zato, ker gre, navsezadnje, za upravljanje države, se pravi javne koristi vseh slovenskih državljank in državljanov, pa tudi vseh nas Slovencev, ki živimo zunaj meja matične domovine, piše v sporočilu Gabrovec. Kocijančič zadovoljen, a ima tudi pomisleke Deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič priznava, da še nima prave predstave o povolilni in splošni politični situaciji v Sloveniji. »Zadovoljen sem seveda, da je na volitvah prevladala Pahorjeva levosredinska koalicija in da je desna sredina izgubila. Čeprav za las in ob dejstvu, da je Janševa stranka ohranila svojo moč,« meni Kocijančič. Njegovi pomisleki zadevajo slabo politično in programsko profiliranost Pahorje-ve stranke. Pri tem Slovenija ne predstavlja posebnosti, temveč je takšna meglena in splošna profiliranost leve sredine žal razširjena po vsej Evropi. Kocijančič računa, da bo nova vlada občutljiva do naše narodne skupnosti v Italiji. »Med volilno kampanjo je Pahor namenjal pozornost narodnim manjšinam in tudi medkulturnemu dialogu, ki ga v tem prostoru še kako potrebujemo. Upam, da se bo tega držal tudi kot predsednik slovenske vlade,« podčrtuje Kocijančič. Terpin: Rezultat je presenečenje Po mnenju deželnega tajništva Slovenske skupnosti izstopa dejstvo je, da so se slovenski volilci odločili za zamenjavo ter podprli levo opcijo, pri kateri je največji uspeh dosegla stranka SD skupaj z njenim predsednikom Borutom Pahorjem. Izid je sicer zelo tesen, ker je dober rezultat dosegla tudi stranka sedanjega predsednika vlade Janeza Janše, saj je zmagala v petih izmed osmih vo- Igor Kocijančič kroma S Damijan Terpin bumbaca lilnih okrožji. Tako da bo dokončno besedo dalo preštetje glasovnic iz tujine. »Je pa na dlani, da s skromnim rezultatom koalicije SLS-SMS in stranke NSi, ni mogoča desnosre-dinska vlada.Rezultat volitev predstavlja pravzaprav presenečenje, glede na dejstvo, da je Slovenija, s sedanjo vlado dosegla zavidljive uspehe na mednarodni ravni in izredno gospodarsko rast, ki nima primerjave v njeni zgodovini. Na to je precej vplivala volilna kampanja, ki je z raznimi vprašljivimi aferami odtegnila pozornost od pravih političnih vsebin, s katerimi bi bilo prav, da bi se volil-ci soočili za oddajo volilne podpore. SSk izraža upanje, da se bo z novo vlado, katere najverjetnejši mandatar bo ravno Pahor, nadaljevalo dobro nastavljeno delo v prid slovenskim narodnim skupnostim v zamejstvu in Slovencem po svetu. »Pri tem SSk pričakuje, da bo mandatar imenoval tudi ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu. Prav tako pomembno je, da se v državnem zboru nadaljuje postopek za spremembo ustave, po katerem bi bili zagotovljeni dve dodatni poslanski mesti za Slovence, ki živijo zunaj meja Slovenije. Pri tem stranka izraža zaupanje v namen Boruta Pahorja, kot Primorca, da bo vlada posvetila ustrezno pozornost primorski regiji in čezmejnemu sodelovanju njenih občin s sosednjimi občinami v Italiji, kjer živi slovenska narodna skupnost. SSk izreka iskrene čestitke za izvolitev poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti, Robertu Battelliju in prof. Laszlu Gonczu in jima izraža vso podporo v prizadevanjih za uveljavitev pravic obeh avtohtonih manjšin v Sloveniji,« je v tiskovni izjavil zapisal tajnikTerpin. Danes sestanek t.i. levega trojčka LJUBLJANA - Predsednik SD in najverjetnejši kandidat za mandatarja Borut Pahor naj bi se danes s predsednikom Zares Gregorjem Golobi-čem in predsednico LDS Katarino Kresal sestal na prvem srečanju po volitvah. Po Pahorjevih besedah gre za neformalno srečanje, na katerem bodo izmenjali stališča, kako naprej. Kot je pojasnil Pahor, bo šlo za izmenjavo mnenj, saj so se na tak neformalen način sestajali tudi pred volitvami, in zaenkrat za "nič več". Najverjetneje pa bodo govorili tudi o tem, koga povabiti v koalicijo, DeSUS ali SLS, ali obe stranki. Pahor je pojasnil, da je za povabilo v koalicijo in za to, ali bodo stekla kakšna resnejša pogajanja, še prezgodaj. (STA) Sanader pripravljen na nadaljevanje dialoga z novo slovensko vlado ZAGREB- Hrvaški premier Ivo Sanader je v ponedeljek v New Yorku izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga o urejanju odprtih vprašanj s Slovenijo, ne glede na to ali bo vlado sestavil sedanji premier Janez Janša ali vodja SD Borut Pahor. Dodal je, da sicer še ni povsem jasno, kdo bo sestavil novo slovensko vlado. "Tisto, kar lahko povem v imenu Hrvaške je, da bom takoj po oblikovanju nove slovenske vlade na voljo za prve stike," je dejal Sanader. Dodal je, da Hrvaška ostaja pripravljena za nadaljevanje pogovorov v skladu z lanskim dogovorom premierov na Bledu, in sicer da se vprašanje meje uredi pred mednarodno pravosodno institucijo. Zvech čestital Borutu Pahorju TRST - Deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech je v pismu Borutu Pahorju izrazil veliko zadovoljstvo nad volilno zmago njegovih So-cialnihdemokratov. »Tvoja zmaga je sad dolgoletnega trdega dela, ki so ga volilci v Sloveniji sedaj nagradili,« je v pismu Pahorju napisal Zvech. pivka - Ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne Od danes do nedelje Festival vojaške zgodovine tudi z uprizoritvijo »prave« bitke za koto 110 PIVKA - V Parku vojaške zgodovine v Pivki so včeraj predstavili Festival vojaške zgodovine, ki bo potekal od danes do nedelje in bo posvečen 90-letnici konca prve svetovne vojne. Osrednja prireditev bo nedeljska ponazoritev spopada na soškem bojišču. Festival vojaške zgodovine bo postregel z razstavo, strokovnim predavanjem, dnevom odprtih vrat podzemne utrdbe na Primožu, prikazi vojaškega življenja in vojaškimi ponazoritvami. "Želimo prikazati čim več vidikov pomena prve svetovne vojne, ki je izredno zaznamovala slovensko zgodovino, tudi vojaško. Nenazadnje je pri nas potekala soška fronta, to pa je bil tudi čas, v katerem so Slovenci z generalom Rudolfom Maistrom rešili severno mejo," je vzrok za pripravo festivala pojasnil Žiga Novak iz Parka vojaške zgodovine. Na osrednji prireditvi v nedeljo pričakujejo do pet tisoč obiskovalcev, je dejal. Festival bodo v Parku vojaške zgodovine odprli danes ob 17. uri z razstavo madžarskega vojaškega muzeja Artilerija v prvi svetovni vojni. Dan pozneje bo v Kopru v Ameriškem kotičku na Titovem trgu ob 19. uri podpolkovnik ameriške vojske Robert Redding govoril o vplivu knjige Erwina Rommla o preboju pri Kobaridu na ameriško vojaško taktiko v drugi svetovni vojni. "Preboj pri Kobaridu je prvi primer bliskovite vojne v zgodovini in na podlagi Rommlove knjige so še zlasti Američani izdelali učinkovito vojaško strategijo," pravi Novak. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine bo v petek ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine predstavil svojo novo knjigo Vojne fotografije 1914-1918, v soboto pa bodo med 10. in 17. uro potekali vodeni ogledi italijanskih utrdb na Primožu nad Pivko. Osrednja prireditev festivala bo nedeljska Bitka za koto 110 (začela se bo ob 9. uri), ko bodo utrjene položaje prikazali 2. gorski strelski polk, 5. dragonski polk in madžarski strelci, branili pa jih bodo italijanski vojaki. Člani Društva Soška fronta bodo z gosti iz Madžarske in Italije predstavljali 2. gorski strelski polk. Prikazali bodo življenje v rovih in napad na utrjene položaje. "Za potrebe nedeljske prireditve na prizorišču nastaja pravcati muzej na prostem, postavili smo žične ovire in celo očistili kaverno, ki naj bi bila še iz časov Avstroogrske," je povedal Novak. Napad 5. dragonskega polka, ki je pod poveljstvom generala Maistra sodeloval tudi v bojih za severno mejo, bodo ponazorili konjeniki iz društva Lovrenc. "Obiskovalcem bomo predstavili zgodbo o pomenu konjenice v prvi svetovni vojni in pojasnili, zakaj je izum strojnice spremenil način vojskovanja in konji niso bili več potrebni," je dejal Novak. V nedeljo bo mogoče parkirati pri vojašnici Slovenske vojske in v središču Pivke, od koder bodo med 8.30 in 18. uro v Park vojaške zgodovine vozili avtobusi in turistični vlakec. Do Parka pa je mogoče priti tudi po označeni pešpoti, ki se začne pri železniški postaji v Pivki. / ITALIJA Četrtek, 25. septembra 2008 5 alitalia - Voditelj Demokratske stranke poslal pismo predsedniku vlade Veltroni pisal Berlusconiju: Vlada naj sprejme novo pobudo Veltroni iznaša tri predloge - Pozitiven odziv predsednika CAI Colaninna, a časa je malo RIM - »Alitalii grozi tragičen konec. (...) Danes vsi protagonisti v tej zgodbi čutijo potrebo, da bi se zgodilo nekaj novega, toda nihče ni v stanju oz. nima namena, da bi se premaknil s stališča, ki ga je nazadnje zavzel. Tudi kot delničar vlada more in mora premagati to pat pozicijo. Vlada naj torej takoj skliče vpletene strani ter poskrbi za novost, in sicer tako da ne sprejme vetov in niti vnaprej izdelanih rešitev. Ob grozečem stečaju vlada ne more reči, da je že napravila, kar je mogla, ker to ni res.« Tako je med drugim zapisal voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni v pismu, ki ga je včeraj poslal predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. Veltroni v svojem pismu poudarja, kako je razvoj dogodkov potrdil, da bi bilo še najboljše, ko bi aprila vsi pristojni, vključno tedanji voditelj opozicije Berlusconi, sprejeli prevzemno ponudbo Air France-KLM. A mimo tega je po besedah voditelja Demokratske stranke zdaj potrebno strniti sile in najti novo rešitev. Veltroni iznaša konkretno tri predloge: 1. podjetniški konzorcij CAI naj napravi korak v smeri proti stališčem sindikatov; 2. vlada naj obnovi pogovore s tujimi letalskimi prevozniki, ki bi sami ali v sodelovanju s CAI lahko prevzeli Alitalio; 3. izredni komisar Alitalie naj po nalogu vlade zaključi pogajanja s sindikati. Kot je povedal minister za evropske zadeve Andrea Ronchi, bo Berlusconi Vel-troniju podrobneje odgovoril. Vlada vsekakor ostaja mnenja, da predstavlja edino rešitev sicer preklicana ponudba CAI. To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da se ni nihče odzval na prodajno ponudbo, ki jo je izredni komisar Alitalie Augusto Fantozzi včeraj objavil v italijanskih časopisih Corriere della Sera, La Repubblica in Il Sole-24 Ore ter v britanskem Financial Time-su. Poleg tega Berlusconi vztraja, da Italija mora imeti svojo letalsko družbo. Prav zaradi tega je predsednik vlade včeraj povabil na pogovor v Palačo Chigi predsednika CAI Roberta Colaninna. Ta je povedal, da ceni Veltronijev poziv. Pristavil je, da CAI ne namerava spremeniti svojega načrta. »A mi smo tu,« je še pomenljivo dodal. Očitno je, da se za kulisami nekaj dogaja. Ali se bo iz tega kaj izcimilo, pa ostaja odprto vprašanje. Predsednik Nacionalnega zavoda za civilno letalstvo (ENAC) Vito Riggio je izrednega komisarja Fan-tozzija v ponedeljek pozval, naj mu do četrtka predloži načrt za finančno sanacijo Alitalie, ki ji sicer grozi odvzem licence. Alitalia od 2. septembra leti z začasnim dovoljenjem. Izredni komisar Alitalie Augusto Fantozzi ansa politika - Letos naj bi bila gospodarska rast le 0,1-odstotna Vlada sprejela osnutek finančnega zakona za l. 2009 Gospodarski minister Giulio Tremonti ansa RIM - Na predlog gospodarskega ministra Giulia Tre-montija je ministrski svet na svoji včerajšnji seji sprejel osnutek finančnega zakona za leto 2009. Za razliko od prejšnjih let besedilo obsega samo tri člene in pet razpredelnic. V skladu s Tremontijevo reformo je namreč parlament medtem že odobril zakonski odlok o triletnem finančnem manevru, ki obsega tudi temeljne smernice finančnega zakona za leto 2009. Finančni manever za leto 2009 znaša 16 milijard evrov, za triletje 2009-2011 pa 36,28 milijarde evrov. V včeraj odobrenem besedilu je med drugim predvidenih 2,8 milijarde evrov za obnovo delovne pogodbe javnih uslužbencev in 200 milijonov evrov za spodbude zaslužnim javnim uslužbencem. Zakonski ukrep bo seveda moral odobriti parlament. Ob odobritvi osnutka finančnega zakona je vlada včeraj znižala svoja predvidevanja o gospodarski rasti. Letos naj bi bruto domači proizvod zrasel za 0,1 odstotka (po prejšnji vladni napovedi bi bil moral zrasti za 0,5 odstotka), prihodnje leto pa za 0,5 odstotka (0,9 odstotka). Vlada pa je potrdila svoja predvidevanja o razmerju med javnim primanjkljajem in BDP: letos naj bi znašalo 2,5 odstotka, prihodnje leto 2 odstotka. Vlada pa je spremenila svojo napoved o tem, kdaj bo državna bilanca dosegla izenačenje: po prejšnjih napovedih bi se to moralo zgoditi leta 2012, po novi pa naj bi se leto pozneje. Egipt: ugrabljeni turisti so živi in zdravi KAIRO - Ugrabljeni turisti (pet Italijanov, pet Nemcev in Romunka skupaj z osmimi egiptovskimi vodiči), ki so se nahajali na izletu po egiptovski puščavi, so živi in zdravi in se nahajajo na »nikogaršnjem območju« na meji med Egiptom, Libijo in Sudanom. Tako je zatrdil egiptovski minister za turizem Zoheir Garrana, medtem ko so s sudanskega zunanjega ministrstva sporočili, da vedo, kje se nahajajo ugrabljene osebe, da pa jih ne bodo poskusili osvoboditi zaradi grožnje ugrabiteljev, da bodo v primeru posega talce ubili. Vsekakor sudanske oblasti ne bodo ničesar storile brez skupne koordinacije z Egiptom. Tako se nadaljujejo pogajanja za osvoboditev ugrabljenih, pri čemer tesno sodelujeta tudi italijanska in nemška vlada, vse skupaj pa poteka v znamenju velike previdnosti. Z vojaki nad kamoro RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel sklep, da bo na območja, kjer obstaja največja nevarnost kriminalnih dejanj, poslal 500 vojakov. Odločitev je bila sprejeta po nedavnem mafijskem obračunu blizu Neaplja, kjer je umrlo sedem ljudi. Kot je pojasnil obrambni minister Ignazio La Rus-sa, bo država največ vojakov poslala na območje Caserte v Kampaniji, ki velja za eno najnevarnejših v Italiji. Za varnost v državi in za preiskovanje kriminalnih dejanj sicer že skrbi približno 3000 vojakov. Ti po La Rus-sovih besedah svoje delo dobro opravljajo, kar je med drugim botrovalo predlogu za povečanje števila vojakov. Vlada je sicer odločitev sprejela po četrtkovem mafijskem obračunu blizu Neaplja, v katerem je umrlo sedem ljudi, od tega šest Afriča- Gina Lollobrigida razstavlja svoja dela PISA - V toskanskem mestu Pietra-santa je pod naslovom Življenje v umetnosti odprta samostojna razstava več kot 40 del v različnih tehnikah, ki jih je ustvarila igralka Gina Lollobrigida. Obiskovalcem predstavlja serijo svojih fotografij, pa tudi manjše in večje kipe filmskih likov, ki jih je upodobila. Razstavljena sta tudi doprsni marmorni doprsni kip tenorista Andree Bocellija in portret njenega sina iz leta 1957. Razstava bo odprta do 16. oktobra. Lollobrigida, ki je lani dopolnila 80. rojstni dan, je zaznamovala zlasti petdeseta in začetek šestdesetih let. Na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Rimu ji bodo podelili nagrado za doprinos k svetovni kinematografiji. vicenza - V Palači Barbaran bo na ogled do 6. januarja, obsega pa več kot 200 eksponatov Ob 500-letnici rojstva poklon arhitektu Palladiu z obsežno razstavo o njegovem življenju in delu VICENZA - Ob 500. obletnici rojstva italijanskega arhitekta Andrea Palladia (1508-1580) so se v Vicenzi enemu najvplivnejših evropskih arhitektov poklonili z obsežno razstavo. Na postavitvi v palači Barbaran, ki je vrata odprla v soboto, je predstavljenih več kot 200 eksponatov, ki pripovedujejo o arhitektovem življenju in delu. Na razstavi je predstavljenih tudi okrog 80 signiranih Palladievih risb. Številne med njimi - gre za risbe, ki jih je leta 1614 kupil angleški arhitekt Ingo Jones, ki je proučeval Palladievo umetnost v Italiji -bodo po 400 letih prvič razstavljene v Italiji. Izbor risb daje dober vpogled v Palla-diev ustvarjalni proces, poleg tega se preko njih obiskovalec seznani z vrsto arhitektur, ki niso bile izvedene, pa naj bo to zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa, ker so bile preveč napredne za svoj čas. Postavitev dopolnjuje okrog 30 tridimenzionalnih maket in več kot 40 slik, ki obiskovalcu približajo še druge vidike arhitektovega življenja. V galerijo portretov Palladievih sodobnikov so denimo vklju- Razstavo je v soboto slovesno odprl predsednik republike Giorgio Napolitano (na sliki skupno z urednikom razstave Guidom Beltraminijem) ansa čeni umetniki, kot so Paolo Veronese, Tizian in Tintoretto, pa tudi Palladiev tekmec, arhitekt Jacopo Sansovino. Razstavljena je tudi serija idealiziranih krajin iz 18. stole- tja, ki so jih ustvarili umetniki, kot sta Ca-naletto in Francesco Zuccarelli. Slednji je na slikah, namenjenih tujim turistom, pogosto upodabljal Palladieve arhitekture. Razstavo z naslovom "Palladio 500 let" so pripravljali pet let. Pri tem so prišli do pomembnih novih spoznanj o arhitektu. Med drugim so ugotovili, da je občasno uporabljal barvo. Palladieve arhitekture so sicer prepoznavne po beli barvi in preprostih oblikah, izsledki raziskav v zadnjem času pa so pokazali, da so bili za številne arhitekture prvotno značilni poudarki v rdeči barvi. Sledove rdeče barve so namreč odkrili na nekaterih arhitektovih najbolj poznanih arhitekturah, denimo na cerkvi sv. Jurija v Benetkah, kjer so stebre prebarvali v belo šele sredi 17. stoletja. Strokovnjaki so sedaj prepričani, da je bil prvotno eden od glavnih poudarkov te arhitekture kontrast med rdečo barvo stebrov in belino njihovih baz. Za razstavo, ki bo odprta do 6. januarja, so že v predprodaji prodali 20.000 vstopnic. Po Vicenzi bo razstava postavljena še v Londonu in nato v Washingtonu, potem pa se bo vrnila v Vicenzo, kjer jo bodo postavili v Palladievi vili Rotondi. (STA) 6 Sreda, 24. septembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it lesno pristanišče - Nepričakovana odločitev dan pred ponovnim zasedanjem Pristaniškega odbora Družba Adria Terminali izstopila iz slovensko-italijanske družbe GCT Adriaterminali: »V Trstu očitno še ni napočil čas za podjetniško sodelovanje s slovenskimi podjetji « V vodstvu hčerinske družbe Luke Koper Adria Terminali so se odločili, da izstopijo iz slovensko-italijanske družbe General Cargo Terminal (GCT), ki so jo ustanovili marca skupaj z italijanskima družbama Pacorini in Ocean. Odločitvi je botrovala predvsem neugodna politična klima v določenih tržaških krogih, so sporočili iz Luke Koper. Družba GCT, v kateri je imela družba Adria Terminali 48-odstotni lastniški delež, se je potegovala za dodelitev koncesije za upravljanje lesnega pristanišča za generalne tovore v tržaškem pristanišču. Za izstop so se pri Adrii Terminali odločili, ker ne želijo »biti tarča napadov in škodovati ostalima dvema partnerjema«. Vse od objave namere družbe GCT, da se poteguje za koncesijo v tržaškem pristanišču, so se vrstile obtožbe, največkrat neutemeljene in politično motivirane, na račun Luke Koper oziroma njene hčerinske družbe Adria Terminali, so pojasnili. Ob tem so poudarili, da je bila takratna odločitev v luči dogovorov in prizadevanj vlad Republike Slovenije in Italije po večjem sodelovanju med koprskim in tržaškim pristaniščem, kar sta zunanja ministra dveh držav Dimitrij Rupel in Franco Frattini ponovno potrdila prav v začetku tega meseca v Rimu. »V Trstu pa očitno še ni napočil čas za podjetniško sodelovanje s slovenskimi podjetji,« so navedli. Iz Luke Koper so še sporočili, da »hkrati želimo poudariti, da ostajamo še naprej odprti za sodelovanje s tržaškimi oz. italijanskimi partnerji, predvsem na osnovi dobrih odnosov s tržaško pristaniško upravo, s katero nas vežejo skupni interesi po večji prepoznavnosti jadranske pomorske poti v svetu in skrb za varovanje morja.« Vest je prišla nepričakovano včeraj popoldne, tj. dan pred ponovnim zasedanjem Pristaniškega odbora. Njegovi člani se bodo namreč sestali danes dopoldne, namen srečanja pa naj bi bilo določiti novega upravitelja lesnega pristanišča. Ustrezno odločitev bi bil moral odbor sprejeti že pred tednom dni, toda zaradi enakovrednosti dveh družb so vsako odločitev prenesli na ta teden. Temu je sledila žolčna politična polemika, češ da predsednik Pristaniške oblasti Claudio Bo-niciolli ni ravnal pravilno, da namerava prepustiti upravljanje lesnega pristanišča Luki Koper in tako oškodovati italijanske podjetnike. Spomnimo naj, da mora Pristaniški odbor odločiti, kdo bo v prihodnjih 15 letih upravljal lesno pristanišče, katerega namembnost bo v prihodnosti skladiščenje raznih vrst blaga. Odbor se mora izreči o ustrezni prošnji družbe General cargo terminal, ki se ji je kasneje pridružila še prošnja družbe Agentimar. Prvo sestavljajo (vsaj do včeraj) družbe Adria Terminali (ki je v lasti Luke Koper) z 48-odstotnim deležem, Pacorini s 34-odstotnim deležem in Ocean z 18-odstotnim deležem, medtem ko je drugo ustanovilo 23 podjetnikov iz dežele FJK Na zadnji seji Pristaniškega odbora je po dolgi razpravi prevladal predlog predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija, da se odločitev preloži na drug datum. Z njim so soglašali tudi župan Roberto Dipiazza in predstavniki Dežele FJK, predsednik Pristaniške oblasti Boniciolli pa je predlog sprejel. Boniciolli je takrat na-glasil, da namerava jamčiti prozornost. Glede na dejstvo, da sta si družbi enakovredni, je zato vložil sklep o licitaciji, vezani na vrednost najemnine (podlaga je 1,3 milijona evrov letno). Pristaniški odbor je začel poglabljati predlog, dokler ni Paoletti prosil za prekinitev. Temu je sledil predlog po preložitvi razprave. Kazalo je, da naj bi dve družbi konkurentki v tem obdobju skušali skleniti sporazum, do včeraj pa ni bilo v tem smislu novosti. A.G. Kakšna bo usoda tržaškega pristanišča? Spodaj: protest delavcev podjetja IPT pred sedežem Pristaniške oblasti kroma pristanišče - Neverjeten dogodek, ki se je začel in zaključil v nekaj urah Hud boj za prevlado V igri usoda pristanišča in njegov razvoj - Na drugi strani hrepenenje po ohranitvi poslov in konservativnega načina dela V tržaškem pristanišču se v zadnjih mesecih bije hud boj, ki je v zadnjih dneh postal še hujši. Na eni strani je v igri razvoj pristanišča, na drugi pa ohranitev zastarelega načina dela oz. dosedanjih poslov. Če prihajajo v javnost vesti o težavah Pristaniške družbe, o sestankih Pristaniškega odbora za določitev novega upravitelja lesnega pristanišča (dodatno srečanje je predvideno danes dopoldne) in sploh o prizadevanjih predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija za ponoven razvoj pristanišča, so po drugi strani v zakuli-sju navidezno obrobni dogodki, za katerimi pa baje stoji spretna (vprašanje je, ali je tudi učinkovita) režija. Na dlani je, da skušajo ukiniti Pristaniško družbo, pa čeprav bi ji morali po zakonu zagotavljati delovanje, opozarjajo sindikati, kot tudi je dejstvo, da poslujejo podjetja in zadruge v pristanišču ob popolnem neupoštevanju zakonodaje, delovnih pogodb, pravic delavcev in sploh pravil igre. To sicer ni novost, saj je bilo tako obnašanje v zadnjih desetletjih vse prej kot izjema. Očitno je, da so na eni strani tisti, ki hočejo, da se nič ne spremeni, na drugi pa tisti, ki skušajo delovanje v pristanišču uravnovesiti na osnovi zakona, načel konkurenčnosti in upoštevanja pravil. Značilen je bil včerajšnji neverjeten dogodek, ki se je začel in zaključil v nekaj urah. Predsednik Konzorcija za storitve Gianni Fusco, ki ima v zakupu nekatera dela družbe Samer & Co. Shipping, je v ponedeljek na vrat na nos sporočil, da se no bo več posluževal delavcev podjetja IPT (Impresa portuale di Trieste) in da bodo njihovo mesto prevzeli zaposleni v zadrugi Primavera. IPT, pogodba katerega bi zapadla šele konec leta, je isti večer izjavil, da bo odslovil 51 delavcev. Slednji so včeraj dopoldne odločno demonstrirali pred sedežem Pristaniške oblasti (ki pa je pri tem brez moči) in so vzporedno bila mrzlična pogajanja, na katerih so ključno vlogo imeli področni sindikati. Popoldne je IPT izdal tiskovno noto. V njej je poudarjal, da je konzorcij zamrznil ukrep in da zato IPT ne bo odslovil delavcev. Dalje bo IPT v sodelovanju s sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uilt in Ugl Mare zahteval srečanje s Pristaniško oblastjo, ker so nujna natančnejša in jasnejša pravila glede uporabe podjetij in delavcev v pristanišču. Kaže, da se je vodstvo IPT sestalo s pooblaščenim upraviteljem družbe Samer Enricom Samerjem in da je slednji povedal, da ni o Fuscovem »blitzu« vedel ničesar. Po vsej verjetnosti je nato sam Samer posegel pri Fuscu. Pri vsem tem ne gre prezreti, da je bilo podjetje IPT, ki ga je pred nedavnim odkupila družba Ideal Service iz kraja Pasian di Prato, eno izmed zadnjih podjetij v lasti Pristaniške družbe, ki ji danes mečejo polena pod noge. Kot so nam včeraj potrdili tudi sindikalni viri, je bil po vsej verjetnosti tudi ta dogodek v okviru strategije napenjanja mišic, katere namen je obdržati status quo in s tem vse privilegije (in dobičke), ki so v zadnjih letih obogatili marsikaterega podjetnika. Zadeva IPT je bila le način, da se ohrani ozračje napetosti, delavci pa so bili v tem okviru le blago. Čeprav so na institucionalnih in sindikalnih omizjih vsa podjetja v pristanišču vselej uradno soglašala, da je treba spoštovati pravila in zakone (kot to zagovarja tudi Boniciolli), se torej v resnici obnašajo nasprotno. Pristaniški družbi kljub specifičnemu zakonskemu normativu (člen 17) onemogočajo delovanje (njeni delavci so že poltretji mesec brez dela), sploh pa ne upoštevajo pravil, varnostnih predpisov in izvajajo nelojalno konkurenco, kot je to že prejšnji teden poudaril pokrajinski tajnik sindikata Filt-Cgil Angelo DAdamo. Dejstvo je, da se spoštovanju pravil skuša postavljati po robu konservativen model dela v tržaškem pristanišču, ki ni v skladu z zakonom 84/94 in katerega namen je ohraniti »zgodovinski« način dela. Kdo pa je za vsem tem? To niso delavci in niti zadruge, ki pač nudijo delovno silo, pravi D'Adamo. Odgovorni so tisti, ki imajo kontrolo nad prometom v pristanišču, se pravi podjetniki, ki imajo ves interes, da sprožijo konflikt med raznimi dejavniki. To vsekakor ni v interesu delavcev, še manj pa je v interesu razvoja tržaškega pristanišča. Aljoša Gašperlin / TRST Sreda, 24. septembra 2008 7 1 devin-nabrežina - Pismo župana Reta prebivalcem Mavhinj Za dela v otroškem vrtcu namenjenih 178.542 evrov V načrtu zunanji plašč, nova okna, ogrevanje, nova glavna vhodna vrata in nova vodovodna instalacija Kot napovedano prejšnji teden, je v uredništvo našega dnevnika včeraj prispelo pismo, ki ga je de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret posredoval prebivalcem Mavhinj in našemu uredništvu in v katerem pojasnjuje, kako bo občinska uprava dala popraviti stavbo mav-hinjskega vrtca. Župana Reta je namreč močno prizadela vsebina četrtkovega sestanka staršev, vzgojiteljic in nabrežinskega didaktičnega ravnatelja Marka Jarca, o katerem smo v petek poročali in na katerem so se po njegovih besedah navajali nepravilni podatki in informacije. Ret v pismu na začetku opozarja, da na omenjeni sestanek niso bili povabljeni ne on, ne odbor-nica Tjaša Švara in niti kak drug občinski predstavnik, dalje poudarja osebna prizadevanja za dosego finančnih sredstev za popravilo oz. obnovo stavb šol in vrtcev v občini: »Že od svojega prvega dne na tej občini sem se boril in prejel finan-siranje za tega, kot tudi za druge vrtce, osnovne in srednje šole, ki so nujno potrebovale popravila (otroški vrtec v Ribiškem naselju, otroški vrtec v Mavhinjah, osnovna šola S. Gruden v Šempolaju, osnovna šola Carducci/Šček z italijanskim in slovenskim učnim jezikom v Na-brežini, srednji šoli De Marcheset-ti v Sesljanu in I. Gruden v Nabre-žini). Vsa navedena popravila so fi-nansirana in je zanje že stekel zapleten birokratski postopek, ponekod so se dela že pričela, drugod pa celo zaključila. Poleg tega želim opozoriti na dejstvo, da so finančna sredstva strogo vezana na šolo, kateri so namenjena in jih ni mogoče preusmeriti, pa tudi ne želimo, da bi bila preusmerjena, četudi bi šlo samo za ostanke, ki bi jih v vsakem primeru investirali, tako da bi jih uporabili za morebitne izboljšave na isti šoli,« piše Ret. Kot napovedano, nadaljuje župan, je odbornica Tjaša Švara pripravljala srečanje z zainteresiranimi in didaktičnim ravnateljstvom, da bi predstavili načrt v zvezi s stavbo mavhinjskega vrcta in obvestili oz. se pogovorili o času, ki je potreben za izvedbo del. Za to srečanje pa je bilo treba počakati na odločbo o izvajalcu del, ki so bila dodeljena šele na javni licitaciji 15. septembra. Tako je četrtkov sestanek v Mavhi-njah po Retovih besedah »prehitel uradno sejo in navajal nepravilne podatke in informacije. Te izjave so povzročile nepotrebno negodovanje, ne da bi nam dali možnost, da nanje odgovorimo; zelo rad bi izvedel, kateri je bil namen tega, glede na to, da so dejstva ta, ki Vam jih bom spodaj navedel,« piše župan, ki v nadaljevanju našteva vsoto, ki bo namenjena delom, načrtovalca in izvajalca del. Tako bodo vzdrževalna dela na poslopju mavhinjskega vrtca obsegala zunanji plašč, nova okna, ogrevanje, nadomestitev glavnih vhodnih vrat in novo vodovodno napeljavo. Vključno z načrtovanjem znaša skupni znesek 178.542,66 evrov, od katerih bo za sama dela šlo 131.743,43 evrov. Načrt je pripravil inž. Federico Olivotti, elektronskega obdelovalca podatkov za dela bodo določili naknadno, dela bo izvajalo podjetje Cerbone (in ne Carbone, kot smo v soboto zapisali) Giovanni & Figlio s.r.l. iz Doline, vodja del pa bo inž. Luciano Zara-tini. Trenutno pričakujejo, da bo izvajalec del predložil dokumentacijo, datum začetka dela pa bo določen naknadno glede na prisotnost otrok v vrtcu. »Prepričan sem, da sem s tem ustregel vsem, ki cenijo korektnost in resnico,« zaključuje svoje pismo župan Giorgio Ret. Pri mavhinjskem vrtcu bodo poskrbeli za zunanji plašč, nova okna, ogrevanje, nova glavna vrata in novo vodovodno napeljavo kroma ul. ginnastica - Nekdo ni spoštoval rdeče semaforske luči Motorna kolesa kot keglji Avto po trčenju z dostavnim vozilom zdrseI na parkirane motorje, motor pa oplazil pešca - K sreči se ni nihče poškodoval Na križišču s semaforjem med ulicama Ginnasti-ca in Brunner je prišlo včeraj zjutraj okrog 8.30 do slikovite prometne nesreče, v kateri, k sreči, ni bil nihče huje poškodovan, izteklo pa bi se bilo lahko tudi drugače. Avtomobil renault megane, ki ga je na Ul. Gin-nastica v smeri proti središču mesta upravljala 38-let-na Tržačanka A. N., je na sredini omenjenega križišča trčil v prednji del kombija fiat doblo, ki je z leve strani privozil iz Ul. Brunner. Renault je dobesedno »splezal« na sprednji odbijač (morda pa celo na pokrov) fia-ta in se prevrnil na desni bok, med drsenjem podrl več parkiranih motorjev (eden od teh je oplazil nič hudega slutečega pešca, ki pa se ni poškodoval) ter prevr-njen obstal sredi ceste pri nasprotnem pločniku. Po navedbah občinske policije se je v nesreči poškodovalo nič manj kot osem parkiranih motornih koles. Navidezno nepoškodovano voznico so skozi okno potegnili iz avtomobila mimoidoči in jo posedli na stol, ki so ga pripeljali iz bližnjega bara. Nato je prišel reši-lec, bolničarji službe 118 so ji nadeli ovratnik in jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da bo okrevala v 14 dneh. Voznik dostavnega vozila se ni poškodoval. Na kraj nesreče so pritekli gasilci, ki so prevrnjeni avtomobil spet postavili na kolesa in tržaški mestni redarji, ki so začeli raziskovati vzroke nesreče. Več kot očitno je, da eden od dveh voznikov ni upošteval rdeče luči na semaforju: odgovornosti bodo določali redarji. V mestnem središču se je zaradi nesreče v času najbolj gostega jutranjega prometa ustvaril pravi zamašek, mestni redarji so vozila usmerjali na stranske ulice. slori - V petek Spoznavanje manjšin: publikacija in splet Slovenski raziskovalni inštitut prireja v sodelovanju z Italijansko unijo v petek, 26. septembra, ob 11. uri v dvorani Millo v Miljah tiskovno konferenco s predstavitvijo publikacije in spletne strani Vabilo k spoznavanju manjšin. Slovenska narodna skupnost v Italiji ter italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem se predstavljata. Na petkovem srečanju bodo sodelovali ravnateljica SLORI-ja Maja Mezgec, predsednik Izvršilnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, urednici Zaira Vidali (SLORI) in Roberta Vincoletto (IU) ter profesorici Patrizia Vascotto s Tehničnega zavoda za umetnost E. in U. Nordio ter predsednica Skupine 85 iz Trsta in Giliola Mejak s Srednje tehniške šole iz Kopra. Publikacija in spletna stran sta rezultat projekta Večine spoznavajo manjšine s sofinanciranjem programa Interreg IIIA Italija-Slo-venija 2000-2006. V okviru te pobude sta SLORI in IU v letih 2006 in 2007 izpeljala več kot štirideset informativnih srečanj o Slovencih v Italiji ter Italijanih v Sloveniji in na Hrvaškem za dijake šol z italijanskim učnim jezikom v tržaški, goriški in videmski pokrajini ter šol s slovenskim učnim jezikom v občinah Koper, Izola in Piran ter za študente tržaške in videmske univerze, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Namen dvojezične publikacije v slovenščini in italijanščini ter tro-jezične spletne strani v slovenščini, italijanščini in angleščini (www.slo-ri.it/mima) je seznanjati in ozaveš-čati o manjšinah, še posebno v okviru srednjih in višjih srednjih šol ter univerz na obeh straneh slovensko-italijanske meje ter širšo javnost. Preko spoznavanja dveh manjšin naj bi zlasti mladi pripadniki večinskih narodov na obeh straneh meje lahko pobliže spoznali večetnični in večkulturni značaj obmejnega območja med Italijo in Slovenijo. Tiskovna konferenca bo potekala v sklopu SLORI-jevih pobud ob Tednu raziskovanja, ki se je začel včeraj in bo do petka potekal v Špe-tru, Gorici in Trstu ob priložnosti Evropske noči raziskovalcev. Petkovo srečanje bo potekalo pod pokroviteljstvom Občine Milje. Boj proti prostituciji Konec oktobra bodo v Benetkah predstavili projekt za zaščito žensk, ki želijo zapustiti svet prostitucije. Projekt Stella polare je ustvarila mešana ekipa sodnikov in policijskih funkcionarjev iz Trsta, Benetk in Lecceja. Prostitutke so zelo pogosto žrtve izkoriščanja in izsiljevanja, izkoriščevalci pa jih iz rodnih krajev privabijo na italijanske ceste z lažnimi obljubami ali grožnjami. Pred meseci je tržaška policija npr. onesposobila tolpo nigerijskih kriminalcev, ki so novačili rojakinje s pomočjo črne magije in vudujskih prekletstev. Projekt je stekel leta 2005, s časom pa se je razvil v pobudo evropskih razsežnosti, z doprinosom raznih izvedencev iz Francije, Španije, Slovenije, Albanije, Hrvaške in Romunije. Gre v bistvu za skupek ukrepov, ki sestavljajo program za zaščito žensk, ne glede na to, ali so lete pripravljene sodelovati s preiskovalnimi organi. Zapora na Ul. Weiss Od danes bo Ul. Wiess (na območju bivše umobolnice) za kake tri tedne zaprta za promet med hišnima številkama 12 in 21. Podjetje AcegasAps obnavlja električno napeljavo. 8 Sreda, 24. septembra 2008 TRST / občina trst - Na zahtevo desnosredinskih strank odložili resolucijo Občinski svet: nobene razprave o rasnih zakonih Sile, ki podpirajo župana Dipiazzo, preprečile razpravo o skupni resoluciji o rasnih zakonih Razprave o Mussolinijevih rasnih zakonih v tržaškem občinskem svetu, vsaj zaenkrat, ne bo. Tako so samovoljno sklenili načelniki svetniških skupin desnosre-dinske večine, ki podpira upravo župana Roberta Dipiazze. Na prvotnem dnevnem redu jutrišnje seje občinskega sveta je bila vključena skupna resolucija vseh svetniških skupin o rasnih zakonih, s katero naj bi se mestna skupščina poklonila žrtvam Mussolinije-vega nasilja ob 70-letnici razglasitve teh norm prav na Velikem trgu pred občinsko palačo. Na ponedeljkovi seji načelnikov skupin pa so predstavniki večine odločili drugače. Maurizio Ferrara (Dipiazzova lista), Roberto Sasco (UDC), Raffaella Del Punta (namestnica načelnika Forze Italia Pie-ra Camberja) in Angela Brandi (Nacionalno zavezništvo) so ocenili, da »resolucije o rasnih zakonih ne gre razpravljati po hitrem postopku,« ker se je na prejšnji občinski seji svetnik Demokratske stranke Tarcisio Barbo že spomnil dogodka, občinski svet se je tudi poklonil žrtvam rasnih zakonov, in zatorej naj bi bila vsaka nujnost o ponovnem obravnavanju te zadeve odveč. Svetniki levosredinskih političnih sil so nasprotovali takemu tolmačenju, saj med komemoracijo in razpravo o zgodovinskem dogodku, ki se je zgodil v Trstu in je imel tragične posledice za vso državo, obstaja določena razlika. Desnosredinska večina je argument zavrnila in odločila, naj se resolucijo o rasnih zakonih vpiše na seznam drugih resolucij. Mestna skupščina bo o njej razpravljala, ko bo pač prišla na vrsto. To pomeni po resolucijah o »ponovnem prostem parkiranju na rojanskem trgu«, o »uporabi električnih vozil za prevoz trupel na pokopališču pri Sv. Ani«, o »posegu pri italijanski vladi za pripravo konkretnega načrta za gradnjo jedrskih central v Italiji« in še številnih drugih. Ali z drugimi besedami: o 70. obletnici razglasitve rasnih zakonov v Trstu (18. septembra) bo v mestni skupščini govor šele čez nekaj mesecev, ali, bolj verjetno, prihodnje leto. Tako je načelnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi dosegla svoje. Preprečila je, da bi najvišja tržaška institucija obsodila rasne zakone. Občinski svet se je na prejšnji seji sicer stoje komemorativno spomnil žrtev Mussolinijevih zakonov, a Brandijeva je tisto minuto molka s svojimi strankarskimi pajdaši nespoštljivo, brezobzirno, sramotno sedela na svojem občinskem stolčku. M.K. ministrske tabele - Mnenja slovenskih upraviteljev Gostinci obešajo tabele Med prvimi so razpredelnice s stopnjami alkohola izobesili na Pesku - Skeptičnost ob glavnem trgu v Repnu Včeraj je stopil v veljavo ministrski odlok, ki določa, da morajo številni javni lokali na vidnih mestih (ob vhodu in izhodu ter v notranjosti) izobešati uradne informativne tabele o alkoholnih stopnjah. Tabele omogočajo moškim in ženskam - te-ščim in sitim, suhim in debelim - da po večerji ali med ponočevanjem sami izračunajo stopnjo alkohola, ki se pretaka v njihovih žilah. Odlok, ki sodi v okvir ukrepov za ozaveščanje državljanov pred nevarnostjo vožnje pod vplivom alkohola, zadeva nočne klube, pube, bare in gostilne, v katerih potekajo glasbene, kabaretne in podobne prireditve. Ukrepu se bodo morali seveda prilagoditi tudi nekateri slovenski gostinci. Vprašali smo jih, ali so za to že poskrbeli in kaj o tem menijo. Med prvimi so tabele izobesili pri Kariše-vih na Pesku (na sliki Kroma). V gostilni so razpredelnice že na ogled, v piceriji pa bodo kmalu prav tako izobešene. »Tabele smo dobili na sedežu SDGZ in jih izobesili pred vhodom in v notranjosti gostilne. Pogosto gostimo svatbe z glasbo v živo, zato se moramo držati navodil,« je dejala Mary Suzana Kariš. Slednja je opazila, da so ljudje zaradi strožjih kazni v prometu previdnejši: »V soboto je bila pri nas svatba in kot običajno je marsikdo popil kar nekaj vina. Na koncu so gostje poklicali taksi in se odpeljali domov. Včasih se kdo čez noč ustavi v našem hotelu. Bojijo se, da jih bo policija ustavila, pa tudi, da bi se na cesti kaj zgodilo.« Kariševa meni, da gostinci zaradi poostritev res nekoliko nastradajo, »mnogo boljpo-membna pa je varnost«. Kaj pa naprava za merjenje stopnje alkohola v krvi: ali je tudi ta obvezna? »Zaenkrat še ne, bo pa kmalu tudi to obvezno. Nekaj stane, a si jo bomo priskrbeli,« je napovedala. Savo Lipovec, upravitelj open-ske društvene gostilne oz. puba, si je tabele prav tako že priskrbel. Kupil je tudi napravo za merjenje alkohola. »Sam pa menim, da bo ta naprava za mladino samo nekakšna zabavna igra,« pravi Lipovec. Med prebiranjem časopisov je opazil, da so novinarji zadevo, o kateri je bil govor že pred meseci, te dni namerno napihnili in jo včasih površno predstavili bralcem. Razložil je, da odlok omenja glasbene in druge zabave, ker je v glavnem namenjen diskotekam. V isto kategorijo pa je ministrstvo zaobjelo tudi pube, gostilne in bare. »Po posvetovanju s komercialistom sem poiskal tako tabele kot merilno napravo, saj včasih, čeprav ne pogosto, prirejam koncerte v živo. Eden bo na vrsti prav ta konec tedna,« je dejal. Dokaj skeptičen do vladnih ukrepov je Elvis Guštin, upravitelj re-penske gostilne Križman. »Danes smo zaprti, tako da se nas odlok še ne tiče,« se je uvodoma pošalil. V prihodnjih tednih na koledarju ni nobene »ohceti«, tako da zaenkrat ne bo ukrepal. Kaj pa misli o tabelah? »Zdi se mi, da se bodo ljudje zabavali ob branju tabel, nič več. Morda pa se bo kdo streznil, ko se bo usedel in skušal razbirati na drobno napisane vrste številk,« je povedal. Kaj pa meni o poostritvi predpisov nasploh? »Ne vem, če je ustrahovanje uspešno. Pogosto se zgodi, da kdor je spil dva kozarca izgubi vozniško dovoljenje, kdor jih je spil 15 pa vozi tedaj mimo patrulje. Podobno je igranju lota.« Aljoša Fonda Rojaki iz Argentine drevi v Bazovici Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Rafaelova družba prirejata drevi v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici ob 20.30 koncert z naslovom Duhovni kozmos. Z recitacijami in petjem bodo nastopili slovenski umetniki iz Argentine Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Licciardi in Ani Rode. Drevišnji bazovski nastop spada v okvir vseslovenske turneje rojakov iz Argentine, ki jo je podprl Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Univerza: seminarji o podnebnih spremembah V zborni dvorani oddelka za vede o življenju Univerze v Trstu v Ul. Gior-gieri 10 (stavba M) bodo od danes do petka potekali seminarji na temo Podnebne spremembe: miti, resnice in vplivi, ki jih v okviru druge izvedbe pobude Razgovori o okolju prireja raziskovalni doktorat iz metodologij in biomonitoraže okoljskih sprememb. Seminarji se bodo začenjali ob 14.30. Master za promocijo kulturnih dogodkov Fakulteta za izobraževalne vede Univerze v Trstu in gledališče Verdi sta pripravila nov prvostopenjski master v glasbenem in opernem managements Cilj je nudenje specialističnih kompetenc za vodenje, promocijo in širjenje oper ter simfoničnih in komornih koncertov na vsedržavni in mednarodni ravni. Dokumentacija in obrazci se nahajajo na spletni strani www.units.it/didattica/postlauream, sedež masterja pa je na fakulteti za izobraževalne vede, spletna stran scfor2s.univ.trieste.it/scfor/docwww/, e-pošta scforma@units.it. Porsche povozil pešca na tržaškem nabrežju Na tržaškem nabrežju, točneje med nabrežjema Grumula in Ottaviano Augusto (ob marini Sacchetta), je prišlo včeraj popoldne do prometne nesreče. Ob 15.10 je 77-letni G. R. prečkal cesto, povozil pa ga je avtomobil porsche iz Trsta, ki je vozil proti postaji Sv. Andreja. Zaradi nesreče je bilo nabrežje kakih 20 minut zaprto za promet, kar je povzročilo splošen zastoj. Posegli so služba 118 in dve patrulji mestnih redarjev, ki so urejevali promet in ugotavljali, kako je do nesreče prišlo. Ponesrečenec si je zlomil roko in se močno udaril v glavo: re-šilec ga je odpeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so ga zadržali na opazovanju. Po navedbah redarjev G. R. ni v življenjski nevarnosti. dolina - Prejšnji četrtek v okviru projekta športne vzgoje didaktičnega ravnateljstva Fair play šola za osnovnošolce Predavanje v prostorih SKD Vodnik v Dolini je bilo namenjeno učencem 3., 4. in 5. razredov dolinskega ravnateljstva - Za pozitivne vrednote v športu Preko športa se učimo spoštovanja in poštenosti, trdega dela in discipline, je bilo slišati na predavanju V okviru projekta športne vzgoje je bilo v četrtek na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini predavanje o športu Fair play šola za učence 3., 4. in 5. razredov osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Predavanje (zmes delavnice, dvosmerne komunikacije in kviza) je vodil sodelavec Zavoda za fair play in strpnost v športu iz Ljubljane, strokovnjak na področju športne etike. Predavatelj je učencem povedal, da fair play ni le strogo upoštevanje pravil, ki veljajo v športni panogi. Fair play je način, kako športnik igra, kako gledalec navija, sodnik sodi in trener vodi. To je dostojanstveno prenašanje poraza in zmage, spoštljiv in prijateljski odnos do tekmecev, trenerjev, sodnikov in organizatorjev. Je spodbujanje manj sposobnih, uživanje v svojih in drugih uspešnih potezah in tudi odnos do drugih izven igrišča. Predavatelj je izpostavil pozitivne vrednote v športu. Šport oblikuje našo osebnost in bogati naše čustveno življenje. Prek športa se učimo spoštovanja in poštenosti, trdega dela in discipline. Če se športa lotimo pravilno, prinaša veselje in užitek. Med predavanjem so si učenci ogledali razne slike in kratke filme ter komentirali izpostavljeno problematiko. Gostja in sogovornica na omenjenem srečanju je bila znana zamejska športnica, atletinja Biserka Cesar, ki je otrokom spregovorila o svojih športnih izkušnjah. Praktičnim primerom je sledil nezahteven kviz, med katerim je skupina učencev odgovarjala na vprašanja o sami tematiki predavanja. Za pravilne odgovore so bile podeljene manjše praktične nagrade. Ob zaključku srečanja je dolinsko ravnateljstvo prejelo Fair play tablo Sportikus, ki bo služila kot didaktični pripomoček pri urah tako športne vzgoje kot tudi ostalih predmetov. Vsi udeleženci so pa prejeli priročnik za mlade športnike, v katerem so napotki, ki niso uporabni le za šport, temveč tudi za vsakdanje življenje. / TRST Sreda, 24. septembra 2008 9 1 slovensko stalno gledališče - V letošnji sezoni tudi šest srečanj s poezijo Prvi pesniški večer mednarodno obarvan Janko Petrovec bo v soboto gostil udeležence mednarodnega srečanja založnikov v Škocjanu »Človek še vedno verjame, da je mlad; potem pa se dvakrat obrne, in vidi, kako ima že šoloobveznega otroka. Tudi zase bi lahko tako zapisal; le da se temu otroku reče: Pesniški večeri v Slovenskem stalnem gledališču.« Avtor teh vrstic je seveda Janko Petrovec, gledališki igralec in dolgoletni voditelj pesniških večerov, ki redno potekajo v tržaškem Kulturnem domu. Z njegovo pomočjo je občinstvo spoznalo mnogo pesniških govoric: vsak gost je razkrival svoje poti, svoje poglede v intimo in v svet. Tako so bili nekateri večeri tihi, drugi spet glasni in praznični. In po Pe-trovčevih napovedih ne bo letos nič drugače. Pesniško sezono odpira Slovensko stalno gledališče že v soboto, 27. septembra, ko bo v foajeju balkona gostilo udeležence mednarodnega srečanja založnikov v Škocjanu. Zaključni večer srečanja se bo pričel že ob 17. uri, ko bodo gostje Janka Pe-trovca književniki Maja Vidmar, Peter Šulej, Matjaž Kocbek, Umberto Man-gani, Meta Kušar, David Cobb, Pavle Goranovic in Pavel Brycz. Njihovemu branju bo mogoče prisluhniti v originalnih jezikih, a tudi v slovenski in italijanskih prevodih, tako da je večer namenjen tudi italijansko govorečim prijateljem. Večer se bo nadaljeval ob 21. uri, ko bodo za sproščeno vzdušje poskrbeli člani Gordon Grdina Tria iz Kanade z gostom Primožem Simončičem. Organizatorji festivala iz založbe Apokalipsa so poskrbeli še za presenečenje: slikar Marek Ormandik s Slovaške bo med večerom slikal v živo. Vstop na obe prireditvi bo seveda prost. Pesniških večerov bo tudi to sezono najmanj šest. Na enem izmed njih se bomo ponovno srečali z znanko prejšnjih sezon, eruptivno in pro- V lanski sezoni je Janko Petrovec gostil tudi pesnika in kantavtorja Vlada Kreslina kroma SDGZ: izpopolnjevalni tečaji prve pomoči Enotno besedilo o varnosti na delu (Zak.odlok 81/08), sklicujoč se na ministrski odlok 388/2003, predvideva, da morajo vsa podjetja, ki imajo uslužbence, družbenike ali družinske sodelavce, obvezno usposobiti enega odgovornega za prvo pomoč za vsako delovno enoto. Slednji odlok obenem določa, da morajo že usposobljene osebe (delodajalci in/ali katerikoli uslužbenec) vsaka tri leta opraviti štiriurni izpopol-njevalni tečaj. Za vse tiste torej, ki so v letu 2005 opravili začetni tečaj prve pomoči, se izteka veljavnost opravljenega tečaja. V ta namen bo podjetje Servis, pod pokroviteljstvom SDGZ, priredilo izpopolnje-valne tečaje v podružnici v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, v sledečih datumih: četrtek, 9.okt-obra, in četrtek 16. oktobra 2008. Urnik bo vsakič od 16. do 20. ure. Zainteresirani so naprošeni, da se čimprej zglasijo v tajništvu Servisa v Trstu, na podružnicah ali po telefonu na štev. 040.6724830. Jazz in kulinarika Po poletnem premoru se v kavarno CafeRossetti vračajo večeri jaz-za in kulinarike Jazzsessionlive. Prvo srečanje bo že jutri zvečer, ko bodo domači in tuji glasbeniki improvizirali v živo, njihovi nastopi pa se bodo prepletali s pokušnjo stvaritev kuharskega mojstra Roberta Grudna. Za informacije in prijave sta na voljo telefonski številki 0403593528 in 040-578882. nicljivo publicistko Manco Košir - in če še ni pesnica, zanjo prav gotovo velja, da so njeni nastopi praznik življenja, ki je lasten le poeziji. »Na ostalih večerih pa boste prišli na svoj račun tisti, ki imajo najraje intimne večerne urice, ko ob poslušanju Besede iz ust vrhunskih ustvarjalcev prisluhnete odzvanjanju lastne intime.« Janko Petrovec je namreč v goste povabil štiri imenitne predstavnike generacije, rojene v sedemdesetih: to so Primož Čučnik, Jurij Hudolin, Gregor Podlogar in Marcello Potocco. in memoriam Dorka Sancin - Jasna Od dolinske aktivistke se je na pokopališču javno poslovila Nerina Drasič Švab krut - Jutri predstavitev delovanja Nova sezona Tudi letos bodo organizirali razne delavnice in tečaje Jutri (ob 17. uri) bo na sedežu krožka Krut v Ul. Cicerone srečanje članov in prijateljev krožka, na katerem se bodo seznanili z društvenim delovanjem in pobudami, ki bodo stekle v prvih dneh oktobra. Predstavljeno bo tudi delovanje, ki je v glavnih obrisih začrtano do konca leta oziroma do pomladi naslednjega leta. Navedeni bodo datumi in vsebine posameznih krožkov, od bralnega do likovnega in delavnic, ki so zaobjete v sklopu Krut-natura. Med drugim se že v danes popoldne s prvim srečanjem začenja delavnica Barve in čopiči za jesensko sprostitev, ki bo doživela nadaljevanje oziroma nadgradnjo v pomladnem obdobju. Pod naslovom Srečajmo se popoldne bodo ponovno zaživeli filmski popoldnevi, ki jih Krut sooblikuje z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Slovenskim klubom. Prav tako bodo stekla predavanja in konference, na katerih bodo obravnavali različne tematike, predvsem z zdravstvenega področja. V sklopu Krut-ove ambulante se redno nadaljujejo torkova posvetovanja z zdravnikom, seveda s predhodno najavo. Njeno delovanje je osnovano na sodelovanju priznanih strokovnjakov. Na srečanju bodo poleg individualnih obravnav predstavljeni tudi tečaji skupinske vadbe za preprečevanje in lajšanje osteoporoze in bolečin v hrbtenici, ki se bodo odvijali v jutranjih in popoldanskih urah in jih bosta vodili fi- zioterapevtki, ki stalno sodelujeta pri Krutovih programih. Ravno tako se s prvim oktobrom pričenja vadba v termalnih bazenih v Strunjanu in Gradežu, ki se bo nadaljevala enkrat tedensko do polovice decembra, spomladanski ciklus pa bo stekel od marca dalje. Glede na povpraševanje gre k temu dodati še večerni tečaj joge. Vsi oziroma vse, ki bi radi vadili v telovadnici ali v bazenu, so vabljeni, da se čim prej zglasijo in prijavijo. Navesti gre še dejavnosti na področju socialnega turizma in termalne ponudbe. V prvi polovici oktobra sta načrtovana skupinska odhoda v Zdravilišče Strunjan in v Montegrotto terme, kjer so zdravstvenemu paketu priključeni animacijski program in krajše ekskurzije. Nadalje se v oktobru obeta vsebinsko bogat izlet. Decembra je načrtovan ogled božičnih sejmov z dvodnevnim izletom v Verono in Levico Terme. Januarju pa je že napovedan ogled razstave grafik in izbranih slik Vincenta Van Gogha v muzeju Santa Chiara v Bresci. Pred koncem leta, v nedeljo, 28. decembra, bo v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Trstu tradicionalno srečanje. Po vsem naštetem bo tako četrtkov popoldne zaključen z željo, da bi v novi sezoni z zadoščenjem sodelovali pri Krutovih pobudah in dejavnostih, utrjevali splošno kondici-jo ter si privoščili kar največ prijetnih trenutkov. Draga Dorka! Zbrali smo se tu, pri tvojem odprtem grobu, tvoji najdražji družinski člani, sorodniki, prijatelji, tovariši, znanci in vaščani, da ti poklonimo zadnji pozdrav. Pri sekciji VZPI-ANPI za Dolino, Mač-kolje, Prebeneg, katere članica si bila tudi ti, so me vprašali, če bi lahko tu obudila spomin nate. Rada sem sprejela, saj si mi bila zelo draga. Ko sem se leta 1960 poročila in prišla v Dolino, mi ni bilo v novem ambientu prav lahko, si me ti sprejela preprosto, prijazno, dobrohotno v vašo tedanjo skupino dolinskih AFŽ in s to-varišicami ste mi zaupale in nalagale vedno odgovornejše naloge pri organiziranju praznovanja vsakoletnega 8. marca in me usmerile v tedaj zelo aktivno in vsestransko upoštevano organizacijo Zveze žensk v Italiji - UDI , ki je združevale slovenske in italijanske ženske v naši občini, na Tržaškem in v državi. In pozneje ste nam mlajši generaciji zapustile dolžnost, da bomo vsako leto praznovale vaš in naš 8. marec in da bomo prenašale in krepile vrednote, ki so vas spremljale v najtežjem obdobju vašega življenja in našega naroda. Rodila si se 5. februarja leta 1922 v Dolini, v kmečki družini, materi Frančiški in očetu Petru Sancin. Tu si preživela otroštvo, mladost in s poroko leta 1950 z Mirkom Bandijem iz Prebenega si si ustvarila v Dolini družino, pomagala staršem, skrbno sledila sinu Borisu in hčerki Nevi, ki sta ti darovala tri vnuke, veselje vsake none, in tu v Dolini si dočakala starost skupaj z možem in s starostjo tudi bolezni. Lani te je zapustil mož, letos odhajaš tudi ti in bosta skupaj počivala v domači zemlji. Čeprav zgleda preprosto, tvoje življenje ni bilo brez pretresov. Otroštvo si preživljala v fašistični šoli, mladost v vojni. Najlepša leta v najhujšem obdobju 20. stoletja. Strah in skrb za starejšega brata, ki je bil stalno pod nadzorstvom italijanske policije, nato v posebnih bataljonih in celo v zaporu zaradi svoje »slovenske miselnosti«, sta v tebi poglobila odpor do fašizma in okrepila željo po svobodi. Tako sta s propadom Italije oba stopila v vrste osvobodilnega gibanja. Tvoj brat Mirko je postal s partizanskim imenom Stojan komandir 3. udarne čete 2. bataljona Istr- skega odreda, ti pa predsednica dolinskega odbora Zveze slovenske mladine. Kasneje si stopila v skojevske vrste, postala sekretarka vaškega aktiva in članica okraja ter dobila partizansko ime Jasna. Tragična smrt tvojega ljubljenega brata v Jelšanah te ni zlomila, ampak ti utrdila prepričanje, da je edina pot do svobode borba v vrstah OF in da moraš ti nadaljevati delo in podpirati borbo tudi v njegovem imenu. Mladina, predvsem mladinke, so se zbirale na sestankih pri tebi doma in po drugih domovih. Mladi ste skrbeli za kurirske zveze obveščevalne službe, zbirali oblačila, sanitetni material in hrano za partizane, sodelovali pri partizanskih šolah, vaša skrb so bile trosilne akcije z letaki, prenašanje partizanskega tiska iz tiskarne »Morje« pri Domju in drugih, imeli vezo s postojanko v Gabro-vici, s komando mesta Trst in z istrskim odredom. Kot aktivistka si sodelovala pri organiziranju akcij, bila tudi sama kurir-ka in posebno po smrti brata postala tudi zelo previdna, se skrbno skrivala in ušla aretaciji, ko so Nemci aprila 1944 odpeljali iz Doline 52 ljudi in med njimi 19 deklet. V aktivnem terenskem delu si dočakala konec vojne, saj te niso prijeli ne Nemci in ne Collotijevci, ki so večkrat prišli v Dolino, ustrahovali, iskali, lovili, aretirali domačine, sodelavce OF. Svoboda je prinesla tebi veliko veselja, konec strahu in skrivanja, ampak tudi trpko žalost, da je ni dočakal tvoj brat. Svoboda je prinesla iz taborišča tudi mladega fanta Mirka, ki je pozneje postal tvoj soprog. Po vojni ni bilo pri nas vse tako, kot ste želeli in upali, saj je nastalo Svobodno tržaško ozemlje. Ti si ostala ved- no povezana s prejšnjimi organizacijami, vodila sestanke z mladimi, politične ure, jih pošiljala na razne tečaje v domovino. Kasneje si se povezala s slovensko žensko organizacijo AFŽ, hodila z Dolinčanka-mi na kongrese in zborovanja v Ljubljano, kjer si spoznavala žensko problematiko. Po prihodu Italije si se povezala z napredno žensko organizacijo ZŽI - UDI, ki se je borila za žensko enakopravnost na delovnem mestu, v družbi in družini. V šestdesetih in sedemdesetih letih je italijanski parlament, tudi po zaslugi te organizacije, izglasoval vrsto zakonov ženskam v prid, ki jih uživamo še danes. Za svoje delovanje si dobila različna priznanja. Ob 20-letnici odporniškega gibanja ti je podelila priznanje za prispevek v osvobodilni borbi ZŽI-UDI. Ob 40-le-tnici ustanovitve OF je Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju tebi, aktivistki bivšega Tržaškega okrožja, podelilo spominsko značko kot znak priznanja in zahvale za požrtvovalno delo v NOB. In leta 1984 te je s podpisom predsednika republike Sandra Pertinija tudi Italija priznala kot borko za svobodo. Svobodo uživamo mi še danes in se moramo ob vsaki priliki spomniti s spoštovanjem in ljubeznijo na vse tiste, ki so zanjo umrli v borbah, trpeli in umirali in tudi vseh tistih, ki so kot ti na terenu pomagali in podpirali osvobodilno gibanje. Brez te podpore in vere v svobodo, pravičnost in enakopravnost in v prepričanosti, da imaš kot Slovenec pravico obstajati in živeti s ponosom na svoji zemlji, enakovredno in v spoštovanju svojih prednikov, nebi slovenski narod, še posebno na tem našem koščku zemlje, vzdržal pritiskov večjih narodov ne pod fašizmom ne v vojni in niti danes. V imenu VZPI-ANPI in v svojem izražam občuteno sožalje sinu Borisu z ženo Danico, hčerki Nevi z možem Lo-rianom in vnukom Alenki, Valentini in Lorenzu . Vi ste zdaj mladi, kot je bila vaša nona v najhujših letih, ko ni bilo lahko, a je bila korajžna in na pravi strani. Bodite ponosni nanjo in naj vam bo za zgled. Draga Dorka, počivaj mirno v domači zemlji skupaj s starši, z bratom, z možem. Spomin vseh nas te bo spremljal. Hvala ti! 1 Q Sreda, 24. septembra 2QQ8 TRST / SKD Vesna Združenje za Križ prirejata predpremiero dokumentarnega filma f ARHITEKT | VIKTOR SULČIČ ob 25. obletnici smrti kriškega ustvarjalca v petek, 26. septembra ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu Vjudno vabljeni! Včeraj danes CI3 Lekarne Q Kino ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in RAFAELOVA DRUŽBA vabita na koncert DUHOVNI KOZMOS Z recitacijami in petjem bodo nastopili solisti: Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Licciardi in Ani Rode. Danes, 24. septembra ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Danes, SREDA, 24. septembra 2008 GERARD Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.58 - Dolžina dneva 12.03 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 16.43. Jutri, ČETRTEK, 25. septembra 2008 AVRELIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,3 stopinje C, zračni tlak 1014,8 mb ustaljen, veter 11 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 61-odstotna, nebo rahlo pooblačeno morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »II papa' di Giovanna«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30 »Druga sestra Boleyn«; 19.10, 21.20 »To je Anglija«; 18.00, 19.50, 21.40 »Vaginalni zobje«; 21.00 »Tropski vihar«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Shrooms - Trip senza ri-torno«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Stars Wars: La guerra dei cloni«; Dvorana 4: 16.30 »The Rocker«; 18.15, 20.15 »Pa-ra-da«; 22.15 »Il seme della discoria«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom mladosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Hancock«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »Burn after reading - Spie come noi«; Dvorana 3: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Pranzo di ferragosto«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Il papa' di Giovanna«. S Izleti Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1. Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdiri-vo (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Hancock«. ARISTON - 16.30, 19.30, 21.00 »Machan - La vera storia di una falsa squa-dra«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Burn after reading - A prova di spia«; 18.00, 20.00, 22.00 »The Rocker - Il batterista nudo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Star Wars - The Clone Wars«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Hancock«; 18.05, 20.10, 22.15 »Il papa' di Giovanna«; 16.05, 18.00, 20.00, 22.00 »Kung Fu Panda«; 16.10 »Piccolo grande eroe«; 16.00 »Un giorno perfetto«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.10 »Il matrimonio di Lorna«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.45 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.20, 18.55, 20.30, 22.10 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogledom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v nedeljo, 19. oktobra, na enodnevni izlet po partizanskih poteh v okolici Velikih Lašč z ogledom muzeja novejše zgodovine ( Slovenci v 20.stol 1.in 2.svetovna vojna ter povojna leta) v Ljubljani. Cena izleta znaša 45,00 evrov ter vključuje malico, kosilo v restavraciji, vodiča, vstopnine in prevoz s potniškim avtobusom. Avtobus bo odpeljal s trga nad pokopališčem v Ricmanjih ob 7.uri (zbirališče ob 6.45), s Fernetičev pa ob 7.20. Predviden povratek ob 20.uri. Za informacije in vpis telefonirati na 3203729925. KLUB PRIJATELJSTVA obvešča prijavljene za izlet v Ljubljano v četrtek, 25. septembra, da avtobus odpotuje s Trga Oberdan v Trstu v 8. uri, z Op-čin (nasproti postaje tramvaja) ob 8.15. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-225468 (Vera). IZLET SPDT NA PLANINO: SPDT organizira v nedeljo, 28. septembra, avtomobilski izlet na Planino. Pohod, ki ga vodi Slavko Slavec predvideva štiri ure nezahtevne hoje in je primeren za vse. Odhod udeležencev ob 8. uri izpred hotela Danev na Opčinah. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 040/2176855. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Pro-seka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 5. oktobra, na jesenski izlet v karnijske Alpe, na Bi-vero in Clapsavon nad Saurisom. Predvideno je približno 6 ur hoje po zmerno zahtevni poti (odvisno od vremenskih razmer). Podrobneje na spletni strani, sedežu društva ali pri vodniku v večernih urah na štev. 041964 061. Prevoz z avtobusom, zato so zaželjene prijave. Obvezen sestanek udeležencev z vplačilom akontacije v četrtek, 2. oktobra, na sedežu društva. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja svoj že tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 5. oktobra, na Koroško. Tokrat želi sekcija nekoliko podrobneje spoznati koroško stvarnost in njene značilnosti, zato je v programu izleta srečanje s predstavniki koroških Slovencev v Pliber-ku. Za prijave na izlet pokličite na tel. št.: 040-228274 (Rado), 040-228924 (Sergio), 040-231975 (Branko). IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta- Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 338-5953515 ali na elektronsko pošto: »mail-to:mladinski@spdt.org« mladin-ski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Vol-terra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu, tel. 040826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan, tel. št. 040/2017383-389. Čestitke V Saležu se je rodila, s treben-cem se poročila, na Opčinah domu-je in rada potuje, za občino Zgonik ve, kdo rodi in poroči se, z namiznim tenisom se aktivno več ne ukvarja, a hčerka njena z loparjem zdaj udarja. Okrogla leta danes slavi. Vse najboljše in še veliko srečnih dni, draga NEVA, sama ugani, kdo ti želi! Dragi FACI. Danes na Opčinah se bomo zbrali, ker tvoj rojstni dan bomo praznovali. Vse do jutra se bomo veselili in na tvoje zdravje nazdravili, veliko srečnih dni ti zaželeli in tolko kapljic...ti zapeli. Vsi domači. Pri Pangerčevih se spet praznuje. Tokrat je na vrsti »FA«, 47. rojstni dan ima. Vemo, da ima polne roke dela in skrbi, saj še ena velika fešta bo prihodnje dni. 3x hip, hip hura'po-šiljajo ENDADAMA. Prireditve KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi v nedeljo, 28. septembra, ob 17. uri na vesel popoldan s pevsko-glasbeno skupino Val morja in Marinaio band iz Doma upokojencev iz Izole. Vodi in animira: Marjetka Popovski. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari- ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu v sodelovanju s Triestefo-tografia vabi danes, 24. septembra, ob 18. uri, v prostore knjižnice, Ul. Sv. Frančiška 20, na odprtje razstave Diega Gerija Barve vsakdana. Predstavil ga bo Robi Jakomin. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela violon-čelistka Irene Ferro Casagrande, učenka Glasbene matice iz razreda Petra Filipčiča. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN RAFAELOVA DRUŽBA vabita danes, 24. septembra, ob 20.30, v župnijsko cerkev Sv. Marije Magdalene v Bazovici na koncert Duhovni kozmos. Z recitacijami in petjem bodo nastopili solisti: Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Licciardi in Ani Rode. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO V TRSTU prireja v soboto, 27. septembra, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, konferenco na temo »Geometrija in človekov razvoj - načrt snovalcev svetišča«. Predaval bo dr. Michele Codogno. Vstop prost. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na ogled veseloigre v slovenskem narečju »Srčni mrk« v izvedbi kulturnega društva Rovte-Ko-lonkovec v soboto, 27. septembra, ob 20.30 na sedežu društva, ul. D'An-nunzio 62-Milje. RADIJSKI ODER obvešča, da se vpisujejo abonmaji za 11. Gledališki vrtiljak pri Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3-Trst, na tel. št. 040- 370846. Prva predstava TRNULJČICA bo na sporedu v nedeljo, 28. septembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. S Poslovni oglasi ŠKOFLJE: v parku Škocjanskih jam, dvonadstropno hišo, potrebno obnovitve, z vrtom, ugodno prodamo. 040/2158112 Artes FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. GOSPA Z IZKUŠNJAMI NUDI pomoč starejšim ali pospravljanje. 00386-31808539 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444 Nona Lida Turk praznuje danes okroglo obletnico. 35 + 35 poljubčkov ji pošiljata Oliver in Nina PRODAJAMO domač med, tel. v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK Kemija danes, I. (Gabrič, Glažar, Slapnik Zigon). Telefon št. 040-220729. PRODAM električni mlin za grozdje (pigia di raspatrice). Cena 200,00 evrov. Tel. 339-1024723. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke Unical. Nabavna cena 3.500 evrov, prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. 334 6366765. PRODAM štiri sode (6-hektolitrske) in enega (10-hektolitrski) iz fiberglasa po ugodni ceni. Tel. 339-6084190 ali v večernih urah na tel. 040-229199. ŠTUDENTSKI PAR najame majhno stanovanje, dvoposteljno sobo ali garsonjero v Ljubljani, lahko tudi v souporabi z drugimi študenti. Tel.: 3405466275 ali 040-225089. IH Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 338-3515876 Prispevki V spomin na drago teto Jušto Guštin vd. Planinšek darujeta Marija in Pepi Renčelj 120,00 evrov Sklad Mitja Čuk. Ob 100-letnici rojstva pokojnega očeta Josipa Grudna darujejo Marica, Vanja in Ljubo 50,00 evrov za SKD Vi-gred iz Šempolaja. Namesto cvetja na grob pokojne Rade Suban daruje Magda 50,00 evrov za šempolajsko cerkev. V spomin na tovarišico Dorko Sancin, partizanko in aktivistko, darujejo Elvira Slavec, Drago Slavec, Justi Zerjal, Ivan Slavec, Boris Pangerc in Josip Lo-vriha skupno 100,00 evrov za sekcijo VZPI ANPI Dolina-Mackolje-Prebeneg. V spomin na Polda Vatovca darujeta Lidia in Egidio Castellani 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob slovesu dragega Mitje darujejo Bi-težnikovi 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Francko daruje Roza Grgič 50,00 evrov za AŠD Zarja. Loterija 23. septembra 2GÖ8 Bari 8 7Q 71 44 39 Cagliari 71 62 28 18 1 Firence 31 57 7Q 85 38 Genova 17 7 26 2Q 51 Milan 22 16 66 23 79 Neapelj 58 15 46 19 64 Palermo 63 85 23 62 53 Rim 39 2Q 63 56 89 Turin 18 47 74 1 56 Benetke 42 85 8 6Q 7 Nazionale 48 17 75 2Q 54 0 Mali oglasi APARTMA V SEŽANI dajemo v najem. Klicati v večernih urah na tel. št.: 3289699156. GRELEC Lamborghini Calor za peč, na kurilno olje (Diesel), v perfektnem stanju vredno 1.800 evrov, prodam za 180,00 evrov. Tel. 040-208989. IŠČEM zazidljiv teren v centru Opčin ali v Barkovljah. Tel. 040-818012, ob uri obedov. MERCEDES B200 TURBO letnik 2006, bencin, avtomatik, 50.000 km, srebrne barve, full-optional, vedno v garaži, v odličnem stanju prodajam. Tel.: 347-3906674. Super Enalotto Št. 115 8 22 31 39 58 63 jolly 42 Nagradni sklad 4.659.478,46 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 63.999.757,75 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 25 dobitnikov s 5 točkami 27.956,88 € 2.315 dobitnikov s 4 točkami 301,91 € 83.408 dobitnikov s 3 točkami 16,75 € Superstar 4B Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 5 dobitnikov s 4 točkami 3Q.191,QQ C 293 dobitnikov s 3 točkami 1.675^ C 4.355 dobitnikov z 2 točkama 1QQ/QQ C 29.580 dobitnikov z 1 točko 1 Q,QQ C 66.530 dobitnikov z 0 točkami 5,QQ C / TRST Sreda, 24. septembra 2008 1 1 □ Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Dobimo se v petek, 26. septembra, ob 20.00 v društveni gostilni na Konto-velu. Za podrobnejše informacije lahko pišete na e-mail ingacar-li@gmail.com ali pa pokličete na 3291076358 (Katka) ali 339-5605221 (Gra-cijela). OBVESTILO OLJKARJEM: Deželna služba za varstvo rastlin obvešča, da so vremenske razmere ugodne za razvoj oljčne muhe, zato se je prisotnost škodljivca močno povečala na vseh območjih tržaške pokrajine, kjer se goji oljka. Število muh je doseglo prag škropljenja. Služba za varstvo rastlin priporoča takojšen larviciden poseg proti ličinkam muhe tudi na območjih, kjer se izvaja varstvo z » attract and kiel » kot dopolnilo k tej varstveni tehniki. Za škropljenje se lahko uspešno uporabljajo sredstva na osnovi » dimetoa-ta » ( Rogor ). V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se olj-karji posvetujejo s strokovnjaki o me-rebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP - 338 9176435, za varstvo MAGNE - OLI 347 9422892. OTROŠKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN ima vaje ob torkih od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Zborovodja je Mirko Ferlan. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.00-20.00). SKD TABOR vabi v Prosvetni dom na Opčinah na ogled skupinske fotografije ob 40-letnici društva in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Na razpolago so tudi fotografije za člane. TEČAJ NEMŠČINE organizira Društvo Noe'. Informacije na tel. št. 3498419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. BARVE IN ČOPIČI ZA JESENSKO SPROSTITEV - štiri ustvarjalna srečanja praktične narave v sklopu Kruto-vih delavnic. Prvo srečanje bo danes, 24. septembra, ob 16.30. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek danes, 24. septembra, ob 16.15, na Op-činah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI prireja v letošnji sezoni naslednje dejavnosti: glasbena urica za otroke iz vrtca, ob sredah, od 16.15 do 17. ure, plesna skupina za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 15.45 do 16.45, otroški zbor za otroke iz osnovne šole, ob sredah od 17. do 18. ure, igram na orff glasbila za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 18. do 18.45. Prva vaja bo danes, 24. septembra, v KD Albert Sirk v Križu. Za informacije: 333-7044780. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da se bo tečaj slovenščine 2. stopnje začel danes, 24. septembra. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri. Odprte so vpisnine tudi za druge tečaje. Za informacije pokličite na tel. št. 040-761470 ali 040-366557. ZA PLESNI TEČAJ V BAZOVICI v organizaciji SKD Lipa bo vpisovanje danes, 24. septembra, ob 20.30, v Ba-zovskem domu. Začetek tečaja 1. oktobra. Vabljeni! AŠD - SK BRDINA obvešča svoje člane, da je do 25. septembra še možno naročiti smučarske društvene kombinezone za otroke in odrasle. Za informacije se lahko obrnete na št. 3488012454. BREZPLAČEN SEMINAR ZA SPROSTITEV: Nevromišična in čustvena sprostitev pa Miselna koncentracija po metodi Ferriz-Ferriere bo v četrtek, 25. septembra, od 19. do 21. ure - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Maz- zini 30, III nadstr. Informacije na 3334236902 / 329-2233309. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi v četrtek, 25. septembra, z začetkom ob 20. uri, v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu, svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. PLESNI TEČAJ DRUŠTVA MOSP se bo začel v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu. Program tečaja: sodobne plesne tehnike, plesno gledališče, improvizacija, od kreativnosti do koreografije, vaje za sprostitev in preproste tehnike masaže. Vodi plesalka in ko-reografinja Raffaella Petronio. Za info: 339-7046331 ali 040-370846. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi v četrtek, 25. septembra, ob 20.30 v Ljudski dom na potopisno predavanje Biserke Cesar »Uganda, moj afriški biser«. Iz prve roke boste izvedeli marsikaj o tem, kakšno je tam življenje, saj je Biserka v Ugandi preživela 4 mesece kot prostovoljka in tam delala v glavnem z otroki. Potopisno predavanje spada pod niz pobud »Trebče brez meja«, ki ga društvo prireja ob 110-letnici svojega delovanja. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Predstavitev v petek, 26. septembra ob 16. uri. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut prireja »Teden raziskovanja« do petka, 26. septembra, v Špetru, Gorici in Trstu. Program »Tedna raziskovanja« je objavljen na spletni strani www.slo-ri.org. Vabljeni! TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi ob prazniku svojega zavetnika nadangela Mihaela na glasbeni večer v petek, 26. septembra, ob 20. uri, v župnijski cerkvi. Sodelovali bodo ZPZ Devin, organist Andrej Pegan in mezzo sopranistka Vesna Topic. ZSKD vabi skupine, mlade ustvarjalce in študente k udeležbi na predstavitvi publikacije nagradnega literarnega natečaja Združenja prostovoljcev Poezija in solidarnost z gostom Borisom Pahorjem, ki bo v Narodnem domu, ul. Filzi 14 v petek, 26. septembra, ob 17. uri. V soboto, 27. septembra, ob 19. uri, ste vljudno vabljeni v kopališki kompleks Ausonia na Trajanovem nabrežju 1, kjer se bo odvijal prijateljski »handshaking« z glasbo, poezijo, druženjem ob svetovnih glasbenih utrinkih skupine »Camino Real « Info: ZSKD tel. 040-635626. BREZPLAČEN SEMINAR Yoge-Psihofi-zična Telovadba po metodi Ferriz-Fer-riere v soboto, 27.septembra, od 19. do 21. -Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstropje. Informacije na 333-4236902 / 3292233309. Prost vstop. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO POLJEDELSTVO organizira tečaj evritmije v Domu Brdina na Op-činah. Prvo srečanje bo v soboto, 27. septembra ob 10. uri. Vabljeni. JUS NABREŽINA obvešča člane, da sprejema prošnje za nabiranje suhih drvi na jusarski imovini do 30. septembra. Odborniki so na razpolago v Kavarni Gruden v Nabrežini v nedeljo, 28. septembra, od 10. do 11. ure. MOPZ TABOR OPČINE obvešča vse pevce da so se pevske vaje za novo sezono že začele in da se odvijajo v prostorih Prosvetnega doma, vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Zaželjeni so tudi novi pevci še posebej prvi te- norji in baritoni da bi napolnili prazne vrzeli. Pridružite se nam še posebej mladi,ki vam je pri srcu petje in Slovenska beseda. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' v sodelovanju z občino Devin Nabreži-na v soboto, 27. in nedeljo 28. septembra. Za info.: 349-8419497. V NEDELJO, 28 SEPTEMBRA, ob 11.30, prireja Občina Dolina s sodelovanjem vaških organizacij slovesnost ob ponovni postavitvi obnovljenega stebra »Beg iz Egipta« v Ključu pri Ri-cmanjih, na stičišču me dolinsko in tržaško občino. Prisotni bodo: Županja Fulvia Premolin, tržaški škof Msgr. Evgenio Ravignani in direktor Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost dr. Adriano Dugulin. Toplo vabljeni! BIVŠI KOŠARKARJI (-ICE) POLETA! Pripravljamo družabnost ob 40.letni-ci prvega treninga. Bo tudi razstava. Zato v ponedeljek, 29. septembra, od 18.45 do 20. ure pridite v Prosvetni dom na Opčine in prinesite spominke (slike, majice, trenerke itd.) iz časa vašega igranja. Seveda po razstavi (25. oktobra) jih dobite nazaj. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra, ob 15. uri višja šola, ob 16. uri srednja, ob 17. uri osnovna in ob 18. uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Infor-macije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra ob 20. uri. JOGA PRI SKD IGO GRUDEN bo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 (prva skupina) in od 10.30 do 12. ure (2. skupina), večerna skupina ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19.30. Vodi Divna Slavec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 29. septembra. Info 040-299632 (Vera) ali 040-220469 (Divna). TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. ŽPZ VESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0841705 (Metka). ASD CHEERDANCE MILLENIUM sprejema vpise za tečaj aerobike z vajami za oblikovanje telesa, ki poteka vsak ponedeljek in sredo, v telovadnici OS F.Bevk na Opčinah, od 20.15 do 21.30. Tečaj vodi Petra Kriz-mančič. Info: 346-1852697. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 47 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opčine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 12-15 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 349-7597763 Nast-ja ali 346-1852697 Petra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC vadba Pilatesa, Pilatesa body tehnike in telovadbe za hrbtenico in razgibavanje poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini po sledečem urniku: ob torkih od 18. do 19. ure Pilates 2 (nadaljevalni tečaj), od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2; ob sredah uvajalni tečaj Pilatesa (Pilates 1) za začetnice od 18. do 19.30; ob petkih od 18. do 19. ure Pilates 2, od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2. Za-mudnice se lahko zglasijo do konca septembra v telovadnici, ob začetku vadbe. Vabljene. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Prose-ški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. SKD TABOR - AEROBIKA začetek v torek, 30. septembra, ob 20.uri. SZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je začela otroška mladinska dejavnost 2008/09 in sicer: cicibani 97/98/99/00 in mali cicibani 01/02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16.00 do 17.30 ter naraščajniki 95/96/97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00. Dejavnosti se odvijajo na doberdobskem nogometnem igrišču. Med zimskim obdobjem se bodo dejavnosti preselile v doberdobsko telovadnico. Za dodatne informacije in nove prijave lahko pokličete na 3356041844. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KRUT organizira z začetkom oktobra skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD. IGO GRUDEN vabi otroke v začetniški tečaj in odrasle na tedenska srečanja. Mentor je Boris Fabjan. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabreži-ni. Za informacije Martin Venier, tel. 348-0381142. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Op-činah. Tečaj bo začel 2. oktobra. KRUT organizira skupinske vaje za preprečevanje in lajšanje osteoporoze in bolečin v hrbtenici. Vadba je namenjena članom in se bo pričela v četrtek, 2. oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TELOVADBA ZA ODRASLE v organizaciji KK Adria se bo odvijala v ŠKC v Lonjerju vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21.ure. Prvo srečanje v četrtek, 2.oktobra. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040-910339 (gospa Pierina). 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Zamudniki naj se čimprej javijo na mail vecerja83@gmail.com ali na 335-5316286 (Veronika). KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabre-žine organizira tečaj na tematiko: »Delavnica o življenjepisnih kriznih trenutkih: razumeti jih za nadaljni razvoj«. Zainteresirani so vljudno vabljeni na uvodno konferenco, ki se bo vršila dne 3. oktobra ob 20.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Konferenco in tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutki-nja. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in du- šo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Prvo srečanje v petek, 3. oktobra, ob 19. uri začetni, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Poteka po sledečem urniku: Pilates-uvaja-nje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.3019.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva) od 14. ure dalje. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira osnovni - 12 urni tečaj standardnih in latinsko ameriških plesov za srednje in višješolce ob sredah od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Ni potrebno vpisovanje v paru! Tečaj vodi Petra Križmančič. Prvo srečanje v sredo, 8.oktobra. Info na 346-1852697 ali +38651875966 Petra; 349-7597763 Nastja. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 333-1176331 in 0038641495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje Montegrotto terme od 12. do 22. oktobra. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 060360072. MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! 35-LETNIKI se bomo zbrali na praznovanju v restavraciji Križman v Repnu, v soboto, 8. novembra, ob 20. uri, kjer bo večerja z zabavo. Prijavite se na naslov: vecerja1973@yahoo.it (napišite svoje ime in priimek, datum rojstva in telefonsko številko) ali pokličite ob urah obedov na tel. 338-9436142 (Gabrijela). Vabljeni! 12 Četrtek, 25. septembra 2008 KULTURA / likovna umetnost - Pogovor z Goranom Lavriho Predstavljanje umetnikov in njihovih del preko spleta Pripravil je spletno stran, ki jo tudi sam oblikuje in nenehno obnavlja Nagel vzpon in razvoj novih medijev je neposredno vezan na nove pristope in potrebe uporabnikov ter se z naglimi koraki skladno razvija. Spletna stran www.arteduezero.com odraža ta vidik današnje družbe z aktualno ponudbo informacij predvsem pa z dinamično zasnovano strukturo z namenom približevanja sodobne likovne umetnosti. Goran Lavriha, akademski slikar, umetnostni zgodovinar tik pred specializacijo v smeri zgodovine umetnosti že več let živi v Rimu, kjer je tudi študiral in redno sodeluje z galerijami, piše strokovne tekste za kataloge in revije. Za počitnice se rad vrača v rojstno Dolino, kjer sem ga srečala in zaprosila za intervju, da nam kaj več pove o svojem izvirnem projektu. Gorana Lavriho poznam še iz časa, ko je obiskoval srednjo šolo Gregorčič in že takrat izstopal po svojem likovnem temperamentu in komunikativnosti. Kako se je tvoje sodelovanje začelo in katero je bilo osnovno vodilo pri izbiri celotne zasnove? Dejansko je uresničitev tega projekta splet sodelovanja treh oseb: mož in žena Claudio in Roberta Vaccarella sta podjetnika: on se ukvarja z mediji, medtem ko sem z Roberto oziroma z njeno galerijo Emmeotto v Rimu že sodeloval s svojimi strokovnimi teksti za kataloge k razstavam. Povabila sta me, da ustvarim spletno stran, ki bi obravnavala sodobno likovno umetnost in v ta namen so mi nudili tehnično oporo, izdelal sem avtonomno celoten projekt, ki ga tudi osebno izvajam. Zamisel je nastala februarja, ko smo sodelovali z galerijo na sejmu Artefiera v Bologni. Od prvotne ideje do konkretne realizacije sta minila dva meseca, tako je spletna stran dosegla svoj namen aprila. Stran je zelo pregledna in zlahka uporabna, z jasno predstavljeno možnostjo spoznavanja različnih vsebin, predvideva interakcijo, na voljo so videoposnetki, skratka bogato je razčlenjena. Kako si jo zasnoval, kaj nam tvoj projekt ponuja? Najprej sem določil target, publiko, usmeril sem se v srednje visoki sloj, predvsem profesionistom in ljubiteljem, ki imajo že določeno kulturno zaledje. Med uporabniki pa je tudi veliko oseb, ki se za likovni svet zanimajo, a se z njim ne neposredno ukvarjajo. V mislih sem imel tudi projekt, ki bi hkrati združeval specifiko televizije in interneta izhajajoč iz dejstva, da imajo ljudje vse manj prostega časa. Tu imajo možnost, da si izbirajo vsebine in čas uporabe, med drugim je veliko lažje slediti, ko gre za vi-deoposnetke, gibljiva slika je vselej bolj prikupna in učinkovita. Pomembna je možnost interakcije, saj lahko kdorkoli zabeleži komentar k vsakem prispevku, na vprašanja rad odgovarjam, vsak lahko tudi izglasuje preko ankete vsebine, o katerih bi si prispevke želel. Pomembno je tudi dejstvo, da se tvoja spletna stran nenehno obnavlja in to dejansko vodi uporabnike, da se večkrat povežejo, ker vedo, da bodo vsakič zasledili kaj novega, kar visoko število dosedanjih uporabnikov tudi stvarno dokazuje. Kaj vsega lahko izbiramo? Na izbiro so splošne teme, ki jih po- dajam preko videa v studiu in so opremljene s primerki likovnih del iz obravnavanega obdobja. Videorecenzije nudijo možnost virtualnega ogleda razstav, tak je primer rimskega Quadriennale, pri ogledu katerega nas vodi sam predsednik Gino Agnese; večinoma gre pa za recenzije, v katerih podajam svoj poglede. Dejansko kot kurator strani tudi avtonomno izbiram tiste umetnike, katerih delo se mi zdi z vidika sporočilnosti in vizualnega konteksta bolj zanimivo in aktualno. Med temi so nakateri zelo mladi a obetavni, kot je npr. Donato Piccolo. To so vsi umetniki, ki se z ustvarjanjem profesionalno ukvarjajo, številni imajo stike s pomembnimi mednarodnimi galerijami v New Yorku, Parizu, Londonu, idr.. Na voljo je tudi slovarček in linki z drugimi spletnimi naslovi, ki obravnavajo podobne vsebine. Kakšen je bil dosedanji odziv? Nad pričakovanji, saj običajno julija obiski spletnih strani padajo, od junija pa se je v primeru arteduepuntoze-ro audience višal. pordenonelegge - Med gosti tudi Michal Viewegh Zvezda češke literature Med njegovimi deli tudi zbirka pravljic za utrujene starše - V Italiji pripravljajo film o »nezvesti Klari« Pisatelj Michal Viewegh je na Češkem prava literarna zvezda, osebnost v stalnem središču pozornosti: izložbe so polne njegovih knjig, v kinu vrtijo filme, posnete po njegovih romanih, rumeni tisk mu posveča številne fotografije in članke. Njegovi romani so izšli že v dvajsetih jezikih, med drugim tudi v italijanščini in slovenščini. Založba Sanje je izdala romane Čudoviti pasji časi, Roman za ženske (na Češkem bo v teh dneh izšel tudi Roman za moške), Igra na izločanje in Letoviščarji, italijanski bralci pa imajo ob prvih treh naslovih na voljo še kriminalko Il caso dell'infedele Clara. In najbrž ni težko napovedati, da bo ravno slednja pripomogla k Viewghovi uveljavitvi v Italiji. Kajti češkega pisatelja so doslej poznali le redki, v kinodvorane pa prihaja film »o nezvesti Klari«, ki ga je posnel italijanski režiser Roberto Faenza. Prikupna Laura Chiatti in Claudio Santamaria, ki nastopata v glavnih vlogah, bosta morda marsikoga spodbudila, da v roke vzame katerega od Viewghovih romanov. Medtem je spodbudo ponudilo srečanje v sklopu literarnega festivala Pordenonelegge, ki je prejšnji konec tedna potekal v tem furlanskem mestecu. Med skoraj dvesto sodelujočimi avtorji je bil namreč tudi Viewegh, ki je v spremstvu svojega zvestega prevajalca Alessandra Catalana spregovoril o svojem uspehu. Skrivnost zanj je po pisateljevem mnenju preprosta. »Počutim se kot Pepelka: podal sem se na ples, ki so se ga želeli vsi udeležiti, princ pa je izbral ravno mene.« Princ, ali bolje rečeno, slava, je Viewgha izbrala že ob izidu prvega romana. »Čudoviti pasji časi je bil pravi roman ob pravem času, saj sem ga napisal v prvih letih po žametni revoluciji. Takrat je sicer veliko avtorjev obravnavalo prejšnjo komunistično oblast, nihče pa ni na tisto obdobje gledal skozi otroške oči.« Svoje je po avtorjevem mnenju prispevala tudi »lenoba novinarjev: tako dolgo so ponavljali, da sem med mladimi češkimi pisci najbolj nadarjen, najbolj ironičen in tako dalje, da sem naposled postal tudi najbolje prodajan.« Nekateri literarni kritiki so Viewgha označili kot avtorja, ki v svojih romanih riše zemljevid čeških sprememb. Viewegh to oznako delno zavrača. »Pisateljski poklic mi omogoča, da na zanimiv način opišem to, kar vidim in čutim. Zgodovinsko ozadje je pomembno, nikakor pa ne želim pisati kronike nove kapitalistične družbe.« Viewegh raje na ironičen način opisuje medčloveške odnose, male in velike vsakodnevne težave. Z nekaterimi svojimi knjigami pa skuša bralcem tudi ponuditi ustrezno rešitev. Tako je na Češkem lani izšla zbirka pravljic »za utrujene starše«. Michal je namreč tudi sam oče dveh majhnih otrok, ki želita pravljico za lahko noč: ker pa ga med branjem večkrat premaga utrujenost, si je izmislil nedvomno izvirno rešitev. Pravljično zgodbo je občasno prekinil z besedilom, ki je zaradi lju-bezensko-erotične vsebine namenjeno izključno staršem. S pomočjo te knjige baje tudi najbolj utrujeni starši ne zatisnejo oči. Poljanka Dolhar Dosedanji intervjuvanci so pretežno moški... Res je tako, težje naletim na žensko prisotnost. Prav v teh dneh smo objavili intervju z Angležinjo Victorie Noel Johnson, kuratorko fundacije De Chiri-co na trgu di Spagna v Rimu. To je prava redkost, da so tako mesto zaupali mladi ženski, večinoma so kuratorji razstav priletnejši moški, in intervju z mlado umetnico Alice Schivardi. Kakšne načrte si zadaješ s svojim projektom, ki je v stalni evoluciji? Želimo nuditi možnost posvetovanja v zvezi z morebitnimi investicijami na likovnem področju in v ta namen bomo izpeljali tržne raziskave. Naša želi postati referenčna točka pri izbiri avtorjev in pri le teh določenega ustvarjalnega obdobja, saj nas tudi naši partrer-ji v to usmerjajo. Ko smo že pri bodočih načrtih, pripravljamo televizijski program, format je pripravljen, čaka nas konkretna izvedba z namenom, da nam uspe prodreti na tržišče. Od prejšnjega tedna so intervjuji spletne strani dosegljivi na spletni strani prej You Tuube, dovolj je vtipkati ime Goran Lavriha. Obiskovalci vaše spletne strani so izglasovali željo, da bi poglobili slikarstvo Claudea Maneta, kar kaže na dokaj tradicionalno usmerjena zanimanja! Anketa dokazuje zanimanje za delo tega impresionističnega mojstra, ki sem ga nato v posebnem prispevku dodatno poglobil. Res je danes dejstvo, da širšo publiko vselej zanimajo bolj tvor-stni umetniki kot so impresionisti ali Van Gogh, res pa je tudi, da je spekter naših uporabnikov zelo širok in so tudi poglavja iz sodobne umetnosti aktualna. Sicer menim pa da je vloga kritika prav v tem, da izbira, usmerja in izraža svoje poglede z razliko od umetnostnega zgodovinarja, ki se opira na že obstoječo dokumentacijo. Kot je tudi trdil Baudelaire mora biti prava kritika parcialna. Potrebna pa je nenehna ažurnost, priprava, raziskovalen pristop in stiki z umetniki. Jasna Merku ljubljana - JSKD Mednarodno tekmovanje za mlade zborovodje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) bo marca prihodnje leto v Ljubljani v sodelovanju z združenjem Europa Can-tat izvedel 5. mednarodno tekmovanje za mlade zborovodje. Na tekmovanju lahko sodelujejo zborovodje, rojeni po 31. decembru 1978. Prijavijo se lahko do 17. novembra. Za tekmovanje bodo izbrali največ 16 kandida-tov.Tekmovanje bo potekalo od 26. do 30. marca 2009. Izbrani zborovodje se bodo najprej kvalificirali z izborom sodobnih skladb za dekliški zbor in izborom stare glasbe za komorni zbor, polovica se jih bo uvrstila v polfinale, v katerem bodo z mešano komorno zasedbo tekmovali s skladbami iz obdobja romantike in sodobno glasbo. Štirje finalisti se bodo na koncu pomerili še izključno v interpretaciji sodobne glasbe z mešanim zborom, piše na spletni strani JSKD. Organizatorji so med obvezne skladbe v skoraj vse kroge tekmovanja uvrstili dela slovenskih skladateljev. Žirija bo sestavljena iz sedmih članov, dva bosta iz Slovenije, pet jih bo iz tujine. Razdelila bo nagrade v višini 5000 evrov. (STA) esejistika Danes nagrada Rožanc Letošnji nominiranci za nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično knjigo zadnjih dveh let so Viktor Blažič za delo Vsi naši prevrati, Dušan Jovanovic s knjigo Svet je drama, Ženja Leiler z Zapisi in zapiki, Dean Komel z zbirko esejev Humanistični pogovori in Miha Pintarič s knjigo Neškroplje-ne limone. Nagrada nosi ime po pisatelju Marjanu Rožancu (19301990), ki je bil eden najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja. Prvič je bila podeljena leta 1993. Komisijo za Rožančevo nagrado so letos sestavljali Edvard Kovač (predsednik), Jelka Ciglenečki, Milček Ko-melj, Manca Košir in Ivo Svetina. Viktor Blažič je v slovenskem prostoru uveljavljen novinar in publicist. V knjigi Vsi naši prevrati (Društvo 2000) so zbrani eseji o polpretekli slovenski zgodovini in aktualnem družbenem trenutku, ki so bili objavljeni v slovenskem revialnem tisku, največ v Reviji 2000. Po besedah članice žirije Mance Košir je Blažič prepričal s pokončno držo in etiko, ki ni prisotna le v njegovih esejih, temveč tudi v življenju. Žirija ga je imenovala za »pričevalca svojega časa«. »Kot avtor gledaliških tekstov sem razvil občutek za dramatično v vsakdanjem življenju in ta knjiga je poskus zagledati dramo tudi tam, kjer je ni,« je na včerajšnji predstavitvi nominirancev o svoji knjigi Svet je drama (Mladinska knjiga) povedal Jovanovic. V utemeljitvi žirije piše, da je Jovanovic kot nadarjen in vešč dramatik in režiser »zgradil, zrežiral svoje zapise v knjigo, ki je tako postala drama in ne le zbirka nepomembnih razno-rodnosti«. Koširjeva je o novinarki Lei-lerjevi dejala, da je »ena redkih, ki misli medijske podobe«. V knjigi Zapisi in zapiki (Študentska založba) so zbrane njene najboljše kolumne, komentarji in kratki eseji, ki so večinoma nastali v zadnjih letih. »Ženja Leiler je v slovenskem novinarstvu redek pojav,« je presodila žirija in dodala, da njena »pro-nicljiva, jasna in ostra govorica kaže na osebnost, ki ve, kaj hoče sporočiti«. Filozof Komel je v zbirki esejev Humanistični pogovori (Založba Miš) zbral svoja razmišljanja o humanistiki. Ti eseji so pisani o neki »premaknjenosti«, na poti med Slovenijo in Evropo, izven evropskih meja in nazaj, je dejal Komel. »Odlika Komelovih razmišljanj je, da se ne zadovolji z abstraktno čistino, kjer vse kmalu postane zelo jasno. V svojih pogovorih resnično upošteva fenomenološko načelo: 'Nazaj k stvari!' Njegova stvar pa je konkretna slovenska kultura ali še bolje: stanje duha v Sloveniji in Evropi,« je v utemeljitvi nominacije napisala žirija. Zbirka Neškropljene limone profesorja starejše francoske književnosti Pintariča je, tako žirija, »pravi hommage eseju«. Prvi prispevek v knjigi je na primer naslovljen kar Esej o eseju. »Bralce bodo navdušila svobodna prehajanja med temami in bogastvo jezika oz. kar jezikov, saj svoj svet Pintarič pojasnjuje ob slovenščini še skozi francoščino, latinščino, angleščino in hrvaščino.« V jazz klubu Gajo bo danes ob 20. uri potekal literarni večer, na katerem bodo prebirali izseke iz nominiranih knjig, ob koncu pa razglasili dobitnika 16. Rožančeve nagrade. Podelitev nagrade bo v soboto, 27. septembra, ob 14. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. (STA) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2008 13 ozn - Včeraj se je začelo 63. zasedanje Generalne skupščine V ospredju finančna kriza, a tudi drugi problemi sveta Bush v svojem zadnjem nagovoru poudaril pomen multilateralnih organizacij NEW YORK - Prvi dan 63. splošne razprave Generalne skupščine ZN so včeraj nastopili prvi govorniki, ki so izpostavljali finančno krizo in pozivali k sodelovanju. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval h kolektivni akciji, ameriški predsednik George Bush pa poudaril pomen multilateralnih organizacij. Ban je v svojem nagovoru opozoril, da je v obdobju, ko se svet sooča s finančno krizo, krizo visokih cen hrane in energetsko krizo, bolj kot kadarkoli potrebna kolektivna akcija. Vendar pa se po njegovem kaže nevarnost, da se države zapirajo same vase, medtem ko so potrebne multilateralne rešitve za podnebne spremembe, zmanjšanje revščine in boj proti terorizmu. Na iste krize je zatem opozoril tudi predsednik 63. Generalne skupščine ZN Miguel d'Escoto Brockmann, ki je ob tem pozval k solidarnosti med državami sveta in odstranitev "kulture sebičnosti", zaradi katere milijoni po svetu trpijo v revščini. Poudaril je tudi, da je napočil čas za spremembo odnosov med državami. Bush je v svojem nastopu pred svetovnimi voditelji poudarjal pomen mednarodnega sodelovanja, in sicer v največji meri glede vojne proti terorizmu. Ob tem je našteval dosedanje dosežke ter zavrnil kritike, da ta vojna po svetu dejansko ustvarja več terorizma. Poleg boja proti slednjemu je izpostavil tudi potrebo po boju proti tiraniji. Za Irak je dejal, da se položaj izboljšuje zahvaljujoč Iračanom in povečanju števila ameriških vojaških enot. Glede gruzijske krize pa je poudaril, da so ZDA skupaj z zavezniki in organizacijami, kot je zveza Nato, odločeni ohraniti ozemeljsko celovitost Gruzije. Prav tako je pohvalil nekaj držav, ki se jih lahko uvrsti v kategorijo "novih demokracij", kot so Ukrajina, Liberija, Libanon in Irak. Glede finančne krize, ki je postala ena glavnih tem letošnjega zasedanja Generalne skupščine ZN, je Bush zagotovil, da njegova vlada sprejema odločne ukrepe proti krizi, ki je pretresla svet, izhaja pa iz ameriškega nepremičninskega oziroma kreditnega trga. Bush je tudi opisal prizadevanja njegove administracije za boj proti aidsu in zagotovil nadaljevanje pomoči nerazvitim državam, predvsem tistim, ki izvajajo uspešne ukrepe proti korupciji. Pozval je tudi k nadaljevanju pogajanj za odstranitev trgovinskih ovir po svetu. Pred Bushem je na finančno krizo med drugimi opozarjal tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva ter Pogled na zasedanje Generalne skupščine ZN ansa zanjo okrivil špekulante. Izpostavil je potrebo po politični akciji v mednarodnih organizacijah, kot so ZN, kjer je potrebno poiskati globalne rešitve. Da Silva je tudi obtožil razvite države, da ustvarjajo nove "berlinske zidove" s "populističnim nacionalizmom", in izrazil podporo legitimni vladi Bolivije predsednika Eva Moralesa. Finančne krize se je dotaknil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je govoril v vlogi predsedujočega EU. Ob tem je poudarjal potrebo po preoblikovanju pravil svetovnega kapitalizma za preprečitev podobnih kriz, kot je sedanja, ki jo je označil za najhujšo od 30. let prejšnjega stoletja. Predlagal je širok dogovor o večjem državnem nadzoru zasebnih finančnih podjetij. Prav tako je menil, da je čas, da pri odločanju sodelujejo tudi druge države in predlagal širitev skupine G8 na Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Afriko in Mehiko. Zatrdil je tudi, da Evropa noče vojne, ampak se zavzema za mir in zavrača silo kot način reševanja mednarodnih sporov. Zavzel se je za izgradnjo skupnega gospodarskega prostora Evrope z Rusijo, vendar ob tem opozoril, da ne more biti kompromisov glede ozemeljske celovitosti in suverenosti držav in mednarodnega prava. V svojem nagovoru je Sarkozy naslovil tudi Iran in Izrael. Prvemu je sporočil, da ga Evropa spoštuje in prav tako njegovo pravico do miroljubne uporabe jedrske energije, ne more pa sprejeti Irana z jedrskim orožjem, ki bi ogrozil mir in stabilnost celotne regije. Izraelu je sporočil, da je Evropa njegova zaveznica, obenem pa opozoril, da miru tam ne bo brez palestinske države s priznanimi mejami. Glede Afganistana je zatrdil, da Ev- ropa ne bo dovolila, da bi barbari Al Kai-de tam ponovno ustvarili teroristično bazo. Srbski predsednik Boris Tadic pa je Generalno skupščino pozval, naj podpre Srbijo pri prizadevanjih za pridobitev mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) o zakonitosti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova. Srbija je sicer ZN že avgusta izročila resolucijo, s katero bi od ICJ zahtevala, da poda mnenje o zakonitosti kosovske odločitve. "Glasovati proti pomeni sprejeti, da se ne da storiti ničesar, če separatisti kjerkoli na svetu razglasijo edinstvenost svojega primera in trdijo, da gre za izjemo na celotnem področju mednarodnega prava," je Tadic povedal v nagovoru Generalni skupščini. "Dovolite mi torej, da uradno zaprosim za podporo čisto vsake države članice pri srbskem predlogu pred Generalno skupščino," je še dodal srbski predsednik. Zasedanje Generalne skupščine se bo nadaljevalo do ponedeljka 29. septembra. (STA) ocene ti - Najmanj Danska Somalija najbolj skorumpirana država BERLIN - Nevladna organizacija Transparency International (TI) je včeraj objavila indeks korupcije po svetu za leto 2008 in pri tem najslabše ocenila Somalijo, Mjanmar in Irak, medtem ko so se najvišje uvrstile Danska, Švedska in Nova Zelandija. Slovenija se je med 180 državami uvrstila na 26. mesto in tako od leta 2007 napredovala za eno mesto. Med najslabše ocenjenimi državami so se na samem dnu lestvice 180 držav znašle še Haiti, Afganistan, Sudan, Čad, Gvineja, Ekvatorialna Gvineja in DR Kongo, družbo pa jim na dnu lestvice med drugimi dela tudi Rusija, ki je skupaj s Kenijo na 147. mestu. Med desetimi državami z najmanj korupcije pa so poleg že naštetih treh še Singapur, Finska, Švica, Islandija, Nizozemska, Avstralija in Kanada. ZDA so pristale na 18., Kitajska pa na 72. mestu. Od sosednjih držav se je bolje od Slovenije uvrstila le Avstrija, ki je zasedla 12. mesto, medtem ko sta Madžarska in Italija na 47. oziroma 55. mestu, Hrva- ška pa šele na 62. Tik pred Slovenijo so se na 180-mestni lestvici skupaj uvrstile Francija, Čile in Urugvaj, Sloveniji pa sledi Estonija kot najmanj koruptivna od treh pribaltskih držav. TI je posebej razvrstil tudi države članice EU in države zahodne Evrope, kamor so med drugim uvrstili tudi Izrael. Slovenija med 31 državami v svoji regiji zaseda 15. mesto (6,7 točke). Lestvico tudi v tem primeru začenja Danska (9,3 točke), na zadnjem mestu pa je Bolgarija, ki ji je uspelo zbrati le 3,6 točke. Na samem dnu lestvice sta v družbi vzhodnoevropskih držav na 26. in 27. mestu Italija in Grčija s 4,8 oziroma 4,7 točke. Omenjeni indeks temelji na per-cepciji poslovnežev in analitikov neke države o stopnji korupcije v tej državi. Razteza se od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni zelo koruptivna, 10 pa praktično brez korupcije. Leta 2007 sta se tako kot letos najslabše uvrstila Somalija in Mjan-mar, ki na dnu lestvice v družbi Iraka vztrajata že več let. (STA) Proizvajalec zadrževal podatke o spornem mleku PEKING - Kitajsko podjetje Sanlu, proizvajalec spornega mleka v prahu, zaradi katerega je na Kitajskem zbolelo 53.000 otrok, pristojnim oblastem več mesecev ni poročalo o pritožbah, ki jih je prejelo na račun svojega izdelka. Podjetje je tudi kršilo več pravil glede kakovosti hrane. Družba Sanlu je že decembra lani prejela pritožbe o otrocih, ki so zboleli zaradi uživanja kontaminiranega mleka v prahu, je poročala kitajska televizija CCTV, sklicujoč se na poročilo kitajske vlade. Glede na navedbe v poročilu je Sanlu oblasti v mestu Shijiazhuang, kjer je njegov sedež, 2. avgusta letos vendarle seznanil s primeri, predstavniki komunistične partije v mestu pa so šele po več kot mesecu dni obvestili pristojne oblasti na višjih ravneh. "Sanlu v osmih mesecih, od decembra 2007 do 2. avgusta 2008, ni obvestil pristojnih oblasti v Shijiaz-huangu niti ni sprejel potrebnih ukrepov, zaradi česar se je situacija še poslabšala," poroča CCTV. Po navedbah televizije je družba Sanlu kršila pravila glede poročanja o hujših incidentih, ki se nanašajo na kakovost hrane. Brown v času finančne krize obljublja stabilnost MANCHESTER - Britanski premier Gordon Brown je poskušal četrti dan kongresa laburistov v Manchestru pomiriti kritike v vladajoči laburistični stranki, pri čemer je obljubil, da bo v času trenutne globalne finančne krize zagotovil stabilnost države. Brown je v govoru obljubil izboljšave v šolstvu in zdravstvu, obenem pa tudi pomoč pri "ponovni izgradnji svetovnega finančnega sistema", ki ga je nedavno pretresla huda kriza. "O minulem tednu se bodo naši otroci učili kot o tednu, ko se je svet zavrtel okoli svoje osi in ko so se stare zakonitosti obrnile na glavo," je prepričan britanski premier, ki je stoječe ovacije med govorom požel kar dvakrat. "Sedaj ni čas za začetnika," je dodal britanski premier, pri tem pa je imel v mislih voditelja opozicijskih konservativcev Davida Camerona. Britanski konservativci imajo glede na raziskave javnega mnenja namreč veliko prednost pred laburisti in bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah maja 2010 tako lahko premagali Browna. Ta je v govoru zbodel Ca-merona, ki velja za medijem prijaznega politika, da v politiko ni prišel zato, da bi bil slavna osebnost. Britanski zunanji minister David Mi-liband, ki bi v primeru Brownovega odstopa slednjega lahko nasledil na položaju, je Brownov govor označil kot "najboljši govor tedna". (STA) finska - Tragedija na strokovni šoli za izobraževanje odraslih v mestu Kauhajoki na jugozahodu države Mladenič stopil v svojo šolo in streljal: ubil je deset ljudi ter si naposled sodil sam HELSINKI - Na strokovni šoli za izobraževanje odraslih v mestu Kauhajoki na jugozahodu Finske je bilo v včerajšnjem streljanju ubitih enajst ljudi, je sporočila finska policija. Moški, ki je streljal, je na koncu obrnil pištolo še proti sebi: umrl je nekaj ur pozneje v bolnišnici. Imenoval se je Matti Juhani Saari, star je bil 22 let in je obiskoval gostinsko sekcijo šole. Po poročanju finske tiskovne agencije STT so vse žrtve študenti šole, ki ima kakih 200 študentov. Po besedah predstavnika policije je Matti Juhani Saari začel streljati okoli 11. ure po lokalnem času, njegov morilski pohod pa je trajal dalj časa. Streljati naj bi začel najprej okoli poslopja šole. Šolo so že zaprli in bo ostala zaprta do nadaljnjega. Kot je povedala finska ministrica za notranje zadeve Anne Holmund, je policija v ponedeljek zaslišala Mattija Juhani-ja Saarija, in sicer potem ko je na spletnem video portalu YouTube objavil posnetek samega sebe med streljanjem. Pri tem je med drugim vzkliknil: »Življenje je trpljenje in prihodnji boš umrl prav ti.« Vendar je, kot je še povedala ministrica, dežurni policist presodil, da ni potrebe za odvzem dovoljenja za orožje. Kot je dodala, si je moški pridobil avgusta začasno dovoljenje za pištolo kalibra 22 milimetra. Finski premier Matti Vanhanen je svojcem žrtev že izrazil sožalje in dejal, da gre za tragičen dan. Napovedal je, da bo danes na Finskem dan žalovanja. Do včerajšnjega streljanja je prišlo manj kot leto dni po pokolu v srednji šoli v mestu Jo-kela severno od finske prestolnice Helsinki, ko je 18-letni dijak Pekka-Eric Au-vinen 7. novembra lani ubil šest dijakov, ravnateljico in medicinsko sestro, nato pa si sodil sam. Na Finskem se sprašujejo, kaj botruje takšnim tragedijam. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in komisar za širitev Olli Rehn sta ob dogodku izrazila pretrese-nost v pismu finskemu premieru Mattiju Vanhanenu. "Globoko sva pretresena in žalostna ob strašni novici o streljanju," sta zapisala. "Prepričana sva, da prebivalci po vsej uniji delijo žalost s Finsko," sta dodala. Pogled na poslopje šole za odrasle v mestu Kauhajoki, levo zgoraj Matti Juhani Saari na filmu, ki ga je posnel sam ansa 1 4 Sreda, 24. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - V dvorani občinskega sveta javno zborovanje na pobudo leve sredine Opozicija potiska IRIS v objem družbe AMGA Koristi od prodaje energetskega sektorja - Starši otrok v vrtcih niso vrgli puške v koruzo Levosredinska opozicija v goriškem občinskem svetu je pripravila predlog resolucije o usodi družbe IRIS. Ponudili ga bodo v razpravo in glasovanje na seji občinskega sveta, ki je napovedana za prihodnji teden. Izteka se namreč rok, ki ga je videmska družba AMGA ponudila delničarjem goriškega IRIS-a, da se do 15. oktobra izrečejo o ponudbi za odkup energetskega sektorja. Predlog resolucije osvaja stališče goriške Demokratske stranke, ki zagovarja prodajo energetskega sektorja in trdi, da je AMGA najbolj primeren kupec. Resolucijo je pripravil občinski svetnik Federico Portelli in je včeraj krožila med njegovimi kolegi, ki so se v dvorani mestne skupščine udeležili javnega zasedanja na pobudo opozicije. »Sedanja uprava zapostavlja občinski svet in ga sklicuje preredko, saj smo se zadnjič sestali vju-liju, pred dvema mesecema,« je dejal svetnik Andrea Bellavite in dodal, da bo opozicija zato še naprej v dvorani občinskega sveta prirejala javna zborovanja, na katerih imajo prav vsi - tako občani kot seveda tudi pripadniki večinske koalicije - pravico do besede. Občinske klopi so včeraj zasedali predvsem opozicijski svetniki in strankarski somišljeniki, ki pa se jim je pridružilo tudi nekaj ljudi. Družba IRIS je bila predmet prvega dela razprave. Gianfranco Cilurzo iz Demokratske stranke je pojasnil stališče o prodaji energetskega sektorja. Zanj je to ugoden trenutek, v kolikor je družba premajhna, da bi v tem sektorju preživela na prostem tržišču, ponudba podjetja AMGA pa je boljša od ponudbe tržaške družbe ACEGAS Aps, ker bi odkup poravnala deloma z gotovino deloma z delnicami, ki pa bi jih naknadno pre-lila v gotovino. Ponudba podjetja ACEGAS, ki je kotirano v borzi, pa prikriva zgolj finančno operacijo, ki bi oškodovala občane, je prepričan Cilurzo, ki je tudi poudaril, da je AMGA pripravljena prevzeti kar 122 od 200 uslužbencev IRIS-a. Ponudba ima zato tudi socialno utemeljitev, ki je leva sredina ne sme spregledati. Z novim denarjem in prihrankom zaradi prevzema osebja bo IRIS lahko investiral v okoljski sektor, pravi Ci-lurzo. Marko Marinčič pa opozarja, da mora okoljski sektor z ravnanjem odpadkov ostati v rokah krajevnih uprav, ker so bliže ljudem in morajo morebitni dobiček vlagati izključno v izboljšavo storitev. Iz dvorane je bilo slišati kritičen glas o napravah na pi-rolizo, ki naj bi jih uvajali v pokrajini, v kolikor naj bi šlo za prikrite sežigalnice, prevla- dalo pa je stališče, da naj steče eksperimentiranje. Druga tema sinočnje razprave je bil novi režim za prehranjevanje otrok v vrtcih. »Čeprav nismo zmagali pravne bitke proti občinskemu ukrepu, nismo poraženci, ker smo mobilizirali tisoče oseb, ki so sedaj pozorne na kakovost prehrane v naših vrtcih,« je povedala Francesca Bertoli iz bojevitega odbora staršev, ki ni vrgel puške v koruzo. Občina je namreč ponudila staršem v vseh vrtcih možnost, da sestavijo odbore za samoupravo kuhinj in da izbiro sporočijo do konca septembra. »Do danes je v pogajanje z upravo privolilo pet vrtcev, med temi tudi takšni, kjer doslej starši niso upravljali kuhinj, a se zavedajo velikih prednosti samouprave. Ker pa občina noče povedati, v kolikšni meri je pripravljena prispevati za vzdrževanje zadruge kuharjev, je težko sprejeti odločitev,« je opozorila Bertolijeva in o novem režimu, ki je stekel z začetkom pouka, pristavila: »Minil je samo en teden, kar je premalo, da izrečemo oceno. Vsekakor nismo dvomili v to, da bo novi sistem sprva brezhiben, saj je stopnja pozornosti staršev na višku ravno zaradi naše mobilizacije. Vprašujemo pa se, kaj se bo lahko zgodilo prihodnja leta, ko bo pozornost staršev upadla.« gorica - Okolje Bolj kot ob meji onesnaženost visoka v Ločniku »Meriti stopnjo onesnaženosti ob državni meji nima dosti smisla, saj je v Gorici veliko več prometa kot v Novi Gorici; zato je malo verjetno, da bi drobni prašni delci PM10 in druge škodljive snovi iz Slovenije prihajale v Italijo.« V to je prepričan predsednik goriškega odbora Ambiente&Salute Vincenzo Bellini, ki se je sinoči skupaj z drugimi člani okoljevarstvenega združenja srečal z občinskim odbornikom za okolje Francescom Del Sor-dijem. Na dnevnem redu srečanja so bile razne okoljske problematike, ki skrbijo okoljevarstvenike. Bellini je Del Sordija opozoril, da je v Stražicah že nekaj tednov močan hrup, ki krajanom onemogoča nočni počitek. Po navedbah Bellinija zgleda, da hrup uhaja iz tovarne Safog, vendar gotovosti o tem zaenkrat še ni. Težave s hrupom imajo tudi v Štandrežu, tudi nanje pa so seveda opozorili Del Sordija. Okoljevarstveniki so zaskrbljeni tudi zaradi zračnega onesnaževanje. Po mnenju Bellinija Del Sordijeva zamisel, da bi namestili naprave za merjenje onesnaženosti ob državni meji, ni ravno smiselna. V Gorici je več prometa kot v Novi Gorici, zato pa je malo verjetno, da bi onesnaženost prihajala iz Slovenije v Italijo. Po drugi strani je Bellini prepričan, da veter ne more prinašati prašnih delcev in drugih snovi iz Padske nižine do Nove Gorice, kjer morajo zato iskati vzrok onesnaženosti v krajevnih dejavnikih. Bellini je ob tem potrdil, da so naprave za merjenje onesnaževanja večkrat zahtevali v Ločniku, doslej pa so bile zahteve neuslišane, čeprav je v tem kraju promet zelo gost. »V hišah ob ločni-ških semaforjih so življenjske razmere nevzdržne,« zaključuje Bellini in poudarja, da bi morali v Ločniku čim prej najti ustrezno rešitev. (dr) Razprava v občinski sejni dvorani in Bellavite, ki jo je vodil bumbaca gorica - Kosic »Tromboliza primerna le za 4 odstotke bolnikov« Deželni odbornik Vladimir Kosic odgovarja kritikam, ki jih je prejel iz Gorice, ker v novi bolnišnici Janeza od Boga ne bo oddelka za trombolizo. »Možgansko kap lahko zdravimo z uporabo trombolize le v 4 odstotkih primerih; to pomeni, da bi v goriški bolnišnici na leto nudili pomoč štirim do petim bolnikom, kar je med drugim potrdil tudi odgovorni za goriški nevrološki oddelek,« pravi Kosic in nadaljuje: »Zaradi tega smo prepričani, da je treba zagotoviti čim boljšo zdravniško oskrbo ostalim 95 odstotkom bolnikov, ki jih ne bodo zdravili s trombolizo.« Kosic pravi, da je ministrstvo za zdravstvo zelo pazljivo pri odpiranju oddelkov za trombolizo. »Samo enemu bolniku od osemnajstih bo zdravljenje koristilo, vendar bo eden na petintrideset umrl zaradi komplikacij,« opozarja Kosic in pojasnjuje, da mednarodne študije potrjujejo tudi dosedanji podatki o številu zdravljenj s trombolizo, ki so jih opravili v Furlaniji-Julijski krajini. Po njegovih besedah je dežela določala, kje bodo delovali oddelki za trombolizo po zelo strogih kriterijih, za katere so se dogovorili z zdravniki iz vse FJK in torej tudi iz goriškega zdravstvenega podjetja. Kriterije za oddelke za trombo-lizo so določali na podlagi državnih smernic, ki so jih sestavili največji italijanski specialisti. »V državnem dokumentu jasno piše, da je treba zdravljenje s trombolizo opraviti šestdeset minut po možganski kapi in petindvajset minut, potem ko je nevrolog opravil pregled,« pravi Kosic in poudarja, da kdor se s tako zasnovanim zdravljenjem ne strinja, enostavno prezira mnenje zdravnikov iz vse dežele, ki so sodelovali pri pripravi deželnega dokumenta. »Določanje oddelkov za trombolizo je torej potekala v skladu z jasnimi kriteriji, naš edini cilj je bil zagotoviti varnost bolnikov,« trdi Kosic. Po njegovih besedah so s pregledom zdravniške dokumentacije ugotovili, da v Trsu in Vidmu uspejo začeti z zdravljenjem s trombolizo že v roku tridesetih minut. Odbornik Kosic ob tem pojasnjuje, da so med zadnjim ogledom bolnišnice Janeza od Boga ugotovili nekaj nepravilnosti, ki so jih že odpravili. V kratkem bo odbornik ponovno obiskal bolnišnico, ogled pa bo ponovno zelo natančen, saj na deželi hočejo zagotoviti bolnikom popolno varnost in čim boljše zdravljenje. (dr) jamlje - Neznanci pod krinko noči razmetali stolice, mize in drugo opremo Vandali v večnamenskem centru Z razpršilcem barv so popisali kioska in cementno ploščo športnega igrišča - Napisi niso naperjeni proti Slovencem - Nemajhen strošek za odpravo škode Vandali so se znesli nad večnamenskim središčem v Jamljah, kjer ima svoj sedež športno-kulturno društvo Kremenjak. S črnim, rdečim in sivim razpršilcem so neznanci z raznimi napisi in risbami popackali kioska, ki ju uporabljajo za »šagre«; znaki pobalinskega pohoda so vidni tudi na igrišču za odbojko in košarko, kjer so popisali cementno ploščo. Kakor koli že, napisi, ki so jih mazači pu- stili za sabo, niso naperjeni proti Slovencem, društvu pa nalagajo nemajhen strošek za odpravo povzročene škode. Leto so povzročili tudi na terasi na prvem nadstropju jameljskega poslopja, v katerem je bila nekoč osnovna šola. Na teraso so se povzpeli po zunanjih stopnicah, zatem pa so razmetali nekaj plastičnih stolic, dve mizi za namizni tenis in drugo opremo, ki je bila tam shranjena. Razmetane stolice in mize za namizni tenis (levo); packe na cementni plošči (desno) bumbaca Vandalski obisk so jameljski kulturni delavci odkrili v soboto, ko so pripravljali dvorano za večerni koncert okteta Odmevi in Malih kraških muzikan-tov. Ni izključeno, da so neznanci vstopili v večnamensko središče že nekaj dni pred odkritjem, po vsej verjetnosti pa so to storili pod krinko noči, tako da jih ni nihče opazil, kot se za podleže spodobi. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2008 1 5 gorica - Predsednik in ravnateljica SLORI-ja sta se sestala z vodstvoma SKGZ-ja in SSO-ja Raziskovalni inštitut naj splete niti sodelovanja z goriškimi ustanovami Vlagati mora tudi v kadrovanje mladih študentov in raziskovalcev - Predstavili publikacijo Pre-misliti manjšino Slovenski raziskovalni inštitut SLORI krepi svojo pozornost za goriški prostor, njegovi ravnateljici Maji Mezgec pa je bila zaupana zahtevna naloga, da splete niti sodelovanja z goriškimi slovenskimi in italijanskimi ustanovami z obeh strani meje. Mezgečeva se je včeraj v KB Centru v Gorici skupaj s predsednikom SLORI-ja Milanom Bufonom srečala s pokrajinskima predsednikoma SKGZ-ja Liviom Semoličem in SSO-ja Janezom Povšetom ter z deželnim predsednikom SKGZ-ja Rudijem Pavšičem. V ospredju pozornosti je bila vloga slovenskega raziskovalnega inštituta v goriškem prostoru ter njegov doprinos k delovanju slovenskih organizacij in h kadrovanju mladih študentov in raziskovalcev. »Premisliti moramo potrebe goriškega prostora in ugotoviti, kaj mu SLO-RI lahko nudi,« je uvodoma poudaril Se-molič in nadaljeval: »Z aktivnim pristopom smo sprejeli reorganizacijo inštituta z ukinitvijo goriškega sedeža, vendar takrat nismo dokončno defini- štarancan 45-letni moški na mesec prodal kilogram hašiša Tržiški karabinjerji so v sodelovanju z goriškimi kolegi aretirali 45-letnega moškega D.N. iz Štarancana, ki je nameraval prodati dvesto gramov hašiša kupcu. Karabinjerji so mamilo zasegli, zatem pa so našli še tehtnico, s katero je moški pripravljal odmerke droge. Aretacija je sklenila enoletno preiskavo, med katero so karabinjerji ugotovili, da je 45-letnik prodal mamilo številnim mladim z bivališčem v raznih občinah goriške pokrajine. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je preprodajalec v enem mesecu prodal po približno en kilogram mamila. Na goriškem sodišču je medtem potekala sodna obravnava zoper 24-letne Tržičanke Vanesse Catrame, ki so jo 5. maja aretirali zaradi preprodaje mamil. Po hitrem postopku so jo obsodili na 11 mesecev zaporne kazni in 5.000 evrov globe, sicer pa je pogojno že na prostosti. V zaporu ostaja 25-letni Fabio Di Blasi, ki so ga aretirali skupaj s Catramejevo. Žensko so zasačili, medtem ko je prodala štirim mladičem odmerke po pol grama heroina. Tudi Di Biaseje-va bremeni obtožba preprodaje mamil, v njegovem stanovanju pa so ka-rabinjerji našli tudi ukradene elektronske naprave, mobilne telefone, računalnike, fotokamere in skuter. rali, katera naj bo vloga SLORI-ja v Gorici.« Po besedah Semoliča se zdaj začenja nova faza, ko je treba prisotnost SLORI-ja dodatno okrepiti. Povše je v nadaljevanju priznal, da so se goriški Slovenci ob ukinitvi sedeža SLORI-ja počutili rahlo osiromašeni. »Vendar - tako Povše - dobesedna prisotnost na teritoriju še ni absolutni faktor, zato pa zdaj s SLORI-jem želimo evidentirati točke, ki jih hočemo skupaj osvetliti.« Predsednik SLORI-ja Bufon je povedal, da se je inštitut v zadnjih časih korenito pomladil in je med redkimi organizacijami v manjšini, ki vlagajo v intelektualni potencial mladih. »Inštitut ima svojo strukturo, ki mu omogoča delovanje, zdaj pa moramo najti primerne vsebine,« je povedal Bufon in poudaril potrebo po močnejši prisotnosti inštituta v vsej deželi. Pri tem je iznesel predlog, da bi se deželna predsednika SKGZ in SSO odpovedala svojemu mestu v upravnem svetu SLORI-ja in ga prepustila predstavnikoma krovnih organizacij iz Benečije oz. z Goriškega. Bufon in Mezgečeva na včerajšnjem pogovoru s Semoličem, Povšetom in Pavšičem (levo), udeleženci predstavitve, ki je sledila v goriškem višješolskem centru (desno) bumbaca »Na ta način bi potrebe beneških in goriških Slovencev dospele v najvišji organ raziskovalnega inštituta,« je poudaril Bufon in povedal, da bo moral pomlajeni znanstveni odbor inštituta pripraviti nov program dela. »Ne moremo iti dlje od tega, kar smo delali, vendar lahko določimo nove fokuse,« je poudaril Bufon in napovedal, da bodo okrepili pozornost do mladih s štipendijami za magistrski in doktorski študij. V Gorici mora ob tem po njegovih besedah inštitut okrepiti stike z institucijami z obeh strani meje, s SLOVIK-om, z ISIG-om in z univerzami. Da je treba okrepiti deželno razsežnost inštituta, je prepričana tudi njegova ravnateljica Maja Mezgec. Po njenih besedah je na Goriškem treba vlagati tudi v kadrovanje mladih raziskovalcev, zatem pa ohraniti stik z njimi in jih vključiti v delovne skupine. SLORI se je ob tem že postavil v stik s pokrajinskima odbornikoma Maro Černic in Markom Marinčič, s katerima preverjajo možnost priprave projekta o mla- dih, ki bi lahko črpal evropska sredstva. »Izkoristiti je treba goriško bogatost kulturnih središč,« je med včerajšnjim srečanjem poudaril Pavšič in nadaljeval: »SLORI nima urada v Gorici, to pa še ne pomeni, da ni vsebinsko prisoten v goriškem prostoru.« Po njegovih besedah bo morala ravno ravnateljica inštituta splesti mrežo kontaktov med goriškim institucijami, ravno zaradi tega pa je včeraj Mezgečeva napovedala, da bo odslej dva krat mesečno prisotna v Gorici in Benečiji. »Njena prisotnost bo nedvomno izboljšala interakcijo s SSO-jem in SKGZ-jem, seveda pa tudi z drugimi slovenskimi organizacijami,« je poudaril Semolič in Me- zgečevo že povabil na prvo delovno srečanje, ki bo potekalo v prvih oktobrskih dneh. Posvečeno bo šolstvu, na njem pa je poleg predstavnikov krovnih organizacij napovedana prisotnost ravnateljic slovenskih šol in predstavnikov Sindikata slovenske šole. Včerajšnja prisotnost ravnateljice in predsednika SLORI-ja v Gorici sicer ni bila naključna. Po srečanju v KB Centru sta se namreč udeležila predstavitve publikacije Premisliti manjšino, ki je potekala v slovenskem šolskem centru. Predstavitev je bila vključena v Teden raziskovanja, ki ga SLORI od 22. do 26. septembra prireja v Špetru, Gorici in Trstu. (dr) gorica - V petek se začenja tridnevni praznik s ponudbo enogastronomskih dobrot Okusi od blizu in daleč Francozi bodo ponujali žabje V Gorici se obeta »okusen« vikend. Od petka do nedelje bodo namreč ulice in trge zasedale stojnice prireditve Okusi na meji, ki bo po predvidevanjih in željah mestne uprave priklicala na tisoče ljubiteljev dobre kuhinje. Včeraj je pobudo predstavil župan Ettore Romoli, ki je poudaril, da bo Gorica postala središče gastronomije. »To pa ne zaradi meje, ki je ni več, temveč zaradi naših dobrot in tipičnih proizvodov iz dežel, ki so nam blizu,« je povedal Romoli, medtem ko je občinski odbornik za kulturo in turizem Antonio De-vetag pojasnil, da ima letošnja prireditev veliko novosti. »Kulturni turizem je danes tesno povezan s promocijo tipičnih proizvodov. Pobude, kakor je naša, ne smejo biti enkraten spot, temveč pustiti morajo trajno sled na območju, kjer potekajo,« je naglasil Devetag. Na goriških ulicah bo živo od petka do nedelje. Na Korzu Italia bodo postavljene stojnice italijanskih deželah, z izjemo FJK, ki bo imela svojo posebno stojnico. V šotoru v Ulici Roma bodo potekala tri srečanja na temo »Kontaminacije«, ki bodo posvečena italijanski kuhinji in bodo potekala v sodelovanju z zvezo Unio-ne Ristoranti del Buon Ricordo. Sergio Mauri, lombardski »chef« restavracije La Rimessa, bo v petek predstavil tipično spe-cialiteto »missulit lombardu«; v soboto bo v ospredju pozornosti polenovka na ve-netski način v priredbi restavracije Il burchiello, v nedeljo pa sicilijski »cous krake - V ljudskem vrtu pivo iz sedmih držav - Slovenske stojnice v Ulici Roma Antonio Devetag bumbaca cous« v pripravi Giuseppeja Catalana, »chefa« restavracije Hotel Moderno di Erice iz Trapanija. Trga Cavour in Sv. Antona bodo tudi letos zasedli Francozi, ki so bili lani deležni izrednega zanimanja. Poleg ostrig in šampanjca bodo letos ponujali tudi žabje krake. Ulico Roma si bo poleg balkanskih držav »prisvojila« Slovenija. Na Trgu Bat-tisti bodo stojnice iz Avstrije in Madžarske, medtem ko bodo v ljudskem parku točili razne vrsta piva iz Avstrije, Italije, Nemčije, Italije, ZDA, z Irske in Bavarske. Poseben dogodek bo namenjen vsem ljubiteljem vina. V sodelovanju z ustanovo Vinum loci bomo opravili skok v preteklost. Leta 1891 je ravno v Gorici potekal mednarodni avstrijski kongres o vinogradništvu Srednje Evrope. Na to temo bodo spregovorili v petek od 17. ure dalje na goriškem gradu. Med govorniki bo svetovno znani pokuševalec vin, grof Gelasio Gaetani Lovatelli. (td) gorica - Okusi na meji Na gradu ribe, vina in slavnostna večerja Letošnje Okuse na meji spremlja več novosti. Med pobudami, ki jih velja izpostaviti, je degustacija čajev, ki bo potekala v hiši gospe Sauber pod goriškim gradom. Gre za elegantni dogodek, prenapolnjen s klaso, so povedali na predstavitvi. Drugi posebni dogodek bo v soboto, ko bodo ponujali ribe iz Jadranskega morja in vina iz Brd. Če bo uspešen, bo dogodek postal posebna enogastronomska stalnica mesta. Večer bo deloma potekal na gradu, kjer bodo ob primerni glasbeni spremljavi na voljo školjke in morski sadeži, deloma pa na Trgu Seghiz-zi v grajskem naselju, kjer bodo ponujali cvrte ribe, in v šotoru ob gradu, kjer bodo na potezi restavracije s ponudbami ribjih specialitet. Med najbolj pričakovanimi pobudami enogastronomske prireditve je nedvomno večerja, ki jo prirejajo goriški gostilničarji. V nedeljo bodo namreč na gradu priredili večer, posvečen gurmanskim specialitetam Gori- ške, k kateremu je tokrat pristopilo kar štirinajst restavracij: restavracija Majda, gostilna Turri, gostilna Primožič, restavracija Rosenbar, eno-gostilna Sherlock, hotel restavracija Interna-zionale, gostilna Alla Luna, restavracija Le Palace, La Locandiera, restavracija Al Falegname, gostilna Al Sole, gostilna Al Piron, gostilna Al Ponte del Calvario in Prosciutteria Go. Dogodek bo potekal od 19. ure dalje in bo zanimiv ravno zato, ker bo vsakdo pripravil svojo specialiteto in jo ponudil v pokuši-no. Glede na to, da je dogodek posvečen mestu in s tem tudi prebivalcem, so organizatorji sklenili, da bodo v ceno za udeležbo, ki naj bi znašala približno 20 evrov, vključili neomejeno degustiranje lokalnih dobrot. Med serviranimi specialitetami bodo golaž, cvrti in pohani piščanec, dalje še polpete s kostanjem in jurčki, fižolova mi-neštra, teletina s krompirjem, balkanska obara, ječmenovka z jurčki in tipične sladice. Dober tek! 1 6 Sreda, 24. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Bodoči poslanec Mirko Brulc ostaja župan »Država ni veliko naredila za Slovence na oni strani« Poklicno podžupanstvo bo ponudil Darinki Kozinc -»Izvolitev v parlament ne bo škodila mestni občini« »Vsekakor sem župan. To funkcijo bom opravljal še dve leti do izteka mandata. Ti dve leti bosta sicer naporni, saj bom obenem poslanec v parlamentu, a odgovornega vodenja dveh funkcij se ne ustrašim,« je včeraj napovedal usklajevanje obeh funkcij Mirko Brulc, bodoči poslanec in novo-goriški župan v drugem mandatu. Zaradi nove zadolžitve, ki so mu jo prinesle nedeljske volitve, namerava enemu izmed dosedanjih dveh nepoklicnih podžupanov zaupati poklicno funkcijo, iz vrst opozicije pa imenovati še tretjega podžupana. Brulc je tudi potrdil naše domneve o tem, da bo poklicno podžupanstvo ponudil Darinki Kozinc, dosedanji nepoklicni podžupanji, ki prihaja iz iste stranke kot tudi sam (Socialni demokrati). Brulc meni, da se z njegovo izvolitvijo v slovenski parlament ne bo zgodilo »nič takega, kar bi škodilo novogoriški mestni občini, pač pa ji bom le pomagal«. Vsekakor zaveda se dodatnih nalog poslanca: svoj glas v parlamentu bo skušal uveljaviti predvsem v prid razvoju goriškega gospodarstva, infrastrukture, kmetijstva, zdravstva, turizma, sociale, univerze in fakultet. Brulc posebej izpostavlja še, da bo skušal opozoriti ustrezne državne institucije na pomen čezmejnega sodelovanja in izboljšati odnos države do zamejskega vprašanja. Po izvolitvi je prejel številne čestitke tudi z italijanske strani Goriške - zaradi česar je še posebej počaščen -, v katerih se mu posamezniki zahvaljujejo za dosedanje delo. »To pa je zame tudi velika obveza, kajti ta država, kljub velikim besedam, ni veliko naredila za Slovence na oni strani meje. Prepričan sem, da uradi, ki skrbijo za čezmejno sodelovanje, ne bi smeli zamejcev obravnavati po političnih pogledih, temveč kot bogastvo in dopolnitev naše kulture. Nenazadnje si lahko obetamo tudi več gospodarskega sodelovanja, če imamo dobre odnose s Slovenci, ki živijo po svetu,« Dodaja še, da mora tudi Slovenija priskrbeti ustrezna sredstva za delovanje kulturnih ustanov in medijev Slovencev v zamejstvu. »Naš interes je, da živijo dobro in da jim omogočimo, da se čutijo enakovredni in da so deležni tega, kar smo mi,« trdi župan, ki verjame, da bo prihodnjo vlado sestavil »levi trojček« s pomočjo še kakšne druge stranke. Brulc, ki je omenil, da sta mu v telefonskem pogovoru čestitala sedanji goriški župan Ettore Romoli in njegov predhodnik Vittorio Brancati, se zaveda, da ga čaka veliko dela, velika so tudi pričakovanja ljudi iz okolja, kjer je bil izvoljen. Najnapornejši bosta prvi dve leti, ko bo moral usklajevati župansko in poslansko funkcijo. Ko se mu izteče županski mandat, pa bo lažje, pričakuje Brulc, ki za župana ne namerava več kandidirati. Glede razporeditve dela na mestni občini je župan previden. Najprej želi počakati na dokončne in uradne rezultate volitev, ki bodo znani prihodnji teden. Stranka, ki ji pripada, pred drugouvrščeno SDS vodi le za dober odstotek, do konca tedna pa naj bi iz tujine prispele še glasovnice po pošti. Vseeno je Brulc napovedal, da bo poklicno pod-županstvo ponudil Darinki Kozinc (SD), poleg nepoklicnega podžupana Vojka Fona (SDS) pa naj bi iz vrst opozicije imenoval še enega. Katja Munih Župan Mirko Brulc in podžupanja Darinka Kozinc, oba pripadata Socialnim demokratom foto k. m. goriška brda - Dosežek na uglednem mednarodnem tekmovanju Medani bronasti evropski cvet Tretje mesto v kategoriji z okoli tisoč konkurenti it Evrope - »Naš koncept razvoja je ekološko ozaveščen in okolju prijazen« Na letošnjem tekmovanju Zlati cvet Evrope - Entente Florale 2008 je Medana iz Goriških Brd prejela bronasto nagrado. Zaključna prireditev je potekala v minulih dneh v Splitu na Hrvaškem. Medana se je na tretje mesto uspela uvrstiti v kategoriji, kjer se je za nagrade potegovalo okoli tisoč evropskih vasi, v ožji izbor pa se jih je uvrstilo 24. »Bronasta medalja na uglednem mednarodnem tekmovanju potrjuje dolgoletna prizadevanja vaščanov in širše skupnosti iz Medane za izboljšanje kultur- ne krajine, življenja v vasi tako za prebivalce kot za naraščajoče število obiskovalcev ter kaže, da je koncept razvoja Medana in območja Brd kot celote ekološko ozaveščen in okolju prijazen, in da je vlaganje v vinarstvo, kulinariko in turizem, prava usmeritev,« sporočajo iz briškega turistično-in-formacijskega centra. Entente Florale je za Medano pomemben tudi v prepoznavnem smislu. Tekmovanje in uvrstitev na tretje mesto sta pomembna turistična promocija vasi in Brd, ki obiskovalcem nudijo vrhunska vina in ku- linariko ter doživetja v vinogradniški kulturni krajini. Poleg tega se med pripravami na tekmovanje in tudi kasneje prebivalci ozaveščajo o pomenu kulturne krajine, kulture bivanja in o ekoloških in okolju prijaznih trendih, kot so ločeno zbiranje odpadkov, mala čistilna naprava in komunalna ureditev. Prestižno mednarodno tekmovanje organizira Evropsko združenje za cvetje in krajino (AEFP) s sedežem v Bruslju, katerega glavni cilj je družbeni in kulturni razvoj hortikulture, turizma in okolja. Tek- movanje poteka v dvanajstih evropskih državah: v Avstriji, Belgiji, na Češkem, Hrvaškem, v Franciji, Italiji, na Irskem, Madžarskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Sloveniji ter Veliki Britaniji. Mednarodna žirija, ki jo sestavljajo predstavniki iz posameznih nacionalnih organizacij iz sodelujočih držav, ocenjujejo in podeljujejo nagrade na osnovi zelo strogih kriterijev, ki upoštevajo tako vegetacijo kot krajino, okoljska vprašanja, izobraževanje na področju okolja ter ekološko ozaveščenost, kot tudi turistično dejavnost, splošen vtis in drugo. (km) Quinzi o Auchentallerju Secesijski umetnik Josef Maria Auchen-taller, ki mu goriški Pokrajinski muzeji posvečajo razstavo, se je leta 1903 z Dunaja dokončno preselil v Gradež, kjer je žena Emma upravljala hotel Fortino. V le-toviščarskem mestecu, ki je bilo tedaj še revno ribiško naselje, je ostal do smrti leta 1949. Današnje predavanje umetnostnega zgodovinarja Saše Quinzija bo osvetlilo poslednje umetnikovo obdobje, ki dosega ustvarjalni vrh s slavnim plakatom »Seebad Grado. Österreichisches Küstenland« iz leta 1906. Ravno s tem delom se je leta 1913 soočil tudi goriški slikar in študent dunajske akademije Edoardo Del Neri. Predavanje bo ob 18. uri v palači At-tems Petzenstein na Kornu v Gorici in bo priložnost za celosten vpogled v umetnikov opus, saj je zadnje v nizu srečanj, prirejenih ob prvi Auchentallerjevi antolo-ški razstavi, ki se bo iz Gorice selila v Bo-cen in nato na Dunaj. V Štandrežu vodnik po Gorici V župnijski dvorani v Štandrežu bodo dre-vi ob 20.30 predstavili knjigo Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti avtorjev Erike Jazbar in Zdenka Vogriča. Večer prirejata prosvetno društvo Štandrež in založba Goriška Mohorjeva. Pogovor z avtorjema bo vodil časnikar Jurij Paljk. Prikrivanje trupla V Gorici se je včeraj začel proces zaradi pomoči pri kaznivem dejanju in prikrivanja trupla 44-letnega letnega Tržičana Paola Grubisse, ki so ga ubili leta 2003. Pred obtožbama se branijo Kalabrijec Antonio Foti, Massimo Peressin iz Štaran-cana in Marco Lugli iz Ronk. Za umor Grubisse je že bil obsojen Salvatore Allia. Med včerajšnjo obravnavo je sodnica Manuela Bigattin določila, da se bo proces nadaljeval 21. oktobra, do takrat pa bodo zapisali telefonska prisluškovanja. Zavarovanje za pokojnino Upokojenci, ki v poštnih uradih dvigujejo pokojnine, so pogosto tarča goljufov in tatov; zato družba Poste Italiane tudi v 37 okencih goriške pokrajine nudi možnost, da so pokojnine nakazane neposredno na bančni ali poštni račun. Upokojenci, ki imajo poštni račun BancoPosta, imajo na voljo brezplačno zavarovanje, ki v primeru kraje pokojnine krije znesek 516 evrov. V Tržiču o odpadkih Tržiška sekcija okoljevarstvene organizacije Legambiente prireja danes ob 18. uri okroglo mizo o ravnanju z odpadkih v goriški pokrajini; potekala bo v občinski knjižnici v Ulici Ceriani. Govorili bodo predsednik tržiške sekcije Legambiente Michele Tonzar, pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, tržiški občinski odbornik za okolje Paolo Frittitta in direktor okoljskih služb podjetja IRIS Donato Catano. Prisoten bo tudi državni vicedi-rektor zveze Legambiente Andrea Poggio. gorica - Odlok Kontrole v lokalih preložene Včeraj je stopil v veljavo odlok, na podlagi katerega morajo gostinci razobešati tabele z alkoholno stopnjo pijač, če v lokalih prirejajo glasbene, gledališke, kulturne ali druge prireditve. Iz zveze Fipe-Confcommercio iz Gorice so pojasnili, da med gostinci vlada zmeda, saj državni mediji niso posredovali jasnih informacij o odloku. Zaradi tega iz zveze gostincev opozarjajo, da je treba razobesiti tabele le v primeru prireditev in glasbe v živo, medtem ko razobe-šanje ni potrebno v primeru, da glasbo oddaja televizija, radio ali Hi-Fi. V uradih zveze so vsekakor tabele na razpolago članom. Iz goriške občine pa so včeraj sporočili, da se bodo v Gorici kontrole začele v prihodnjih tednih, »tako da bodo imeli vsi možnost prilagoditi se odloku«. Po navajanju uprave naj bi bilo v občini vsekakor malo lokalov, ki ponujajo glasbo in žgane pijače. Drugod v deželi tovrstne kontrole že potekajo. gorica-nova gorica - Ob evropskem dnevu medkulturnega dialoga Spodbujajo večjezičnost Jutri posvet, koncert in projekcija filma - Na pobudo ZSKD-ja v petek na Korzu Verdi jota in štrukelj v glasbi in plesu Da bi na primeren način obeležili evropsko leto medkulturnega dialoga, prirejajo Regijska razvojna agencije Severne Primorske (RRA), goriška pokrajina, občina Tržič, Ki-noatelje, Evropeistična akademija FJK in ZSKD niz kulturnih in večjezičnih dogodkov, ki bodo potekali od jutri do nedelje, 28. septembra. Pobudo so predstavili pokrajinski odbornik Marko Marinčič, direktor RRA Črtomir Špa-capan, tržiška podžupanja Silvia Altran in pokrajinska tajnica ZSKD Vesna Tomsič. Niz pobud se bo začel jutri dopoldne s predstavo za višješolce Impro Liga, ki bo potekala v novogoriškem Kulturnem domu. Nastopila bo gledališka skupina kulturnega društva France Prešeren iz Ljubljane, ki bo dogajanje na odru improvizirala glede na predloge iz občinstva. Predstava bo v angleškem jeziku, med njo pa bo poudarjena prav nujnost učenja tujih jezikov za boljše sporazumevanje s predstavniki drugih narodov. Z dvema avtobusoma pokrajine si bodo predstavo ogledali tudi dijaki raznih goriških šol z italijanskim učnim jezikom. V znamenju večjezičnosti bo tudi jutrišnji popoldan. Ob 15. uri bo v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju okrogla miza, med katero bosta spregovorila predstavnik Evropske komisije v Sloveniji in odgovorni antene večjezičnosti Evropske komisije v Italiji. Od 16. ure do 17.30 bo koncert skupine Eureka iz Bologne. Ob 19.30 se bo dogajanje preselilo v Kinemax; ZSKD bo predstavila jezike in recepte naših krajev v glasbi in plesu; ob 20. uri bodo predvajali francoski film Per-sepolis s podnapisi v slovenščini in italijanščini. Pobudo ZSKD bodo ponovili tudi v petek, 26. septembra, med 18. uro in 18.30 ter med 19. uro in 19.30 na odru, ki ga bodo postavili na Korzu Verdi v okviru prireditve Okusi na meji. S plesom in glasbo bodo predstavili dve tipični jedi, štrukelj in joto, ki nimata meja in se ne zmenita za jezikovne ovire. V nedeljo, 28. septembra, bodo na gradu Kromberk postavili na ogled razstavo italijanskih, slovenskih, portugalskih in argentinskih avtorjev, ki bodo tudi prebirali poezije. Dogodek bodo ponovili v ponedeljek, ob 17.30 v ateljeju Ber-not v ulici Brass v Gorici. V Tržiču bodo v začetku oktobra priredili cikel srečanj, med katerimi bodo mladim nudili informacije o delu in študiju v državah EU. S predstavitve niza dogodkov bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2008 17 grad kromberk - Dvorna glasba s pet tisoč poslušalci Baročni repertoar odmeval v salonih kromberškega gradu Kot je že navada, je kromberški grad nudil okvir zadnjemu koncertu iz ciklusa dvorne glasbe. Tudi tokrat je občinstvo s svojo udeležbo nagradilo festival, ki v štirih pokrajinah dežele FJK in z občasno prekoračitvijo meje oživlja graščine, palače in cerkve z zgodovinsko vrednostjo. Organizatorji iz centra za študij antične glasbe Dramsam svojemu zadovoljstvu nad potekom prireditve pritrjujejo s številkami: na 22 koncertih med junijem in septembrom so našteli preko pet tisoč poslušalcev. »Takšen odziv nagrajuje naše delo,« zagotavlja Giuseppe Paolo Cecere, umetniški direktor festivala, ki o kromberškem nastopu pravi: »Koncert povzema duha naše prireditve, ki želi odkrivati moderni naboj antične glasbe in hkrati ovrednotiti lepoto najlepših krajev iz FJK in sosednje Slovenije.« V Kromberku je nastopil trio Oberon, ki ga sestavljajo Silvia Moroni (prečna flavta), Miranda Aureli (čembalo) in Stefano Rocco (teor-ba). Predstavili so se z baročno produkcijo Anne Bon, genialne glasbenice beneškega rodu. Ro- Nastopajoči trio jena je bila leta 1740, kot svetovljanka je kroži- , ,. „ {,.,.. . i na zaključnem la pa dvorcih svojega časa, emocionalna spoT., . , , . . , ». večeru letošnjega ročilnost njene gasbe pa je še danes živa. niza dvorne glasbe šmartno - V Hiši kulture Celovški keramiki z umetniško žilico Briški diplomantki ponujata muzej in razpršeni hotel V organizaciji Glasbene agencije Jota z Dobrovega so v Šmartnem v Goriških Brdih v petek in soboto odprli dve zanimivi razstavi. Že v petek je bila v spodnjih prostorih tamkajšnje Hiše kulture odprta razstava diplomskih nalog in maket dveh mladih Brik, ki sta na različni temi, povezani z Brdi, diplomirali letos. Anja Koršič je diplomirala s temo Muzej vinogradniške in sadjarske kulture v Brdih, Nina Bu-žinel pa z diplomsko nalogo Razpršeni hotel v Medani. V soboto pa so v zgornjih prostorih Hiše kulture odprli še razstavo skupine keramikov iz Celovca. Na ogled so keramične stvaritve 31 avtorjev, ki se predstavljajo vsak s tremi izdelki. Gre za člane skupine keramikov ELSA, ki si že vrsto let prizadeva za razvoj umetniško motivirane keramike v deželi ter za dopolnilno oblikovalsko izobraževanje članov in članic. Skupina vodi tudi keramično galerijo »eigenART« (svojevrstna umetnost). Z razstavami, kulturnimi krogi, predavanji in delovnimi krožki se trudi za razširitev in poglobitev znanja na področju te oblike umetniškega izražanja, ki je starejša od črk in pisave. Na odprtju so bili prisotni skoraj vsi avtorji, ki so Brda spoznali preko briškega ustvarjalca Ivana Skubina z Golega Brda; le-ta se je s svojo keramiko namreč že predstavil tudi v Celovcu. Obe razstavi bosta na ogled do 13. oktobra; galerija v Hiši kulture je ob četrtkih in petkih odprta od 10. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14. do 18. ure. (nn) gorica - Združenje Dom Stekla vadba • ■ «v za najmlajše Tudi letos je program dejavnosti, ki jih športno združenje Dom nudi otrokom, bogat in raznolik. Včeraj sta se začela tečaja motorike. Razdeljena sta na dve zvrsti: moto-rika z elementi ritmike je namenjena deklicam prvega in drugega razreda osnovne šole; za dečke iste starosti pa bo na razpolago vadba motorike z elementi orodne telovadbe, pri kateri bodo lahko razvijali koordinacijo, gibčnost in druge spretnosti. Tako fantje kot deklice bodo vadili ob torkih in petkih med 16.30 in 18. uro. Začela sta se tudi tečaja mini basketa in mini odbojke. Košarko bodo začetniki trenirali ob ponedeljkih (od 17. ure do 18.30) in četrtkih (od 17. do 18. ure), medtem ko bodo starejši igralci trenirali ob ponedeljkih in četrtkih od 18. ure do 19.30. Mini odbojka je namenjena deklicam od tretjega do petega razreda osnovne šole; vadba bo potekala prav tako ob ponedeljkih in četrtkih od 16. ure do 17. ure. Z 2. oktobrom bo tudi letos stekel Športni vrtec, ki je namenjen otrokom iz slovenskih vrtcev v goriški občini. Dejavnosti bodo potekale ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Za otroke iz vrtcev v Ulicah Brolo in Fabiani bo poskrbljen varen prevoz do telovadnice; prevoz bo zagotovljen tudi otrokom, ki obiskujejo Dijaški dom Simon Gregorčič in se udeležujejo zgoraj navedenih Domovih dejavnosti. Vsi treningi potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici; informacije na tel. 0481-33288 od 17. ure do 19.30. (av) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. Dvorana 4: 17.S0 - 20.00 - 22.00 »Pran-zo di ferragosto«. Dvorana S: l7.30 - 20.00 - 22.l0 »Il papà di Giovanna«. M Izleti U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 17.30 »Kung fu Panda«; 20.00 - 22.00 »Il papa di Giovanna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 21.30 »Kung fu panda«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo v soboto, 27. septembra, odpotoval avtobus v Trbovlje ob 6.45 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, na Vrhu, v So-vodnjah, Štandrežu pred cerkvijo in Podgori pred športno palačo; priporočajo točnost. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo 11. oktobra odpotovali v Rovinj, naj poravnajo stroške za potovanje do 30. septembra; odhod iz Ronk (picerija Al Gambero) ob 6.45, s postanki v Doberdobu ob 7. uri, Jamljah ob 7.15 in Štivanu ob 7.30. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano od 6. do 11. oktobra.Cena izleta znaša 530 evrov; prijave in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slo- venskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). SDZPI obvešča, da poteka samo še do 25. septembra vpisovanje na podiplomski tečaj Tehnike financiranja podjetij (referent za bančne kredite) v sodelovanju z bančnimi in finančnimi ustanovami. Tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI v prvem nadstropju KB Centra in je namenjen brezposelnim z diplomo višje srednje šole z bivališčem na območju dežele FJK; informacije na tel. 0481 81826, na naslov go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. 23 Obvestila ODRAŠČAJMO Z GLASBO ja naslov srečanj za otroke od 3. leta starosti dalje, ki bodo potekala v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Informativno srečanje za starše bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri. Srečanja bo vodila Tanja Gaeta (tel. 3280309219). ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30. Prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). SPDG prireja vsako sredo od oktobra dalje med 21. in 22. uro rekreacijsko telovadbo s trenerjem Dušanom Carli-jem. Prvo srečanje bo 1. oktobra ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici; informacije na tel. 338-5068432 (Loredana). OK VAL obvešča, da potekata vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici otroška telovadba in miniodbojka: za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali na naslov okval@virgilio.it. OK VAL IN GOVOLLEY obveščata, da so v teku v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2008-2009: otroška telovadba za punčke in fantke, ki obiskujejo vrtec, ob sredah od 15.45 do 16.45; miniodbojka in splošna telovadba za punčke in fantke 1. in 2. razreda ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in četrtkih od 15. do 16. ure, mi-niodbojka za fantke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 15.30 do 17. ure, miniodbojka za punčke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 17. ure do 18.30; informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. PILATES: v občinski telovadnici v Doberdobu bodo z Majo Lutman vadili vsako sredo od 20. do 21. ure; vpisovanje in informacije na tel. 3281511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja za-četniški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod vodstvom Andreja Gropajca; danes, 24. septembra, ob 18. uri bo sestanek v večnamenskem središču v Jamljah; informacije na tel. 3386495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaj modernih plesov pod vodstvom Jelke Bogatec za otroke od 6. do 13. leta starosti; prva vaja bo danes od 18. do 19. ure v večnamenskem središču v Jamljah; informacije na tel. 3386495722 (Martina). ŠZ OLYMPIA ponuja v sezoni 2008-09: telovadbo Gymplay za predšolske otroke od 3. leta starosti, športno ritmično gimnastiko za deklice od 5. leta starosti, orodno telovadbo od 5. leta starosti, odbojko in miniodbojko od 9. leta starosti, športni ples od 6. do 18. leta in več; vpisi in informacije na tel. 3355952551 (Damijana). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja uvajalne tečaje glasbene vzgoje za otroke od 6. leta starosti (spoznavanje zvokov, ritma, melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); informacije na tel. 338-4199828 (Romina) in 334-9310000 (Robert). PRI PIHALNEM ORKESTRU KRAS iz Doberdoba poteka vpisovanje za glasbeno šolo v nadaljevalne in začetniške tečaje za pihala, trobila in tolkala ter pouk teorije; vpisovanje in informacije na tel. 334-9310000 (Robert) ali 3384199828 (Romina). DRUŠTVO JADRO prireja dva tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Romjanu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh večerih). Organizacijsko srečanje bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem središču v Tržiču (Informa-giovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). ŠZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je na doberdobskem nogometnem igrišču začela otroška mladinska dejavnost: cicibani 97-98-99-00 in mali cicibani 01-02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17.30 ter naraš-čajniki 95-96-97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure. Med zimo se bo dejavnost preselila v doberdob-sko telovadnico; informacije in nove prijave na tel. 335-6041844. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ iz Gorice nujno išče sodelavce za popoldansko delo z otroki; informacije v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel so- Prosvetno društvo Štandrež in Goriška Mohorjeva vabita na predstavitev knjige Erike Jazbar m Zdenka Vogriča GORICA VODNIK PO MESTU IN PO SLEDOVIH SLOVENSKE PRISOTNOSTI Danes, 24. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu Pogovor z avtorjema bo vodil časnikar Jurij Paljk delovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. OB 90-LETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE bo v soboto, 27. septembra, ob 11. uri v baziliki na Sveti Gori pri Gorici maša, ki jo bo vodil celjski škof Anton Stres. Spominsko slovesnost, ki ji bo sledil krajši kulturni program in predvidoma tudi mimohod veteranskih društev, organizirajo škofija Koper, frančiškanski samostan na Sveti Gori in društvo I R 87 Solkan. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo danes, 24. septembra, zaprta. OBČINSKO OKENCE ZA GRADBENIŠTVO v Ul. Garibaldi 7 v Gorici deluje s podaljšanim urnikom: ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in 0481419946 (Jordan Semolič). SKD HRAST prireja tradicionalni Hrast bike slalom, tekmo z gorskimi kolesi, v soboto, 27. septembra, ob 14.30 na travniku pri župnijski dvorani v Doberdobu. Tekmovanje je namenjeno vsem osnovnošolcem, srednješolcem, pa tudi višješolcem in starejšim; vpisnina je brezplačna. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. 15 Prireditve TRADICIONALNA BAKLADA v organizaciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto 27. septembra, ob 20. uri po ulicah Doberdoba; izkupiček bo namenjen ho-spicu Via di Natale pri CRO v Avianu. Ob spremljavi godbe na pihala Kras iz Doberdoba se bo večer zaključil v župnijski dvorani z nastopom zbora Starši Ensemble iz Romjana. NA DVORCU VOGRSKO bo v soboto, 27. septembra, ob 10. uri srečanje, posvečeno stoletnici rojstva Jožeta Vilfana (1908-1979), partizana, politika in diplomata. Sodelovali bodo Janez Sta-novnik, Jože Pirjevec, Štefan Cigoj, Savin Jogan, Milica Kacin Wohinz, Branko Marušič. L. Mali oglasi NUJNO IŠČEM sorodnike pokojne gospe Leopoldine Makovec, ki je stanovala v Ul. Leopardi 8 v Gorici in je bila rojena 31.10.1902. Saverij Rožič, tel. 0481-390688. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.50, Angélica Gior-gietti vd. Giacometti s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in v Trst za upepeli-tev. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Gilberto Moretto s pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V ROMANSU: 14.30, Vittorio Passador v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 24. septembra 2008 GOSPODARSTVO lokovec - Domača sirarna Veljka Vončine in Vita Bremca okrepila svojo ponudbo Lokovčan, sir prvinskih okusov in krajinski varuh Banjške planote Točno po šestil letih od ustanovitve včeraj predstavili paleto novih mlečnih proizvodov LOKOVEC - Pravzaprav je tako, da obiskovalec dodobra razume vrednost domače proizvodnje sira Lokovčan takrat, ko se pelje preko Čepovanske doline pelje čez široko raztreseni Lokovec v smeri sirarne. Gozdove občasno prekinjajo skrbno pokošene trate in senožeti, številne krave pa so od časa do časa nezmotljiv sestavni del skoraj pravljičnega sredogorskega pejsaža. Prava idila. A vse to bi že zdavnaj zdivjalo in se zaraslo, tako kot nekje v Benečiji, če ne bi krajevni govedorejci še imeli dovolj razlogov, da vztrajajo pri svoji, v tistih pogojih še posebej zahtevni dejavnosti. Razlog in hkrati spodbuda za to je domača sirarna, ki jo je v izpraznjeni stavbi nekdanje šole v Zgornjem Lo-kovcu postavil na noge podjetni Veljko Vončina, ki je po rodu sicer iz Čepova-na, a ga je življenjska pot zanesla na slovensko obalo. Pred šestimi leti se je lotil nelahkega podviga, da bi z vsakodnevnim zbiranjem mleka govedorejcev z Banjške lanote izdeloval domač sir. Brez vsakršnega industrijskega postopka, izključno s prvinsko predelavo surovega mleka. Tako je nastal sir, ki si je v par letih utrl pot pod imenom Lokov-čan in je danes že dobro znan po vsej Primorski. Doslej je bil Lokovčan poznan kot poltrdi sir v mlajši in starejši varianti, odslej pa bo ponudba mlekarne z Lokovca bistveno pestrejša. Včeraj, točno na dan šeste obletnice ustanovitve sirarne, je bilo v Lokov-cu praznično. Poleg številnih novinarjev je bil gost sirarne novogoriški župan Mirko Brulc, sedaj tudi novopečeni poslanec Državnega zbora Slovenije. Bil je več kot dobrodošel gost, saj občina od vsega začetka podpira pobudo kot pomembno za revitalizacijo in ohranitev naravnega okolja Banjške in Trnovske planote. Veljko Vončina je najprej predstavil novega družabnika sirarne Vita Bremca, ki je daleč naokrog poznan kot nekdanji upravitelj gostišča Paradis na Lokvah. Bremec bo skrbel za proizvodnjo v sirarni, Vončina pa za distribucijo proizvodov in komercialno plat podjetja. Roman Rijavec je pri sirarni zadolžen za zbiranje mleka po kmetijah planote, skupaj z Darjo Humar pa je tudi sirar. Naj spomnimo, da je strokovni mentor lokovške sirarne poznani goriški sirarski izvedenec Danilo Čotar, čigar ime je tako ali drugače povezano s skoraj sleherno sirarsko pobudo tako v Posočju kot v Furlaniji. Nova proizvodnja, ki sta jo včeraj predstavila družabnika Vončina in Bre-mec, bo kar se da pestra. Praktično bo sirarna izdelovala vse, kar je mogoče pridobiti iz mleka. Poleg mladega, srednje starega, starega in prejakjenega Lokov-čana torej še sirotko, albuminsko skuto, staro slano skuto, mladi sir štrakin, različne sirne namaze, jogurte, kislo mleko, sir v olivnem olju in maslo. Pa še sir za zrezke, ki lepo porjavi v vroči kozici. Vse to je bilo na včerajšnji predstavitvi na voljo za pokušino, edino spremljajoča istrska malvazija ni bila z Banjške planote. Po novem se bo proizvodnja lo- Na fotografijah v smeri urinega kazalca, novogoriški župan Mirko Brulc z družabnikoma sirarne Vitom Bremcem in Veljkom Vončino; zoreči Lokovčan na policah; sirarja Darja Humar in Roman Rijavec pri delu du kovške sirarne podvojila, kar pomeni, da je cilj proizvesti 25 ton sira letno. Vse bo kot doslej slonelo na povsem naravni predelavi, bistvo ostaja kakovost. Mleko bodo še naprej jemali izključno od okoliških kmetov v količini od 800 do 1000 litrov dnevno in zna biti, da bodo v kratkem morali zaposliti še eno delovno moč. Sicer pa je za prevzem mleka od kmeta do kmeta potrebno na planoti opraviti 86 kilometrov dolgo pot. »Proizvodnjo smo lahko povečali, ker za to obstajajo pogoji, predvsem pa je po siru Lokovčanu veliko povpraševanje. Težko je ljudem od- govoriti »nimam«, zato bo naša ponudba poslej bistveno bogatejša«, meni Velj-ko Vončina, ki ga nobeno nedeljo ni mogoče zgrešiti na Lokvah, kjer prodaja sir v lesenem kiosku. Lokovčan pa ima že krepko razširjeno prodajno mrežo, dobiti ga je mogoče na tržnicah od Nove Gorice do Kopra in Idrije, v prodajalnah verige Brumat, pa tudi drugje. Veliko odjemalcev pride kar v sirarno, kjer koluti zorijo ob idealni temperaturi, uspešna pa je tudi premična prodajalna-kombi. Tako se zgodba sira Lokovčan uspešno nadaljuje in razvija, v zadoš- čenje njenim pobudnikom pa tudi v odgovor skeptikom, ki prepogosto na lahko odpišejo prihodnost podeželja in odmaknjenih krajev. Zgodba je rezultat poguma, tveganja in vztrajnosti, obenem pa zaupanja v kakovost pristnih domačih proizvodov, kakršnih imamo na voljo vse manj. Lokovška sirarna je Primorsko obogatila z novo pestro ponudbo, obenem pa okrepila tudi upanje, da bomo še uživali ob pogledu na idilične travnike Čepovanske doline in Banjške planote. D.U. ljubljana - Predstavitev sejemskih priložnosti Milan bo prihodnjo pomlad v znamenju treh tehnoloških sejmov LJUBLJANA - Milan bo maja prihodnje leto v znamenju treh tehnoloških sejmov, združenih pod blagovno znamko Tech for Business, ki jih pripravlja Fiera Milano Tech. Sejem LivinLuce bo namenjen gradnji in razsvetljavi, EnerMo-tive energiji in proizvodnji, EnerSolar+ pa sončnim in obnovljivim virom energije. Kot je na včerajšnji delavnici, posvečeni predstavitvi sejemskih priložnosti v Milanu, v Ljubljani povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, je milanski sejem eden največjih v okolici Slovenije. Na milanskem sejmu se pojavljajo poslovni partnerji iz vsega sveta, saj gre za enega največjih sejemskih središč v tem delu Evrope, ki je primerljiv z munchenskim sejmom. Kot je povedal, ima slovensko gospodarsko s tem delom Evrope, predvsem z Italijo, Francijo, Švico, Nemčijo in Avstrijo, zelo tesne odnose. "Imamo veliko odnosov, veliko poslovnih rezultatov beležimo s tega območja, vendar je še vedno odprtih veliko možnosti, predvsem zaradi tega, ker gre za sejme, ki jih obiskujejo po- Alessandro PlETROMARCHI slovneži z vsega sveta," je poudaril Milič. Italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pietromarchi pa je dodal, da je še veliko prostora za medsebojno sodelovanje podjetij iz obeh držav ter da milansko sejmišče ponuja razstavljavcem številne možnosti. Po besedah predsednika Fiera Milano Tech Fabia Dadatija paleta tehnoloških sejmov vsako leto zaznamuje Milano kot italijansko prestolnico inovacij in tehnološkega napredka. Sejma LivinLuce in Ener-Motive bosta potekala od 26. do 30. maja, sejem EnerSolar+, ki bo prvič, pa od 27. do EVRO 1,4731 $ +1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 23.9. 22.9. ameriški dolar japonski jen 1,4731 155,42 1,4571 155,20 ruski rubel 36,8530 9,9520 36,7509 7,4593 britanski funt 0,79505 0,79200 9,5360 norveška krona 8,2150 24,143 8,1675 24,075 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5926 15,6466 240,70 1,5988 15,6466 239,93 3,3030 kanadski dolar 1,5233 1,5305 bolgarski lev 1,9558 3,6624 1,9558 3,6282 slovaška krona 30,285 3,4528 30,275 3,4528 latvijski lats 0,7080 2,6700 0,7080 2,6283 islandska krona 139,35 130,68 hrvaška kuna 7,1292 7,1147 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 3,20 32 3,465 3,5368 libor (eur) 4,8425 5,052 5,257 5,45 libor (chf) 2,58 2,8083 2,945 3,2116 euribor (eur) 4,849 5,055 5,256 5,45 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ■ 19.551,78 € -124,85 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. septembra 2008 30. maja. Sejma LivinLuce in EnerMotive sta se lani razprostirala na 129.500 kvadratnih metrov razstavnih površin, privabila sta 1043 razstavljavcev, od tega 343 tujih, kar priča o tem, da gre za dogodek na mednarodni ravni. Med 25. in 28. novembrom letos bo sejmišče v znamenju varnosti in varnosti pri delu. Na sejmih Sicurezza in Si-curtech Expo bodo v ospredju protiv-lomna in protipožarna zaščita, pasivna zaščita, zdravje in varnost pri delu ter civilna zaščita, posebna pozornost pa bo namenjena tudi antiterorizmu. Oba dogodka sta odlična priložnost, da se slovenska podjetja seznanijo z inovacijami, ki so jih dosegla druga podjetja na tem področju, je povedal Dadati. Fiera Milano Tech je del skupine Fiera Milano, ki od leta 1975 organizira mednarodne specializirane tehnološke sejme v Italiji in tujini. Fiera Milano ima predstavništva v 64 državah, leta 2005 pa je odprla obnovljeno sejmišče, ki je z nad 400.000 kvadratnih metrov razstavnih površin drugo največje sejmišče v Evropi. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 26,86 IMTTTDCI IDDDA 1AA7 -1,32 KRKA 1 1 IKA KOPER 80,44 47 61 -2,57 -3,28 +0 15 LUKA KOPER mercator PETROL 209,10 45703 -1,93 TELEKOM SLOVENIJE 212,25 -0,36 -0,92 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 66,32 nm n DDnnA IA -1,03 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST LTlIk/IDAC h/lTC 179,00 46,00 68,55 20,46 +2,43 +2,22 +0,87 -9,39 NIKA - - DI\/n\/ADMA 1 AČI/n e*A 7C _1 Qn POZAVAROVALNICA SAVA DDDBAMI/A 22,92 -6,14 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 323,47 -0,46 SAVA 323,47 -0,46 TERME ČATEŽ - - 7ITn 1Q/100 _i_n D/I ZAVAROVALNICA TRIGLAV 39,96 -4,10 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 23. septembra 2008 -1,30 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,822 6,46 154 -1,83 -1,97 -1 28 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,53 1 861 -6,67 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,04 1152 -4,32 -4,71 +10 77 EDISON ENEL ENI 5,90 1925 -0,08 FIAT FINMECCANICA 10,73 1606 -0,37 +0,88 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 17,22 +0,06 -2,87 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,61 3,94 -0,62 +11,17 LOTTOMATICA \ MYOTT1CA 3,80 18,67 1728 -1,17 -2,40 LUXo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,62 -2,69 -3,00 -1 43 PARMALAT PIREMI e C 9,80 1,622 -2,58 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,432 23,8 -4,53 -0,13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,145 7,63 1 07 +0,53 -5,19 TENARIS TERNA 16,03 -1,47 -3,87 UBI BANCA MNICREDITO 2,55 15,49 +0,47 +0,78 -1 62 UNICREDIIO UNIPOL 3,43 1,56 -1,39 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 106,96 $ +0,33 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.545,93 -1,85 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.462,18 115,25 -2,30 +0,23 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 3.090.28 1.429.29 -2,94 +0,23 DIRS, Dal 1ICUUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.613,04 1.153,01 -1,61 -1 22 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 673,61 2973,14 -1,62 -1 83 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.201,79 4.516,27 -0,68 -2,92 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.868,26 1.651,09 -1,29 -0,89 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.194,05 1.264,89 6.068,53 -1,08 -1,67 -0,64 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.136,12 4.139,81 3.109,89 -1,91 -1,98 -3,43 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.277,7 3.139,83 -2,46 -1 32 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.090,59 2.476,51 18.872,85 2.201,51 13.570,31 +1,42 -2,66 -3,87 -1,56 -3,03 / postojna - Linhartovo srečanje Festival ljubiteljskih gledaliških skupin V Postojni so včeraj predstavili potek 47. Linhartovega srečanja - festivala ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije. Med 25. in 27. septembrom se bo na odru postojnskega kulturnega doma zvrstilo devet predstav v tekmovalnem delu srečanja in dve spremljevalni. Srečanje se bo zaključilo 27. septembra s podelitvijo matička za najboljšo predstavo .Na letošnjih območnih srečanjih gledaliških skupin je sodelovalo okrog 150 predstav, od katerih se jih je na regijska srečanja uvrstilo 27. Izmed teh je selektor Marko Bra-tuš izbral osem predstav, ki jih bodo videli obiskovalci letošnjega Linhartovega srečanja. Predstava Harun in morje zgodb pa se je na festival uvrstila neposredno kot zmagovalka festivala mladinskih gledaliških skupin Vizije. Po letih selitve po različnih krajih Slovenije se je Linhartovo srečanje ustalilo v Postojni, kjer bo letos potekalo že tretje leto. Žirija, ki jo bodo sestavljali slovaški režiser Jozef Krasula, dramaturg Miha Trefalt in igralec Gojmir Lešnjak Gojc, bo izmed devetih predstav izbrala najboljšo, ki bo na zaključni prireditvi, 27. septembra, prejela matička za najboljšo predstavo v celoti. Žirija lahko podeli še tri matičke po lastni izbiri. Po besedah Matjaža Šmalca, samostojnega strokovnega svetovalca za gledališko dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti SKD, ki festival organizira, je bilo letos v izboru za Linhartovo srečanje veliko odličnih predstav, zaradi česar je imel selektor težko delo. »Društva so začela posegati po kakovostnih besedilih klasičnih mojstrov svetovne dramatike. Ne sledijo vedno izvirniku, pač pa predstavi dajo avtorski pečat,« je po- vedal Šmalc. Meni, da je iskanje vzporednic med poklicnim in ljubiteljskim gledališčem nehvaležno, poudaril pa je, da ljubiteljski igralci vadijo v svojem prostem času in »poskušajo parirati poklicnim igralcem ne le na tehnično-umetniški ravni, ampak tudi glede dodane, umetniške vrednosti«. V tekmovalnem delu bodo nastopile predstave Zaprta vrata Jeana Paula Sartra v izvedbi kulturnega društva K Žirovnica, Na odprtem morju Slawomirja Mrožka v izvedbi gledališke skupine Studio A KD Pameče-Trbovlje, Počitnice? Tina Grabnarja in Zorana Petroviča v izvedbi gledališča Moment iz KUD Moment Maribor, Bog Woodyja Allena v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, Kulturna prireditev v Črni mlaki Pavla Go-lie in Jerneja Novaka v izvedbi gledališke skupine DPD Svoboda Žiri, Gospod lovec Georgesa Feydeauja v izvedbi KUD Zarja Trnovlje, Utva Antona Pavoviča Čehova v izvedbi gledališča GGNeNi KD Teater Grosuplje, avtorski projekt Slovenija od kod lepote tvoje v izvedbi skupine Grad Teater Trebnje ter avtorski projekt po Salma-nu Rushdieju Harun in morje zgodb v izvedbi gledališke šole Prve gimnazije Maribor. V spremljevalnem programu srečanja se bosta predstavili skupini s Hrvaške in Slovaške. Dramski studio Učilišča Zagrebškega gledališča mladih bo odigral predstavo po romanu Zlat-ka Krilica Prepovedana vrata, s katero je zmagal na hrvaškem festivalu gledaliških skupin, skupina Divldlo A in Divadlo Shanti s Slovaške pa bo uprizorila Malomeščansko svatbo Bertol-da Brechta, ki jo je priredil režiser Jo-zef Krasula. (STA) ajdovščina - Deveta izvedba Štrudlfest Festival gledališča, plesa, glasbe in filma se bo začel jutri Dvorana prve slovenske vlade in druga prizorišča v Ajdovščini bodo od četrtka do nedelje gostila deveto izvedbo festivala gledališča, plesa, glasbe in filma Štrudlfest. Letošnji Štrudlfest se osredotoča na komunikacijo, kot običajno pa ponuja obilo užitkov ljubiteljem kulture vseh starosti, je povedal predstavnik organizatorjev Peter Bajnoci. Štrudlfest 2008, ki so ga organizatorji včeraj predstavili v Ajdovščini, ohranja svoje poslanstvo, tj. dvig gledališke zavesti, saj prav tovrstne umetnosti na Ajdovskem primanjkuje, je poudaril Bajnoci, eden izmed deseterice gledaliških navdušencev, ki nad izvedbo festivala bdijo v zadnjih treh letih. Letošnji Štrudlfest bo posvečen komunikaciji, zaradi česar so ga tudi preimenovali iz festivala v križišče gledališča, plesa, glasbe in filma, saj verjamejo v komunikacijsko moč odra, je pojasnil. Festival se namreč tokrat z večino nastopajočih od drugod odpira iz Ajdovščine, saj želijo iz Vipavske doline in širše privabiti več kot 2000 obiskovalcev, kolikor so jih ob pol manj predstavah našteli lani, je poudaril. V štirih dneh bodo na različnih prizoriščih v Ajdovščini na voljo lju- biteljsko in profesionalno gledališko, plesno, glasbeno in filmsko ustvarjanje različnih avtorjev, obljubljajo organizatorji. Dogajanje se bo v četrtek, 25. septembra, začelo s pouličnim gledališčem ob 19. uri, uro kasneje pa bosta v dvorani prve slovenske vlade otvoritvena slovesnost festivala z naslovom Prvi zmenek in slovenska premiera filmske produkcije Piknik, pod katero se podpisuje domača avtorica Irena Gatej. Iz petkovega dogajanja je Bajnoci izpostavil nastop glasbene zasedbe MART, ki se bo kot edina domača skupina na Štrudlfestu predstavila s pravljico v barvi glasbe, obrisu filma in jeziku plesa Parallele. Sobota bo od jutranjih ur namenjena predvsem najmlajšim s cirkuško, kiparsko in gledališko delavnico. Zadnji dan Štrudlfesta bo s klepetom ob kavi ob 17. uri začela gledališka igralka iz Ajdovščine Lara Jankovič, sledili bosta predstavi Martin Krpan in Omara, medtem ko bo festival zaključila uprizoritev Vse zastonj, vse zastonj!. Kot je še opozoril Bajnoci, so vsi dogodki Študlfesta, v okviru katerega se je doslej zvrstilo 64 različnih gledaliških skupin, za obiskovalce brezplačni. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom ■ 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« V petek, 26. septembra, ob20.30 / »II mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Sal-zano (Benetke). _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Mu-rari. HRVATINI Kulturni dom Danes, 24. in jutri, 25. septembra, ob 20.00 / ztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / A. Annecchino - R. de Ceccatty - J. Kica: »Alica« (Alice). Režiser: Janusz Kica. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Kralj Lear« / v petek, 3. oktobra, ob 19.00, v soboto, 4. oktobra, ob 20.00, v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 19.00 William Shakespeare: »Tit Andronik« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. Mala drama V petek, 26. in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. Jean Luc Lagarce: »Samo konec sveta« / v sredo, 1., v petek, 3. v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 20.00. Julian Barnes: »Prerekanja« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / danes, 24., jutri, 25. in v torek, 30. septembra, ob 20.00. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jo- seph Stein, Jerry Bock, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi. Mala scena V petek, 26. septembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 29. septembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Cankarjev dom Aldo Nicolaj: »Blagi pokojniki, dragi možje« / monokomedija v režiji Borisa Kobala, prevodu Sergeja Verča; igra: Polona Vetrih. Glasbena spremljava: Anže Palka (kitara). V petek, 26. septembra, ob 20.30 (Klub CD). William Shakespeare: »Vihar« / režija Vito Taufer; priredba Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Drame Maribor, CD in SSG iz Trsta. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra ob 19.30 (Gallusova dvorana). TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Rachmani-nova in Mahlerja / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Renata Palumba s solistom Alexanderjem Toradzem (klavir). V petek, 26. septembra, ob 20.30 (red A) in v soboto, 27. septembra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom Jutri, 25. septembra, ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. ■ KOGOJEVI DNEVI Jutri, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Go- PRIREDITVE rica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30, / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 25. in v petek, 26. septembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije; dirigent: George Pehlivanian; solist: Giuseppe Alba-nese (klavir). V ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri / v Linhartovi dvorani / Big Band RTV Slovenija, dirigent: Lojze Krajn-čan; gosti: Mads Vinding (kontrabas -Danska), Kristijan krajnčan (bobni -Slovenija) in Anne Guus Teerhuis (klavir - Nizozemska). V torek, 30. septembra, ob 20.30 / v okviru Cankarjevih torkov koncert skupine Elliott Sharp's Terraplane iz New Yorka (Klub CD). V četrtek, 2. oktobra, ob 21. uri / Linhartova dvorana / Natacha Atlas & The Mazeeka Ensemble. V četrtek, 2. in v petek, 3. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Guillerma Garcie Calva. Solist: David Garrett (violina). V petek, 3. oktobra, ob 19.30 / dvorana Slovenske filharmonije / koncert Cuarteta Casals (Španja). V petek, 3. oktobra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / »Tango maldito« -nastop skupine Melingo (Argentina). V torek, 7. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Bamberški Simfoniki. Dirigent: Jonathan Nott; solist: Oleg Meisenberg (klavir). SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Artefatto 2008 - Blitz estetico / skupinska razstava mladih ustvarjalcev bo na ogled do 5. oktobra v naslednjih razstavnih mestih: Dvorana Umberto Ve-ruda v Palači Costanzi (Piazza Piccola 2), Dvorana Arturo Fittke (Piazza Piccola 3), Občinska razstavna dvorana (Trg zedinjene Italije 4) in v Topli gredi v parku Vile Revoltella (Ulica de Marchesetti 37). Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Sreda, 24. septembra 2008 Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled bo do 30. septembra samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo do 30. septembra fotografska razstava »2_LUOGHI DI-VISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in KaiUwe Schulte-Bunert; urnik razstave: od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. LOČNIK V občinskem središču bo do 28. septembra na ogled razstava slikarjev kulturnega društva DABLO (Društvo briških likovnih ustvarjalcev) s Šmartne-ga v priredbi Kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice v sodelovanju z občinskim središčem v Ločniku. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro ob nedeljah med 10. in 13. uro. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 1 4 Sreda, 24. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Danes 4. krog v A-ligi Vodilna Juventus in Inter pred lažjo nalogo Toda Mourinho lažje uveljavlja »turn-over« - Udinese napadalno tudi v Bologni Balotelli proti Lecceju morda že od prve minute ansa Najpomembnejše vprašanje četrtega kroga v italijanski A-ligi (na sporedu drevi ob 20.30) je, ali bomo dve uri kasneje že imeli ekipo v begu pred ostalimi. Verjetnost za to ni velika, saj imata obe vodilni ekipi, Inter in Juventus, kar lahek spored. Mourinhova četa bo pred domačo publiko gostila Lecce. Verjetno se bo portugalski strateg, ki je s svojo odkritostjo že prevetril drugače zelo dolgočasno okolje italijanskega nogometa - pri njem velja princip, da tem bolje se znajdeš, tem manj stvari poveš - poslužil precejšnjega kroženja igralcev. Počival naj bi celo Ibrahimo-vic, čigar mesto naj bi prevzel Cruz. Ob njem naj bi igrala še Quaresma in Balotelli. Trener moštva iz Apulije Be-retta ne bo postavljal barikad v bran začetnega 0:0, saj lahko računa na solidno napadalno dvojico Tiribocchi-Castillo. Veliko manj možnsti za t.i. turnover ima trener Juventusa Ranieri (kar je le še dokaz več, da imajo pri In- nogomet - Na gostovanju v Salernu prestižna zmaga Triestine Vrh je le točko oddaljen Edini strelec srečanja Urugvajec Figoli - Nepremostljiva obramba in organizirana vezna vrsta Salernitana - Triestina 0:1 (0:1) STRELEC: Figoli v 43. SALERNITANA (4-2-3-1): Pinna; Kyriazis, Fusco, Peccarisi, Marchese; Barrionuevo, Tricarico (33.dp Carcio-ne); Ciarcia' (13.dp Umunegbu), Di Napoli, Scarpa (33.dp Triesnzo); Fava. Trener: Castori. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6,5; Cacciatore 6,5, Cottafava 7, Petras 6,5, Rullo 6,5; Antonelli 6,5, Allegretti 6,5, Gorgone 6,5, Testini 7 (35.dp Princi-valli); Figoli 7 (26.dp Cia 6), Ardemagni 4,5 (l.dp Della Rocca 6). Trener: Maran. SODNIK: Ciampi iz Rima 6,5; OPOMINI: Marchese, Petras, Alle-gretti, Peccarisi; GLEDALCEV: 12.000. Vodilna ekipa je padla! Triestina je z novo prepričljivo predstavo kar v go-steh premagala še vodilno Salernitano z enajstmetrovko Figolija v zadnjih minutah prvega polčasa. Zmaga Triestine je nadvse zaslužena, saj je pokazala večjo uigranost kot Salernitana in tudi po golu se ni zaprla v obrambo, a nadaljevala igrati. Odločilnega pomena je bila B-liga IZIDI 4. KROGA Ancona - Brescia 2:0, Avellino - Grosseto 2:2, Bari - Livorno 0:0, Empoli - Modena 3:1, Mantova - Ascoli 0:0, Parma - Frosinone 2:2, Piacenza - Rimini 0:0, Pisa - Vicenza 0: 2, Salernitana - Triestina 0:1, Sassuolo - Albinoleffe 1:0, Treviso - Cittadella 0:1. Sassuolo 5 3 1 1 9:3 10 Albinoleffe 5 3 1 1 5:2 10 Salernitana 5 3 1 1 5:3 10 Grosseto 5 3 1 1 8:7 10 Triestina 5 2 3 0 7:4 9 Empoli 5 2 3 0 7:4 9 Mantova 4 2 2 0 5:1 8 Piacenza 5 2 2 1 3:4 8 Livorno 5 1 4 0 6:4 7 Bari 5 1 4 0 4:3 7 Ascoli 5 1 3 1 3:3 6 Brescia 5 1 3 1 5:6 6 Parma 5 1 2 2 7:6 5 Rimini 5 1 2 2 5:6 5 Frosinone 5 1 2 2 5:7 5 Ancona 5 1 2 2 5:7 5 Cittadella 5 1 2 2 1:3 5 Vicenza 4 1 1 2 4:4 4 Pisa 5 1 1 3 4:8 4 Treviso (-4) 5 1 2 2 3:4 1 Modena 5 0 0 5 4:11 0 Avellino (-3) 5 0 2 3 5:10 -1 PRIHODNJI KROG (27.9. ob 16.00)Albinoleffe - Piacenza, Ascol i - Bari, Cittadella - Empoli, Livorno - Grosseto, Modena - Treviso, Rimini - Sassuolo, Salernitana - Pisa, Triestina - Mantova, Vicenza - Avellino; 29. 9. Frosinone - Ancona in Brescia - Parma. vezna vrsta, kjer sta na sredini Gorgone in Allegretti zaustavljala vsak napad, po pasovih pa sta Antonelli in Testini potrdila, da sta v odlični formi. Ob tem je treba poudariti tudi solidnost obrambe (Cacciatore in Rullo sta iz tekme v tekmo bolj zanesljiva, Cottafava pa je res nepremostljiv) in zagrizenost Figo-lija. Česa bi bila zmožna ta ekipa z dobrim napadalcem pa bo ostalo vprašanje brez odgovora. Vsaj dokler se ne vrne Granoche, ki je včerajšnji tekmi sledil s tribune in se veselil zmage soigralcev. Kljub temu, da je Triestina igrala tudi v soboto, se je trener Maran odločil, da potrdi vse igralce. Edina menjava je bila prisiljena, saj je diskvalificira-nega Minellija moral zamenjati s Pe-trasom, ki je imel glavno nalogo zaustaviti Favo. Tudi Castori se ni zmenil za zamenjave in zaupal tistim, ki so v dosedanjih štirih nastopih zbrali deset točk. Salernitana je tekmo začela z zelo visokim ritmom in agresivnim pre-singom, ki je povzročal nekaj težav Trie-stini. V prvih štirih minutah srečanja je Tricarico dvakrat poskušal, zlasti v drugem primeru pa se je Agazzi moral potruditi, da je žogo zadržal. Vendar po začetnem naletu sta Cottafava in Petras le uspela omejiti dvojico Fava-Di Napoli. Zlasti zanimiv pa je bil »zračni« dvoboj med slovaškim branilcem in nekdanjim napadalcem Rossijeve Triestine. V 20. minuti je Triestina resno ogrozila Pinnova vrata. Po lepi akciji, ki se je začela na levi z znova zelo prisebnim in učinkovitim Testinijem, je streljal An-tonelli, strel pa se je odbil od vratnice nazaj v igrišče. Nov poskus Figolija je zaustavil branilec. Štiri minute kasneje je znova posegel Agazzi, ki je z nogo posegel po strelu Carciaja in rahlem dotiku Cottafave. Prav Ciarcia' je bil zelo aktiven in v 29. minuti je po njegovem predložku z desne Di Napoli za stotin-ko sekunde zamudil zmenek z žogo in gotovim golom, saj se je napadalec Sa-lernitane nahajal le meter od gol črte. Po petnajstih minutah vedno zanimive tekme (obe ekipi sta igrali odprto in pokazali določeno organizacijo, saj je bilo jasno, da večina akcij ni bila sad improvizacije, pač pa točno določenih shem) je Triestina izkoristila izredno priložnost za vodstvo. Marchese je nekoliko nerodno zrušil Antonellija v kazenskem prostoru in Urugvajec Figoli je z močnim in natančnim strelom z bele točke premagal Pinno. Vendar bi lahko bila prednost Triestine res kratkotrajna. Po asistenci z glavo Fave se je namreč Di Napoli znašel sam pred Agaz-zijem. Vratarja je poskušal ukaniti z lo-bom, ki pa je bil rahlo previsok, saj je žoga zadela prečko. Drugi polčas se je začel s spremembo v vrstah Triestine. Zelo skromnega napadalca Ardemagnija, ki je bil v prvem delu srečanja skorajda v breme soigralcem, je zamenjal Della Rocca. Posledice so bile takoj vidne, saj je Della Rocci vsaj uspelo zadrževati kako žogo v napadu. V teh 45 minutah je sicer več priložnosti imela Salernitana, a nekaj prostih strelov Di Napolija in silovit strel z razdalje Turienza so le ustrašile Trie-stino. Najnevarnejši napadalec Triesti-ne pa je bil branilec Cacciatore. V 52. minuti je namreč prosti strel Allegret-tija prav on s kratke razdalje preusmeril proti vratom: Pinni je uspel podvig in žogo preusmeril v kot. Deset minut kasneje pa je bil desni bočni branilec z glavo netočen. Salernitana je poskušala izenačiti z visokimi podajami, a obramba Triestine je bila na mestu in v 94.minuti, ko je solidni sodnik Ciam-pi (na splošno so sojenja letos na več kot dostojni ravni) trikrat zažvižgal, so se lahko igralci Triestine povsem upravičeno veselili. Lestvica se sedaj še kako nasmiha Triestini, saj je vrh, po porazu Albinoleffeja, le točko višje. Top: Za vloženi trud in za dosežen gol gre tokrat nagrada Urugvajcu Fi-goliju. Figoli je kot ena izmed tistih nadležnih os, ki ti med poletjem ne dajo miru. Ob tem, da stalno preprečuje nasprotniku mirno graditev igre tudi dobro zadržuje žogo. Sicer ne gre za pravega strelca, a za te njegove značilnosti se je že vedelo. Flop: To so nekatere statistike, ki zadevajo Ardemagnija: 3-krat v nedovoljenem položaju, 3-krat slabo zaustavil žogo, 5-krat zgrešil podajo, 2-krat zgrešil odločilno pomikanje pred golom. Treba še kaj dodati? Iztok Furlanič terju na razpolago večje število kakovostnih igralcev). Ob dolgi odsotnosti Trezegueta (najbrž okoli 5 mesecev zaradi operacije kolena) bo Del Piero le sedel na klop, tako da je za današnjo tekmo proti Zengovi Catanii potjrena napadalna dvojica Iaquinta-Amauri. Morda bo končno le imel priložnost, da se izkaže, tudi talentirani Giovin-co. A Catanio ne gre podcenjevati, saj ima na lestvici le točko manj od črno-belih. Nedvomno črnobeli bolj tvegajo kot Inter. Ko že smo pri črnobelih čaka tokrat Udinese zahtevno gostovanje v Bologni. Trener Furlanov Marino povsem upravičeno vztraja s tremi napadalci, čeprav tokrat v standardni trojici najbrž ne bo nobenega od dveh zvezdnikov, Di Nataleja in Quaglia-relle. V začetni postavi bodo mesto dobili Sanchez, Floro Flores in Pepe, a pri Udineseju upajo, da bo učinek enak. V taborih Rome in Milana želijo potrditi, da je kriza res mimo. Ance-lotti bi v Reggiu Calabrii najraje potrdil postavo, ki je nadigrala Lazio (to se pravi brez milijone evrov vredne dvojice Ronaldinho-Ševčenko), morda pa bo Ukrajinec le igral. Alternativa je Pato. Pred še težjim gostovanjem je Roma. Na Marassiju je Genoa za vsakogar nevaren tekmec (za dodatne informacije se lahko obrnete prav na An-celottija), napadalec Milito želi nadaljevati z uspešnimi nastopi, trener Rome pa ne bo mogel računati na Totti-ja, ki ima še težave s kolenom. Med ostalimi tekmami poudarek na dvoboj med Laziom in Fiorentino oziroma med napadalcema Zaratejem in Gilardinom, ter na derbi južne Italije med Napolijem in Palermom. (I.F.) BUFFON - Italijanski nogometni reprezentant in vratar Juventusa Gian-luigi Buffon bo moral na desetdnevni prisilni počitek. Buffon si je namreč na nedeljski prvenstveni tekmi A-lige na gostovanju pri Cagliariju (1:0) poškodoval dimlje. Buffon bo tako izpustil prvenstveni tekmi proti Catanii in Na-poliju, poleg tega pa še ni znano, ali bo lahko igral v Minsku na tekmi lige prvakov 1. oktobra proti moštvu Bate Borisov. formula1 Zavrnjena pritožba McLarna PARIZ - Mednarodna avto-mobilistična zveza je zavrnila pritožbo moštva formule ena McLaren Mercedes v zvezi s pribitkom Le-wisu Hamiltonu na VN Belgije. Hamilton je na dirki skrajšal enega od ovinkov in prehitel vodilnega Kimija Raikkonena, ga nato pustil predse, nekaj kasneje pa je Britanec Finca v Ferrariju spet prehitel. Pri Mednarodni avtomobilistični zvezi so ob odločitvi poudarili, da je za prekršek, kakršnega je napravil Hamilton, predvidena kazen vožnja skozi bokse in da nikakršna pritožba ni več možna. Takrat Hamiltonu po trditvah FIA ni bilo treba v bokse le zato, ker je prekršek napravil le nekaj krogov pred koncem dirke in sodniki niso imeli časa, da bi se uskladili in mu pravočasno izrekli kazen in le zato so se odločili za časovni pribitek. Hamilton je po odločitvi v Parizu poudaril, da je takšen razplet pričakoval SVETOVNA LIGA - V svetovni ligi 2009 bo italijanska moška odbojkarska reprezentanca v skupini A igrala proti ZDA, Kitajski in Nizozemski. Prvo tekmo bo Italija igrala 12. junija proti Kitajski. Finalni del turnirja bo od 22. do 26. julija. SUPERPOKAL - Nocoj ob 20. uri se bosta v športni dvorani v Postojni za slovenski superpokal pomerila državni in pokalni prvak Union Olimpija ter državni in pokalni podprvak Helios Domžale. POKAL DAVIS - Finalisti letošnjega tekmovanja Argentinci se bodo v novi sezoni najprej pomerili z Nizozemci, branilce naslova Špance, ki so letos prav tako v finalu, pa čaka dvoboj s srbsko moško ekipo. Ostali: Češka - Francija, ZDA - Švica, Hrvaška - Čile, Švedska - Izrael, Rusija - Romunija, Nemčija - Avstrija. DIJAŠKO PRVENSTVO - Z uradnim odprtjem se je v Lignanu začela državna faza. Ob prisotnosti deželnih odbornikov za šport Elia De Anne in za kulturo in šolstvo Roberta Molinara se je na mimohodu zvrstilo skoraj 3.000 srednješolcev. Prisotna sta bila tudi nekdanja vrhunska športnika Dino Meneghin in Sara Simeoni, svetovni boksarski prvak Clemente Russo, državna prvakinja v triathlonu Alessia Trost in paraolimpijka Pamela Pezzuto. Leopard Zakumi se je predstavil JOHANNESBURG - Uradna maskota nogometnega SP 2010 v Južnoafriški republiki je zelenolasi leopard Zakumi. ZA označuje Južno Afriko, medtem ko kumi v nekaj afriških jezikih pomeni deset (za 2010). Zakumija je izdelal Andries Odendaal iz Cape Towna, leopard pa ima zelene lase zato, da se lažje »zlije« z zeleno barvo nogometnega igrišča. FIFA je prvič uvedla uradno maskoto že na prvenstvu 1966 v Angliji, ko se je predstavil levček Willie. Vendar pa lev Goleo, maskota minulega SP 2006 v Nemčiji ni bil komercialna uspešnica, saj je moralo podjetje, ki ga je proizvajalo, razglasiti bankrot. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2008 21 kolesarstvo - Pred nedeljskim cestnim SP Oscar Freire četrtič ali Paolo Bettini tretjič? Italijani in Španci imajo še druge adute - Polemike v slovenskem taboru Z dirko na kronometer za kategorijo moški Under 23 se je včeraj pričelo svetovno prvenstvo v kolesarstvu v Vareseju. V naslednjih dneh se bodo po ulicah in okolici lombardskega mesta zvrstile še ostale ženske (Elite) in moške (Under 23 in Elite) dirke. Skupno bodo podelili 6 mavričnih majčk: tri za dirke proti času in tri za cestne dirke. V Vareseju je kolesarstvo zelo popularen šport. Alfredo Binda, Luigi Ganna, Claudio Chiappucci, Stefano Garzelli, Ivan Basso in Stefano Zanini so se vsi rodili v tem mestu. Varese je leta 1951 že gostilo svetovno prvenstvo. Med profesionalci je takrat slavil švicar Ferdi Kubler. Za Italijo pa bo to že tretje prvenstvo v zadnjih 9 letih. Leta 1999 in leta 2004 se je odvijalo v Veroni. Obakrat je slavil Španec Oscar Freire. Osrednja dirka bo v nedeljo, 28 septembra, ko bodo potiskali na pedale najbolj znani kolesarji kategorije Elite. Tom Boonen, Alessandro Ballan, Alberto Contador in ostal profesionalci, ki so čez leto navdušili lastne navijače na krožnih ali enodnevnih dirkah, bodo morali tokrat petnajstkrat opraviti 17,35 km dolg krog, skupno 260,25 km, s startom in ciljem na hipodromu Le Bettole, v središču mesta, katerega so organizatorji spremenili v velodrom in v katerem je prostora za 6.500 gledalcev. Proga je po mnenju izvedencev še kar zahtevna, saj bodo kolesarji vozili večinoma po mestnih ulicah, občasno tudi tlakovanimi s kockami. Skupna višinska razlika je 3.405 metrov. Proga ima dva vzpona. Enega takoj po startu, grič Montello, vzpon je dolg 1.150 metrov in ima povprečno 6,5 % naklona. Drugi pa - sedem kilometrov pred ciljem meri 3.130 metrov, povprečni naklon je 4,5%. Kot na letošnjih olimpijskih igrah, bi moral tudi tokrat biti v ospredju dvoboj med Italijani in Španci, kateri so bili skupno kar sedemkrat na najvišjih stopničkah v zadnjih devetih letih: Oscar Freire 1999, 2001, 2004, Mario Ci-pollini 2002, Igor Astarloa 2003, Paolo Bettini 2006 in 2007. Glavni dvoboj naj bi bil predvsem med Freirom in Betti-nijem. Oba namreč naskakujeta poseben rekord. Španec bi rad dosegel tretjo zmago na italijanskih tleh in obenem svojo četrto zmago na svetovnem prvenstvu. Italijan pa bo skušal doseči tretjo zaporedno zmago, kar ni še uspelo nobenemu kolesarju. Obe ekipi, ki bosta na startu imeli kar dvanajst kole- Maloriju kronometer mladih, Koren 7. VARESE - V prvi disciplini svetovnega prvenstva, kronometru mlajših članov, je naslov svetovnega prvaka osvojil Adriano Malori (na sliki). Italijan je za 50 sekund premagal Nemca Patricka Gretsc-ha, Avstralec Cameron Meyer na tretjem mestu pa je zaostal minuto in štiri sekunde. Po 33,5 kilometra dolgi preizkušnji je bil zadovoljen tudi Kristjan Koren, edini slovenski predstavnik. Vse do zadnjih kilometrov je bil celo v igri za kolajno (na dveh vmesnih merjenjih časa je bil tretji), zaključni spust pa se mu je ponesrečil. Na koncu je v konkurenci 64 tekmovalcev z zaostankom minute in 25 sekund zasedel sedmo mesto. S tem je izboljšal 10. mesto s prvenstva leta 2006 v Salzburgu. košarka - V Phoenixu menjava za Nasha Goran Dragic osmi Slovenec v NBA-ligi PHOENIX - V letošnji sezoni bo na drugi strani Atlantika slovensko košarko predstavljal tudi reprezentančni branilec Goran Dragic, ki je z moštvom Phoenix Suns podpisal štiriletno pogodbo. V minuli sezoni je ta 22-letni košarkar kot posojeni igralec španske Tau Ceramice igral za ljubljansko Union Olimpijo.To, na kar se je Dragic pospešeno pripravljal že nekaj mesecev, se je tako danes ponoči vendarle zgodilo. Slovenski košarkar, ki so ga Sonca iz Arizone izbrala v drugem krogu nabora, je že sredi avgusta končal sedemtedenska pogajanja s španskim klubom in podpisal dogovor o odkupu pogodbe. Koliko bo obetavni Slovenec moral odšteti za odkup, je neznanka, v medijih pa so se pojavljale različne številke. Nekateri mediji so poročali, da bo moral Ljubljančan Tau Ceramici odšteti dva milijona dolarjev, nekateri pa, da ga bo odkup stal »le« milijon zelencev. V vsakem primeru pa bo pol milijona od skupne vsote plačal Phoenix, kot to določajo pravila severnoameriške košarkarske lige NBA. V prvem letu naj bi v Phoenixu zaslužil približno dva milijona dolarjev, skupaj pa deset milijonov dolarjev. Dra-gič naj bi bil v Phoenixu menjava za izkušenega kanadskega zvezdnika, 34-let-nega Steva Nasha, ob tem pa naj bi v klubu v njem videli perspektivo za prihodnost. Ne nazadnje so ga vodilni možje Sonc ocenili kot drugega najkakovostnejšega organizatorja igre na naboru. Eden najbolj nadarjenih slovenskih branilcev bo tako v naslednji sezoni zaigral v zvezdniški ekipi »Sonc«, v kateri so med drugimi Shaquille O'Neal, Steve Nash, Amare Stoudemire, Grant Hill, Boris Diaw in Leandro Barbosa. Dragic je po Marku Miliču, Rašu Nesteroviču, Boštjanu Nachbarju, Primožu Brezcu, Benu Udrihu, Saši Vuja-čiču in Urošu Slokarju še osmi slovenski košarkar, ki se bo preizkusil v severnoameriški profesionalni ligi NBA. sarjev, pa imata v svojih vrstah še druge adute, kot so Alessandro Ballan, Damiano Cunego, Luca Paolini in Davide Rebellin na eni strani ter Alberto Contador, Samuel Sanchez in Alejandro Val-verde na drugi. Kdo pa bo lahko prekrižal račune tema dvema velesilama? V prvi vrsti so to lahko Belgijci, med katerimi izstopajo Tom Boonen, Gilbert Phillipe in Greg Van Avermaet. Na stavnicah pa uvrščajo med možne favorite tudi Nemca Stefana Schumac-herja in Luksemburžana Kima Kirchna. Prav gotovo pa lahko pride tudi do zmage outsiderja, kot natanko pred dvajsetimi leti, ko je v Belgiji zmagal še takrat nepoznani Maurizio Fondriest. Med outsiderje spadajo slovenski kolesarji. Martin Hvastja, slovenski kolesarski selektor, je določil, da bodo v nedeljo na startni liniji Grega Bole, Borut Božič, Janez Brajkovič, Kristjan Fajt, Matej Stare in Gorazd Štangelj. Vsi se niso strinjali s takimi odločitvami selektorja. Nekateri so se zelo čudili, ker ni bil poklican Robert Vrečer, ki je v zadnjih dveh mesecih zmagal na kar štirih, sicer manjših, dirkah. Hvastja pa verjame v svoje izbire in bo s temi kolesarji skušal izboljšati najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnem prvenstvu, tretje mesto, ki ga je dosegel Andrej Hauptman leta 2001 v Lizboni. Edvin Bevk hokej na ledu - Športni vodja »orlov« iz Tablje Saverio Anzilutti »Lepo bi bilo igrati v Ljubljani, na Dunaju in v Budimpešti pred več tisoč gledalci« Aquile FVG v ligi EBEL (še) ne morejo igrati - Sodelujejo s slovenskimi klubi - V soboto proti Fassi Ekipa Aquile FVG Generali, ki nastopa tretjo sezono v hokejski A1-ligi na ledu, se bo tudi letos potegovala za uvrstitev v play-off. »Odkrito ciljamo na uvrstitev v končnico prvenstva. Želeli bi izboljšati lansko sedmo mesto. V državnem pokalu pa letos branimo lansko prvo mesto. Zavedamo se, da nas čaka izredno težka naloga. Skušali pa se bomo potrditi. Uvrstitev v zaključni pokalni turnir štirih najboljših (Final four) je minimalni cilj našega kluba, saj smo zaprosili hokejsko zvezo, da bi v Tablji organizirali finalni del,« je letošnje načrte »orlov« predstavil športni vodja Saverio Anzilutti. Uradni del sezone se je za Aquile sicer že začel. Prejšnji teden so v superpokalu izgubili proti državnim prvakom iz Bocna (6:3). Kdo so letos glavni favoriti? Glavni favorit bo tudi letos Bocen. Imajo odlično ekipo in težko jih bo kdo premagal. Hitro za njimi je Cortina. Škoda za Milano, ki bo letos nastopal v A2-ligi. To ni dobro za hokej. Ta šport se bo v Italiji razvil le, če bodo v A1-li- atletika - Na Euromaratonu Koper-Milje Luka Kafol absolutno 16. in tretji med Tržačani Nedeljskega polmaratona Koper -Milje se je udeležila tudi skupina slovenskih tekačev, med njimi pa je bil najuspešnejši Luka Kafol (letnik 1982), ki je 21 km dolgo progo pretekel v 1 uri 17 minutah in 16 sekundah: »To je moj osebni rekord. Dobro in konstantno sem treniral celo poletje, skorajda vsak dan. Vadbeni program mi je sestavil trener kluba Amici del Tram de Opicina Gianni Crevatin,« je pojasnil Luka, ki je bil absolutno 16., peti v kategoriji do 35. let in tretji med Tržača-ni. »Pogoji so bili odlični. Proga je precej hitra, samo v Ankaranu se cesta nekoliko vzpne,« je opisal progo, ki povezuje Koper in Milje. 26-letni tekač je razdaljo pretekel s klubskim kolego: »V družbi je lažje, saj sva si medsebojno pomagala. To je seveda pripomoglo k takemu rezultatu.« Polmaraton je bil nasploh dobro organiziran. »Mogoče so bili organizatorji nekoliko pomanjkljivi pri oznakah kilometrov, ki smo jih od 10 do 15 km pogrešali,« je povedal Luka. Na startu je bilo preko 400 tekačev, v konkurenci štafet pa 31 LUKA KAFOL dvojic (vsak tekač je pretekel 10,5 km). Kafol sicer nastopa tudi v okviru trofeje Pokrajine Trst. V kategoriji do 30. let se bori za prva mesta: »Neposredni tekmec je Filippo Pagasino. Ta dvoboj mi daje dodatnih motivacij za napredovanje,« je še dodal Luka, ki se sedaj mrzlično pripravlja na ljubljanski polmaraton, ki bo sovpadal tudi s koncem njegove letošnje tekmovalne sezone: »Ta bo v nedeljo, 26. oktobra. Upam, da mi bo uspelo izboljšati osebni rekord, kar pa ni od muh. Kopica dejavnikov se mora tisti dan ujemati, da bo lahko rezultat boljši.« odbojka Danes spet deželni pokal Corazza za Val Danes zvečer bo na sporedu 3. krog kvalifikacijskega dela deželnega obojkarskega pokala. Na igrišču bosta dve slovenski moški ekipi. Olympia se bo na domačih tleh, s pričetkom ob 20.30, pomerila s tržiškim Fincantieri-jem, Sloga Tabor Televita, ki neprema-gana vodi v skupini, pa bo v Trstu gostovala pri ekipi Triestina Volley. Za Odbojkarski klub Val bo v novi sezoni C-lige igral tudi Tržačan Andrea Corazza, ki je Valov dres oblekel že pred dvema sezonama, lani pa je branil barve tržaškega moštva Ferroallu-minio v B2-ligi. Corazza igra na položaju centra in je tako in tako last štan-dreškega kluba. Napadalec »orlov« Stefano Margoni gi prisotne ekipi večjih mest, na primer Milano, Torino, Varese itd. Ali hokej na ledu v Italiji sploh napreduje? Na žalost zelo počasi. Za sponzorje še nismo tako zanimivi, da bi lahko vlagali v ta šport. Upam, da se nam bodo pisali boljši časi. Mogoče bi se morali tudi vi preseliti v Videm ali celo v Trst... To sploh ni slaba ideja. Mi bi bili na to pripravljeni, toda tako Videm kot Trst nimata potrebnih športnih infrastruktur. Ali sta župana pripravljena zgraditi ledeni dvorani? Dvomim. Vsekakor v Tabljo prihaja občinstvo iz celotne dežele. Poznam ljubitelje hokeja iz Tržiča, Pordenona in Spilimberga, ki redno zahajajo v PalaVuerich. Pred leti ste imeli tudi nekaj hokejistov iz Slovenije? Ko smo še nastopali v A2-ligi smo imeli kar nekaj slovenskih hokejistov. Prihajali so iz Jesenic, Bleda in Ljubljane. V A1-ligi pa bi morali vzeti bolj kakovostne slovenske hokejiste in morali bi potrositi kar nekaj denarja. V Sloveniji imajo odlični ekipi, Ljubljano in Jesenice. Tako da vsi najboljši Slovenci igrajo pri teh dveh klubih. Pri teh klubih kroži tudi več denarja kot pri nas. Najbrž je slovenski hokej kakovostnejši od italijanskega. Velja. V Sloveniji je ta šport zelo priljubljen in razširjen. Pa tudi slovenska reprezentanca je boljša od italijanske. Ste kdaj pomislili, da bi lahko nastopali v hokejski ligi EBEL, v kateri nastopajo avstrijska, madžarska, slovenska in hrvaška moštva? Žal so to v tem trenutku le sanje, saj bi se morali izpisati iz italijanske prve lige. Vzporedno nam ne bi uspelo igrati obeh prvenstev. Dve ekipi pa si finančno ne moremo privoščiti. Ta liga je zelo kakovostna. Zelo lepo pa bi bilo igrati v Ljubljani, Jesenicah, na Dunaju, v Budimpešti in v Zagrebu. V teh dvoranah se zbere tudi nad pet tisoč ljudi. Mogoče v bodoče se bodo pri nas spremenila pravila in bomo lahko zaprosili za nastop v ligi EBEL. Sodelujete s slovenskimi klubi? Da, veliko. Predvsem z Jesenicami in Bledom. Angažirali smo tudi slovenskega trenerja Ivana Janeza Mlakarja, ki skrbi za mladinski sektor. Vsekakor s slovenskimi klubi večkrat igramo prijateljske tekme. Prav tako tudi z ekipo iz Beljaka, s katerimi smo dejansko pobrateni. V SOBOTO - Ekipa Aquile FVG Generali bo redni del prvenstva začela v soboto. V 1. krogu bodo v dvorani PalaVuerich v Tablji gostili Fasso. Prihodnjo soboto (4.10.) pa bo v Kanalski dolini gostoval Bocen. Regularni del prvenstva se bo končal 2. januarja. Sledili bodo kvalifikacije za uvrstitev v play-off (do 28.2.), zatem pa še play-off (od 1. do 4. mesta) in play-out (od 5. do 8. mesta). V državnem pokalu bodo »orli« 14. oktobra igrali v gosteh proti južnotirolski ekipi HC Neumarkt. (jng) jadranje Čupini jadralci tik za velikankami V okviru jadralnega sejma so v Izoli priredili tudi preizkušnjo Pokala Slovenije za tekmovalne in potovalne jadrnice. Med sodelujočimi jadrnicami je tekmovala tudi Maxi Jena Mitje Kosmine, ki je zasedla prvo absolutno mesto, odlična absolutna četrta pa je bila jadrnica Skorpio s Čupinimi jadralci. Krmar - trener Matjaž Antonaz in jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (odgovorona za jadra) so bili nasploh prvi med potovalnimi jadrnicami. Drugo mesto je zasedla jadrnica Amis, tretje pa Dobro Jutro. 22 Sreda, 24. septembra 2008 ŠPORT / tenis - Absolutno žensko deželno prvenstvo Paola Cigui drugič najboljša igralka FJK V finalu se je pomerila s prijateljico Alessio Bertoia - Carlotta Orlando (Gaja) je izpadla v četrtfinalu Teniška igralka padriško-gropajske Gaje Paola Cigui je potrdila, da je najboljša igralka naše dežele. V nedeljo je slavila drugo zmago na absolutnem deželnem prvenstvu (lani je prvič osvojila deželni naslov), ki je prejšnji teden potekalo v kraju San Vito al Tagliametno. Mlajša gajevka Carlotta Orlando pa se je prebila do četrtfinala, tako da se lanski finalni dvoboj med našima igralkama ni ponovil. Deželno prvenstvo je bilo letos v primerjavi z lansko izvedbo kakovostnejše. V ženski in moški konkurenci so nastopili tudi igralci, ki ne nastopajo v klubih naše dežele, so pa rojeni in živijo v FJK. Paola Cigui je bila tudi tokrat razred zase. Do finala se je uvrstila brez težav z le enajstimi izgubljenimi igrami. V prvem krogu je s 6:0 in 6:1 premagala starejšo Cinzio Calduzzi (lady), v četrtfinalu pa je bila boljša od mlajše igralke Gorgie Vitale (6:2 in 6:1). Polfinale proti 16-letni Ele-ni Bertoia (kat. 2.7, med najboljšimi igralkami U16 v Italiji) je osvojila s 6:3 in 6:4. V finalu se je pomerila s starejšo sestro Alessio Bertoia, ki je kot Paola na italijanski jakostni lestvici kategorija 2.3, na svetovni lestvici WTA pa je naša igralka za 200 mest boljša. To se je naposled pokazalo tudi na igrišču. Le v prvem setu je Paolo izdala trema in posebni občutki: »Z Alessio sva od vedno dobri prijateljici, tako da je bilo na začetku za obe nerodno. V drugem setu pa sem zaigrala bolj agresivno in brez težav slavila zmago,« je pojasnila Paola, ki je nasprotnico premagala s 6:7 in 6:3. Ob posamičnih nastopih je 19-le-tnica nastopila tudi v mešanih dvojicah s Štefanom Baccarinijem. V finale se je prebila brez odigranega niza, saj so vse ostale dvojice odpovedale. Dvojica je v tekmi za 1. mesto izgubila s 6:1 in 6:3. Državna podprvakinja U16 Carlot-ta Orlando pa je svoje nastope na dežel- Paola Cigui se je na vrh deželnega ženskega tenisa povzpela drugič, v ponedeljek pa je na najnovejši računalniški lestvici WTA napredovala na 690. mesto kroma nem prvenstvu zaključila v četrtfinalu. Nasičenost nastopov jo je najbrž izmučila, tako da je proti starejši Anissimovi izgubila s 6:1 in 6:1. Igralka Gaje je namreč istočasno nastopala tudi v Lignanu na Igrah Alpe-Jadran. Nasploh je bila letošnja izvedba deželnega prvenstva večinoma domena furlanskih igralcev in igralk. V moškem turnirju so prednjačili predvsem predstavniki kluba Tennis Udinese, ki bodo letos nastopali v moški A1-ligi. U12: Gajevki izločeni Mladi Gajini tenisačici, 12-letna Ni-coletta Furlan in leto dni mlajša Petra Cor- bo sta zaključili nastope državne faze ekipnega prvenstva. Na jugu Italije v kraju Palgiano pri Tarantu sta v drugem krogu izgubili s 3:0 proti objektivno boljšim nasprotnicam tamkajšnjega kluba in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Klub iz Palgiana slovi po kvalitetnem mladinskem sektorju, boljših članskih ekip pa nima. Naši igralki sta bili obenem nekoliko oškodovani zaradi igralskih pogojev: igrali sta namreč na sintetični podlagi, tekme pa je oviral tudi močan veter. Kljub izločitvi iz nadaljnjega tekmovanja gre za najboljši uspeh mladinskih ekip padriško-gropajske Gaje. Pred Nicoletto in Petro se nobena ekipa ni uvrstila v drugi krog državne faze. košarka - U17 Jadran v zahtevnem prvenstvu Danes bodo Jadranovi mladinci začeli svoje nastope v državnem prvenstvu U17. V prvem krogu se bodo v Vidmu pomerili z UBC-jem (ob 20.45). Tudi letos bo državno prvenstvo zahtevno. Večino ekip sestavljajo namreč prave selekcije najboljših igralcev letnika 1992 in 1993, kar daje celotnemu prvenstvu dodatno kvaliteto. Ja-dranovci so se na začetek prvenstva dobro pripravili: »Lani so se naši igralci letnikov 1992 in 1993 že pomerili v tem prvenstvu. Smo solidna ekipa, imamo kar nekaj kvalitetnih posameznikov, ki se lahko z ostalimi ekipami kosajo povsem enakovredno. Za razliko od ostalih pa nimamo 12 enakovrednih igralcev,« je ocenil svoje varovance trener Mario Gerjevic, ki bo z Deanom Oberdanom vodil ekipo. Na domačih tekmah bodo v Jadranovem dresu nastopali tudi nekateri najperspektivnejši igralci letnika 1994. Cilj naše ekipe je uvrstitev med prve štiri ekipe, kar vodi v naslednjo meddeželno fazo: »Cilj je nekoliko višji od naših realnih možnosti. Res pa je, da to motivira igralce, da bodo vedno dali vse od sebe,« je pojasnil Gerjevic, ki uvršča med glavne favorite Snaidero, selekcijo Pordenona, CBU, UBC in Don Bosco. Prejšnji konec tedna se je na malem nogometnem igrišču v Gabrjah pri Gorici končal mladinski nogometni turnir (2. turnir začetnikov 7:7, 4. turnir cicibanov in 2. srečanje mlajših cicibanov), ki ga že vrsto let organizira domače kulturno društvo Skala. Letos je prvič stekel pod pokroviteljstvom Pokrajine Gorica in v sodelovanju z nogometnim klubom Monfalcone ter z društvom Inter Campus. Pri KD Skala so se letos odločili, da bodo sodelovali še z ostalimi goriškimi društvi. Turnir je tako iz leta v leto bolj kakovosten in zanimiv. Na letošnji izvedbi je nastopilo 266 mladih nogometašev od letnika 1997 do 2002. V starostni kategoriji začetnikov je nastopilo šest ekip. Na prvo mesto sta se »ex-aequo« uvrstili ekipi Monfalcona in Cormonsa. Pokal Skala so organizatorji podelili mlajši ekipi iz Krmina. Od ekip naših društev sta nastopili Mladost in Ju-ventina. V kategoriji mlajših cicibanov je nastopilo pet ekip. Organizatorji pa v tej kategoriji upravičeno niso podelili pokalov, saj tudi federacija ne upošteva rezultatov in vrstnega reda. Najmlajši so se tudi pomerili v raznih spretnostih igrah. Tudi v tej kategoriji sta od naših društev nastopili Juventina in Mladost. Približno 110 nogometašev pa se je pomerilo v kategoriji cicibanov. Pokal Skala 2008 so osvojili nogometaši štandreške Juventine, ki so zbrali največ točk. Uspešno so nastopali tudi cicibani Sovodenj in Mladosti. Predsednik KD Skala Edi Sambo je zelo pozitivno ocenil letošnji turnir: »Vse je steklo v najlepšem redu, čeprav nam jo je vreme pošteno zagodlo. Na tekmah in na nagrajevanju so bili prisotni številni člani federacije in javnih oblasti, ki so V Gabrjah je nastopilo osem ekip cicibanov (v ospredju levo ekipa Sovodenj). Na sliki spodaj cicibani štandreške Juventine se veselijo prvega mesta bumbaca nam letos priskočili na pomoč. Upam, da nam bodo v kratkem odobrili finančni prispevek za gradnjo slačilnic. Če bo do tega prišlo, bomo v prihodnje lahko organizirali tudi mednarodni turnir.« IZIDI - Začetniki 7:7: Monfalcone - Audax 4:0, Juventina - S. Gottardo 1:2, Monfalcone - Cormons 3:0, Mladost - S. Gottardo 1:0, Cormons - Audax 4:1, Juventina - Mladost 3:0; Cormons - Mon-falcone 2:1, S. Gottardo - Juventina 1:1, Audax - Monfalcone 0:3, S. Gottardo -Mladost 3:1, Audax - Cormons 0:1, Mladost - Juventina 0:2. Cicibani: Ju-ventina - Monfalcone B 6:0, Cormons -Staranzano 4:2, Monfalcone A - Sovod-nje 0:0, Sovodnje - Cormons 2:3; Turria-co - Monfalcone B 2:1, Juventina - Mladost 2:3, Sovodnje - Staranzano 3:0, Mon-falcone A - Cormons 2:0, Juventina - Tur-riaco 2:0, Monfalcone A - Staranzano 0:0, Mladost - Monfalcone B 3:0, Mladost -Turriaco 1:1. □ Obvestila mladinski nogomet - Turnir Skala v Gabrjah za najmlajše kategorije Vsi so se zabavali Nagajalo je le slabo vreme - Nastopili so tudi Juventina, Mladost in Sovodnje - Edy Sambo: Radi bi organizirali mednarodni turnir JK ČUPA vabi člane na društveno regato, v nedeljo, 28. septembra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 27. septembra, od 16.30 do 18.00, in v nedeljo, 28. septembra, od 8.30 do 10.30. ŠPORTNA ŠOLA BOR obvešča, da se bo telovadba za otroke stare od 1. so 3. leta ter od 3. do 6. leta starosti začela v soboto, 4. oktobra, s sledečim urnikom: 9.3010.30 in 10.30-11.30 na Štadionu 1. maj. Vpisovanje in informacije na licu mesta. SPDTorganizira tečaj Nordijske hoje. Za informacije in prijave pokličite na tel. 040/220155 (Livio). SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.00-20.00). AŠD BRDINAobvešča člane, da je do jutri, 25. septembra še možno naročiti društvene smučarske kombinezone. Za informacije lahko kličete na številko 3488012454. HOKEJSKI ODSEK ŠD POLET vabi vse, ki bi radi igrali hokej (otroke in odrasle), naj se zglasijo ob torkih in četrtkih od 18.30 dalje na kotalkališču v Repentabor-ski ulici na Opčinah, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 4-7 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Op-činah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opčine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 12-15 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 349-7597763 Nastja ali 346-1852697 Petra. AŠD ZARJAorganizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO-VEL sporoča, da bo vadba v sezoni 2008/09 potekala s sledečimi urniki: minimotorika (2004-05) ob sredah 16.15-17.15 v telovadnici na Kontovelu, motorika (letniki 2001, 2002, 2003) ob ponedeljkih 16.1517.15 v telovadnici pri Briščikih, ob sredah 16.15-17-15 v občinski telovadnici v Repnu; minibasket za deklice (1998, 1999, 2000, 2001) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 17.15-18.15 v Repnu, ob četrtkih 16.15-17.15 pri Briščikih; minibasket za dečke (1999-2000) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 18.15-19.15 v Repnu, ob petkih 16.3017.30 v Repnu. Za informacije 338-5889958 (Andrej Vremec). ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel jutri, 22.9. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za informacije kličite na tel. št 3331755684 (Silva). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem in so začetniški ter nadaljevalni. Tel. na št. 3898003486 - Mara. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da bo v sredo, 1.oktobra, ob 20.30 začela predsmučarska vadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemon-te 11 v Trstu. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 3356123484. / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. septembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno. Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuco 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredM (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Carramba! Che fortuna (v. R. Carra') 23.15 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.25 Nan.: Otto semplici regole 9.45 Nan.: Tracy e Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.00 Dok.: Voyager: ai confini della co- noscenza 23.10 Šport: Speciale 90° minuto 0.55 Dnevnik Rai Tre 6.00 8.05 9.05 10.30 13.05 14.00 15.10 17.00 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: La discoteca (kom., It, '83, r. M. Laurenti, i. N. D'Angelo, Bombolo) 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene estate Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Kolesarstvo: krono (Ž) Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Nan.: La Nuova Squadra 23.05 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.40 Variete: Tegno nelle mane occhi e orecchi: Michelagniolo 0.30 Aktualno: Dnevnik, vremenska napoved Rete 4 Pregled tiska Aktualno: Secondo voi, sledi Peste e corna e gocce di storia Nan.: Chips Nad.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Hunter Nad.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Operazione Normandia (voj., ZDA, '56, i. R. Taylor) Nan.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Julie Lescaut Šport: Controcampo (v. A. Brandi, C. Chiabotto) 15.00 16.00 18.40 18.55 20.20 21.10 23.00 Canale S 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Nad.: My life Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Crimini bianchi (It., '08, r. A. Ferrari, i. D. Pecci, R. Memphis) Aktualno: Matrix (vodi E. Mentana) Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.35 16.50 Risanke 9.05 Nan: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 16.50 Risanke 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip (v. E. Papi) 21.10 Film: Garfield - Il film (kom., ZDA, '04, r. P. Hewitt, i. J. Love Hewitt, B. Meyer) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Pregled tiska 8.50 Klasična glasba 9.35 14.00 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.40 Inf. odd.: Ratatouille 13.30 ... Attualita' 15.20 Aktualno: Il meglio di 1x1 Giova- ni a confronto 19.05 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Rotocalco ADN Kronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Alla scoperta dell'uni- versita' di Trieste 21.10 Film: L'ultima occasione La l LAs 7.00 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Mai dire si 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Uragano (dram., ZDA, '79, r. J. Troell, i. J. Robards, M. Farrow) 16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 J V \ 22.45 Film: Save the last dance (glasb., ZDA, '01, r. T. Carter, i. J. Stiles, S.P. Thomas) 1.00 Studio sport 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Point break (akc., ZDA, '91, r. K. Bigelow, i. P. Swayze) 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Nan.: The L World 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nanizanka: Moby Dick in skrivnost dežele Mu (pon.) 9.30 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik 9.40 Risanka 10.05 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 10.30 Sprehodi v naravo 10.45 Knjiga mene briga 11.05 Z glavo na zabavo 11.30 Dok. serija 12.05 Glasbeni večer (pon.) 12.30 Samospevi Alojza Srebotnjaka 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (pon.) 13.35 Umetnost igre (pon.) 14.05 Mednarodna obzorja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Izob.-svetovalna odd.: Turbulenca 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Sredina filmska uspešnica 22.10 Prvi in drugi 22.30 Odmevi, kultura, športne in vremenske vesti 23.40 Omizje 0.30 50 let televizije (t* Slovenija 2 6.30 9.30, 11.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 13.40 Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) 14.30 19.00 50 let televizije 14.50 15.25 15.55 16.10 17.25 18.00 18.25 18.35 20.00 20.55 21.25 22.15 0.15 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.10 22.40 23.15 0.30 11.30 12.00 18.00 18.45 19.00 19.55 20.30 21.00 22.00 Svet vodnih živali Prava ideja! Črno beli časi Koktajl Mostovi - Hidak Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Platforma Nad.: Sušno območje Tv priredba predstave MGL: Drago Jančar Slovenska jazz scena Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Nepremagljivi zakrinkani jezdec Biker explorer Maremetraggio 2008, sledi Dok. oddaja City folk (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... City folk Ethnopolis 2008 Folkest 2008 Artevisione Iz arhiva po vaših željah Čezmejna tv i Tv Primorka 20.00, 23.10 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 23.45 Videostrani maja in čarobna skrinja Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) EPP Na Primorskem Odprta tema studio Signal Kmetijska oddaja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Ko se stikajo kulture; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 V kraljestvu samospeva; 18.00 Istrska srečanja;19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Juto na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan il pol; 10.20 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.0014.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giu-liana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dne- va; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 24. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 7/15 CELOVEC O 6/15 TOLMEČ O 5/18 VIDEM O 6/21 O PORDENON 7/20 TRBIŽ O 0/13 O 1/13 KRANJSKA G. o 6/14 S. GRADEC MARIBOR O 8/15 M. SOBOTA O 7/15 O TRŽIČ 5/16 O KRANJ CELJE 6/16 O PTUJ O ¿5- 9/21 ČEDAD O 7/20 ^ O LJUBLJANA GORICA nf° N. GORICA 8/17 N. MESTO 7/16 GORICA O 7/19 POSTOJNA O ^ //l9 O 3/15 --- „ .. „JV, KOČEVJE TRST XX O 13/21HV o " PORTOROŽ O -------^ ČRNOMELJ 8/20 iUMAG „„..,■.... REKA 10/20 ) UMAG OPATIJA . ZAGREB 8/16 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANESS ^Ob morju in v nižinskem pasu bo zmerno oblačno, več spremenljivosti bo v hribovitem svetu. Deloma jasno bo z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v alpskih dolinah malo nad 0, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad našo deželo pritekajo s severovzhoda tokovi mrzlega zraka. Danes bodo ti tokovi bolj zmerni in suhi, jutri pa močnejši in v višinah bolj vlažni. Višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka se še zadržuje nad Alpami, severnim Sredozemljem, severnim Balkanom in delom srednje in vzhodne Evrope. Nekoliko še vedno vpliva tudi na vreme pri nas. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 15.58. Dolžina dneva 12.03. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 16.43. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 1.51 najnižje -43 cm, ob 8.40 najvišje 34 cm, ob 14.25 najnižje -13 cm, ob 19.52 najvišje 29 cm. Jutri: ob 2.25 najnižje -52 cm, ob 9.02 najvišje 42 cm, ob 14.55 najnižje -24 cm, ob 20.32 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............13 2000 m............0 1000 m ........... 8 2500 m...........-3 1500 m............4 2864 m...........-5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. TOLMEČ O 6/18 TRBIŽ O 2/12 o 2/13 KRANJSKA G. VIDEM O —7/20 O PORDENON 8/19 ČEDAD O 8/19 CELOVEC O 7/14 TRŽIČ 6/14 O KRANJ MARIBOR O 9/13 GrAdEC 8/14 U M. SOBOTA MARIBOR O 8/12 M^O 7/12 S. GRADEC PTUJ O CELJE 7/14 ^^ oB5> LJUBLJANA ZAGREB 9/14 8/13 N MESTO 8/13 ' O GORICA n 0 N. gorica N 8/13 N. mesto 8/13 10/20 0 8/19 Aye°STOJNA o O 4/14 KOČEVJE - o - ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri se bo nadaljevalo spremenljivo vreme, možno je več Jutri in v petek bo na Primorskem deloma jasno, burja se oblačnosti v hribovitem svetu. Niso izključene tudi občasne bo nekoliko okrepila. Drugod bo pretežno oblačno, predv-padavine. Ob morju bo verjetno pihala zmerna burja. sem na vzhodu bo občasno rahlo deževalo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER velika britaniJa - Čeprav so malo rabljene Lokalne skupnosti za ohranitev rdečih telefonskih govorilnic LONDON - Mednarodni telekomunikacijski gigant British telephone (BT) se je odločil nekoliko počakati, preden z omrežja odklopi sicer legendarne, a v dobi prenosnih telefonov malo rabljene rdeče telefonske govorilnice. S tem je lokalnim oblastem dal čas do 1. novembra, da jih "posvojijo", kar pomeni, da bodo nase prevzele stroške vzdrževanja govorilnic. "Čeprav jih ne uporablja več prav veliko ljudi, priznavamo, da je legendarna rdeča govorilnica središče skupnosti, še posebej na podeželju," je povedal predstavnik BT, ki se je govorilnice odločila odklopiti z omrežja, saj jih le še redko kdo uporablja. Tej odločitvi so se uprli borci za zaščito kulturne dediščine, ki menijo, da so govorilnice pomemben simbol narodne identitete in pomembno prispevajo k značaju in videzu veliko zgodovinskih območij po vsej državi. Prav zaradi tega se je BT odločil lokalnim oblastem ponuditi možnost posvojitve in financiranja prepoznavnih rdečih govorilnic, kar jim bo omogočilo, da ostanejo na svojih mestih. "To je dobrodošla novica za mnogo ljudi, ki so zrasli ob klasičnih britanskih rdečih govorilnicah. Radi bi videli, da tudi ostanejo," so odločitev BT pozdravili pri organizaciji English Heritage. Klasična različica rdeče govorilnice se je prvič pojavila leta 1963. Danes jih je izmed 60.000, ki so stale na britanskih ulicah ob vrhuncu priljubljenosti, v celotni Veliki Britaniji moč našteti manj kot 15.000. (STA) zDa - Nekdanji britanski premier Tony Blair predavatelj na prestižni univerzi Yale Tony Blair tJ NEW HAVEN - Nekdanji britanski premier Tony Blair, ki se je opisal kot groznega učenca, se vrača v šolo. Kot predavatelj predmeta religije se bo namreč preizkusil na eni izmed najuglednejših ameriških univerz Yale. Blair, ki se je leta 2007 spreobrnil v katoliško vero, je pred kratkim na svojem uvodnem predavanju že pozdravil okoli 2000 študentov. Blair, ki bo tri leta za skupino 25 študentov pripravil pet predavanj letno, bo ob tem nadaljeval z delom kot posebni odposlanec bližnjevzhodne mirovne četverice (ZDA, Rusija, ZN, EU), še vedno pa bo aktiven tudi na dobičkonosnem področju poslovnega svetovanja. Novopečeni predavatelj je na svoje prvo predavanje na univerzi v mirnem mestu New Haven v ameriški zvezni državi Connecticut prispel v spremstvu skupine britanskega Scotland Yarda. Univerzo sicer že dodobra pozna, saj je njegov starejši sin Euan tu preteklo leto diplomiral. Blair je nekoč v pogovoru za britanski BBC priznal, da se je izogibal govorjenju o religiji, saj Britanci v nasprotju z Američani pri politikih ne spodbujajo javnega izražanja verskih čustev. Španski kuhar se je odrekel Michelinovi zvezdici MADRID - Z Michelinovo zvezdico je več težav kot pa koristi, je povedal kuhar Joan Borras iz španske Katalonije, ki se z največjim veseljem odpoveduje svoji. Nagrado, ki jo podeljuje priznani francoski kulinarični vodič Michelin, si je njegova restavracija Hostal Sant Salvador sicer priborila leta 2006. "Popolno suženjstvo z ogromno stresa," je Borras opisal svoje žalostno stanje. "To je želja vsakega kuharja, a morate si zapomniti, da obstaja cena, ki jo je treba plačati, če želite zvezdico obdržati," je potarnal v pogovoru za časnik El Periodico. Španska izdaja legendarnega francoskega vodiča po evropskih gurmanskih presežkih sicer navaja šest španskih restavracij, ki so se okitile s tremi zvezdicami, devet s dvema zvezdicama in 109 restavracij, ki so si pridobile eno. Tudi če imaš le eno zvezdico, to pomeni nenehno prizadevanje za odličnost, je še povedal Borras, ki pa bi se po nedavnem boju s tumorjem na možganih rad nekoliko znebil pritiska in bolj užival življenje. To je tudi sporočil v pismu uredništvu Michelina, pri čemer pa njegov primer ni prvi te vrste. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, se je namreč francoski kuhar Alain Senderens pred tremi leti odpovedal trem zvezdicam, ki jih je prejela njegova pariška restavracija. Svojo odločitev je pospremil z razlago, da ne želi biti več del "skrajno stresnega gurmanskega tekmovanja". (STA) POREČ