List 3.
Gospodarske stvari.
Začetek umetne ribje reje na Kranjskem.
Dr. AhaČiču mlajšemu gre čast, da je v kranjski deželi prvo stopnjo storil v umetni reji ribji (kunstliche Fischzucht), in ker je krepko začel , bode gotovo tudi pridno napredoval sebi na prid — pa tudi družim v izgled. V naši ljubi Avstrii, ktera v tacih novinah le prerada polževo pot hodi, imamo še malo voda (rek, bajarjev in jezer), da bi v njih kaj več bilo rib, kakor
I8
jih sam Bog vstvari. Godi se nam kakor tistim kmetom, ki puste travo rasti kakor sama raste, ne; da bi gnojili senožet ali da bi vode na-nje napeljevali. Poslednji čas je c. k. ministerstvo kupčijstva se ozrlo na umetno ribar-stvo, in podoba je, da zopet čakamo le na to, da nam vlada ukaže, kaj naj storimo. Žalostno je, da se ljudje ne primejo že sami tega, kar jim gotov dobiček kaže, in da jih povsod še le vlada mora priganjati. Ako se ozremo v druge države, na Francozko , Belgijo, Nemčijo itd. ža^vfdimo, kako napreduje umetna ribja reja, ki v to ali uno vodo pripravno ribjo zalego deva, da se pomnože ribe v nji in se s prodajanjem odpre nova vejica kupčijstva.
Da pridemo zdaj na našega dr. Ahačiča nazaj, povemo dalje, da po nasvetu predsednika kranjske kmetijske družbe g. Fid. Terpinea se je dr. Ahačič obrnil do Rud. H e s s e 1 - a v Offenburgu na Badenskem, ki je eden največih kupcev z ribjo zalego in pijavkami. On je popolnoma skušen v ribji reji in treba mu je le popisati kraj in vodo, pa že ve, ktere ribe so taki vodi najbolj pripravne, pa jih potem pošlje s potrebnim podukom vred po neprevisoki ceni. Za jezerce, ki ga ima mladi dr. Ahačič na Jezeru, četrt ure od Podpeča, mu je nasvetoval in poslal dozdaj 150 jegulj (Aal). Stroški so bili, le 22 gold.
Tako je začetek storjen. Bog daj srečo in obilo posnemo tega izgleda pri  nas in po vsem Slovenskem!