SLOVENSKA BCELA.
Odgovorni vrednik: Ant. Janežle.
St. 25.	V četvertek 23. junija 1853.	IV. leto.
Blagi sin.
(Konec.)
Priskaka k beju sinček mlad, Še micno dete, ves otrok, Oklene beju se za vrat, Poljubi ga — iz prs globok Očetu to prisili izdih, Prestvari sree mu na mig. To čuden je srcA pretvor,
In vender po naravi vse; Lej mlado dete; meniš skor Da angeljček pred tabo je; , Nedolžnost sama, ves priprist Otrok je vsem prijeten gost. Oči — naraven ves pogled, Beseda — misli čist izvir, Obličje — malarjem predmfet, In porok, da je v srci mir, — „Boditett, djal Gospod j naš, „Kakor otroci, in raj bi? »as." Kdo mislil bi? solzi' vliji
Se beju s curkom iz oči, Ki mu solzenje je bil6 Neznano že od mladih dni; Se v srci vname prvi čut, Milosten je, ki bil je ljut. Odkupi sužnika »bA,
In pošlje ju nazaj domu. — Slaviti, pesem, češ kogA, Povej, al beja al sinu ? Naznanjam pesem in grmim: Sinu, sinu čez vse slavim.
M. Valj a ve c.
Grobni kamen.
Tamna tihota je kraljevala v poslopji starega beneeanskega plemenitaša, Karla Montani-ta. Huda bolezen je napadla starca. Ležal je v stranskej izbi poslopja, kamor se niso pesmi prepevajocih mornarjev slišale, ne šum mogočnega beneeanskega mesta. Huda omedlevca se sivca poloti, ki mu očesi zapre, in skoraj popolnoma udarce serca vstavi. Pred bolnikovo po-
«^amisli se, molči stoji,
Zdaj žAri, zdaj bledi v obraz, Po žilah roji, dirja kri, Zdaj vroče je, zdaj mu je mraz, Izmika prs visok povzdig Mu srca marsikak izdih.
Se v dvoje duša mu deli In bije sama sabo bor, Veselje od ene strani, Od druge žalost, srčni mor, Al zmaga duše blaga stran, Nasprotnik vničen i končAn.
Lej sree blago! kaj stori?
Za 6ča v sužnost vnovo gre, ProdAjavec se veseli, Da tako dobro menjal je, ZijAl začudenih se trum Do beja sliši krik in šum.
Kaj vrišč pomeni bej pozvi Novico sliši na uho, Le na uhi, ne na srci, Srci brezčutno je gluhi. — Al brez plačila bode sin Ostal za tako blagi čin?
NikAr! obete večni Bog
Spolnuje zmiraj, vsaki čas, Obljubil sinom blager mnog, Odšlo ga mu ne bo za las; Ne boj se, brez plačila sin Ne bo ostal za blagi čin.
b n i l
— tffi
steljo je stal njegov sin Lovre. Željno ste bile njegove mokre očesi na ljubljenega očeta obernjene, kedaj bo zopet trenutek nastopil, da se bo zavedil. Peter, hišni zdravnik, je bolnega za roko deržal, ino se ogibal Lovretovega očesa, ki ga je liho ginljivo tolažbe za prežalostno bolnikovo stanje prosilo, ker mu ga zboljšali ni premogel. Tužno molčanje je bilo v sobi. Trenutek ločitve od življenja ima naj več v sebi, on je naj svečanejši v celein življenji. Sleherna, in če prav naj krajši ločitev od ljubljenih boli; ali lista skrivnostna, ki se na grobu v večnost zmrači, ima strahov, da jih upanje ne razžene. — Po dolgem prenehanji bolnik spregleda, in Lovretova duša je ljule muke rešena. Hvaležnega serca mu Lovre roko poljubi, kakor bi mu bil prebujeni bolnik milost skazal, ki mu jo je iz svoje lastne volje skazati holel. Milo starec svojega sina pogleda, in skusi njegovo roko, hvaležen za toliko nježno do-broserčnost stisnili. Na to je spregovorili želel. Lovre mu zglavje pod trudno glavo zvikša, ino željno na besede svojega ljubljenega očeta pazi: »Sin« je začel starec, »na vratih večnosti stojim, in slrah me je ojstrega sodnika, ki bo moje grehe sodil.« — »»O oče!«« reče Lovre, »vam se pač ni treba sodnika bali. Vaše življenje je čisto, slava vam kinča dnove, ki vas bodo kakor smehljajoči angelci varili pred božji prestol spremili. Gotovo oče, vam se ni ničesar bati!«« »Pač, pač" starec odverne, in si z roko pot obriše, ki se mu je po licu cedil. »Veliko si imam očitati; težak kamen mori mojo dušo.« Nejeverno se Lovre zasmeja; starec pa potem, ko je enekrati globoko zdihnil, z3ciic! » Kar li bom sedaj razodel, sim skerbno pred tabo skrival, ker veliko mi je bilo ležeče na tvojem spoštovanji. Sedaj se pa dalje premišljevali ne smem; moje ure se bodo stekle, i porabiti jih moram, da hudobijo popravim, ki je težji, kakor so moje dobre dela. Dvomljivo ga Lovre pogleda. Mislil si je, tanka očetova vest, ki se je pred smertjo še huje oglasila, mu je mogla v pomembo-nosnem Času majhen pregrešek zvečali; morda je ta hudobija le kakšno opuščeno dobro delo, ki zdaj reveža llači. Tode kmalo se mu je ta misel zgubila. Spoznal je v uri, v kalerej vse hinavštva mine, ki se človeka lotijo, da se je močno zmotil. — »Znabiti se spominjaš« govori starec dalje, potem ko je zopet k moči prišel Ludvika Torini-ta, ki je pri nas, ko si še ti deček bil, služil. Taj nesrečnež je vse moje zaupanje zadobil. — Vse svoje naj glohokejši skrivnosti sim mu razodeval, katere so bile na pogin samovlade obernjeno. To ga derznega stori, i mu orožje zoper mene da. Dan na dan je več od inene lirjal, in ko že njegovim željam zadostili nisim mogel, mi je žugal, da bo moje namere visokej samovladi razodel. To nevarnost odverniti, klera bi bila meni i naj veljavnišim rodovinam, ki so se mojih namer vdeležile, sramoten pogin napravila, sim hudega sovražnika, kolikor mi je v moči bilo, berzdal, i premišljeval na tihem, s kterim pripomočkom bi mu za vedno jezik zavezal. Kmalo potem sini mu rekel, da pojdem po kupčii y Tuniz, in Ludvik, nič hudega mislijoč, me spremi. Tam se mi je priložnost ponudila" — »»Katera priložnost ljubi oče?«« Lovre s tresočim glasom reče, ker bolnik je pri teh besedah obnemogel. »Svojega sovražnika za sužnjega v nejeverčeve roke izročiti«, zasloče starec. Tu inu serce neha biti, Lovre pa, viditi, kako se je njegov uzor na kraji groba na enkrat v pošast spremenij, se, premagan od neizrečene bolečine, brez zavednosti k postelji umeršega na tla zgrudi.	(Dalje sledi.)
Slovenska slovstvena zgodovina.
.VovohIo vensko.
P
1 n preganjanji slavenskega obreda in oziravno tudi slovstva, je bilo slavensko v naših okrajnah popolnoma zapuščeno. Slovenskega slovstva ni nihče poznal, nekdajnost je bila v černo Imino zakrila in oči tukajšnjih prebivavcev niso razgledoval krasnost, ki so jih njene gube shranjevale. Nobenega ne vemo, ki bi bil ria polji domačega slovstva vse stoletja sem kej storil notri do 16. veka, ko je naše slovstvo zopet in na novo raz-cvitati jelo Duhovniki so se latinskega bogočaslja prijeli, in slovenski jezik je zginil iz svetišč, je bil pregnan od duhovnikov, in namesti njega je prišel latinski in nemški med njimi v navado. Tista inlačnost, ki se je na nemškem zmiram bolj in bolj kazala, je ludi prevladala naše ponem-čene slovenske duhovnike, in se tako pri njih popolnoma ugnjezdila. Bilo je povsod vse v globoeem spanji, ker ni ga bilo moža, ki bi bil pokazal, da je narod, ki mu je življenje dal, še na svetu, in da se njegov rod slovenski rod imenuje. Z grozo so gledali, enako nemškim, posebno sosednjim duhovnikom, na preteklost našega domačega obreda, katera jim je po Solnograških duhovnikih ucepljeua bila; sicer bi bil vender kdo za domače pero poprijel in pokazal, da je s češeenjem slovenski starodav-nosti vdan. Naj beržeji se niso pečali, ne za novo, ne za staro, in so le dneve vstajali in se mračiti vidili. dokler jim je poslednjikrat solnce utonilo in je prišla bela žena ponje. Bila je ta doba naj žalostniši v našem slovstvu, ker Slovenci se takrat še samih sebe zavedili niso. Oni niso znali ne za pretečeno, ne za bodočnost, še celo za sedanjost niso vedili, ker slovensko, akoravno so ga govorili, jim ni bilo znano. Kdor pak ne ve povestnice svojega naroda, ludi zase ne ve, čiga rodu da je ; se tedaj ne zave. — Naj hujši nasledke je pa pripeljalo razsajanje lastnih rojakov nteil sabo, se ve da po pluje izobraženih le, ako se kej tacega sme prava izobraženost imenovali, ki so se bili zaprisegli in razperli v svojo lastno pogubo, podpihovani od plujjjga zmama. Bazserdili so se zoper svoje življenje, zoper omikanost svojo, slovensko ime je bilo psova-no; in povsod po naših krajih, kamorkoli bi bil nogo krenil, se je z za-sramovanjem o slovenstvu govorilo. Po gradeh je bil upeljan slovenski jezik v ozmerjanje in kletev; ta šega se je v nekterih krajih še do danes tudi po mestih pri marsikteri nemškutarski slovenski, se ve le gosposki rodovini ohranila, da še celo zmirom bolj in bolj napreduje, kar se bolj slovenstvo vzdica in veselejši kal poganja. Imena plemenitašev so se prekerstovale in prestavljale, in vse izobraženo (!!) se je trudilo pluje šege, ptujo obleko, ptuj jezik po Slovenskem razširjali. In res se je kmalo oblekel kmet, kakor mu je gospod veleval; toda le popačenec je to koj storil, tisti gerdobnež, ki je vedno imel z grajščakom opraviti; pobožni bogoljubni, pravični kmetic se je še dolgo po starem nosil! S ptujo obleko s ptujim blagom je prišla ludi tista kuga med nektere Slovence, ki posebno .med našimi sosedi vlada, katero celi svet pozna, in ki tudi ta narod berhko za to zasramuje. Kakor je Nemec vse šege od Francoza vzel in se psfrancozil po nemško; tako hoče ludi neki del Slovencev od Nemca vzele šege posnemati in Nemec postati. Ali hvala Jjubeznjivemu Bogu, da imamo take izverstne duhovnike, kakor jih nima cel svet, rav-
25*
no pri nas na Slovenskem, da lake ozdravljajo te grozne kuge; in že sijejo boljši časi našemu narodu, že vstaja zora prerojenja Slovencem, ki so bili globoko padli, da jih reši na vekomaj spone ošabnega ptujstva.
Pri vsem tem je misel Slovenca, djanje njegovo slovensko ostalo, narod je vender tisti ostal, kakor je bil za časov Cirila in Metodja, ler-den, poterpežljiv, miren in kerščansk. Jezik njegov je še krepak, je ler-den kakor stene očeta Triglava; on je premagal za vekoma zlobo ptujstva, ki zastonj zbira zdaj svoje poslednje moči, da bi udušilo ubogi ter-peči narod, in ga oropalo edine nade, da za njega nije več na svetu sreče, da ima bodočnost, rajsko prihodnost le unkraj hladnega groba pod mogiio, kjer mine vse pozemsko. — Narod nam je ohranil edina imena naših plemenitnikov, in nam je v pričo, da so se naše nekdanje plemenite rodovine po ptujem zvergle, in da niso od nekdaj pluje bile, kakor mnoga v dandanašnjih časih se ve le v svojo lastno sramoto terdi. Tudi je slovenska okrajna, spadajoča pod nemško vlado, vsa le bolj nemška kakor slovenska bila. Olikani ali bolje reči obsedeni Slovenci so bili postali terdi Nemci, in kdo je maral za slovenščino! V 14. 15. in do srede 16. stoletja ni bilo celo nobenega č'oveka, da bi bil znal slovenski pisali ali brati, tedaj tudi nobenih slovenskih bukev ni bilo, in vender se je slovenščina še tako čversla ohranila v taki neugodi tadanjih okoliščin. Pa glej, tarnota se je jela beliti, burja je ponehala in travniki slovenskega slovstva so na novo zazeleneli, lepe cvetice so vstale iz pomladne zemlje, njih prijetni duh je napolnil serca slovenskih rojakov; in odsihdob se skoraj neprenehoma nadaljuje slovensko slovstvo do naših slave vrednih časov.
Spodbada k slovenskemu spisovanju je bila verska homotija na nemškem, od kodar se je zanesla urno po druzih deželah in (ndi na Slovensko je njeno seme prišlo. Mnogi katoliški duhovni so odpadli od stare vere, ter se nove poprijeli. Da bi jo pa tudi med svojimi rojaki zaploditi mogli, so jeli berž spisovati, sv. pismo ino druge verske bukve prestavljati. In kakor je bil na nemškem Martin Luter, glavar vsih prc-kucij in homatij, stvarnik sedanjega nemškega književnega jezika, ravno tako so bili na Slovenskem krivoverski pisatelji slovenski jezik v novo življenje zbudili. Toda slan našega jezika je bil popolnoma različen od poprejšnjega, ob času cirilstva. Pisali so I i možje v latinskem čerkopisu z vsini pomanjkanjem pismenk, ki jih ima slovenščina od latinščine več, in po poti, po kterem smo bili zavozili v slovstveni zadevj še sedaj nadaljujemo.
Ti možje pa so bili:
Primož Triilmr rojen lela 1508 v Raščici na Dolenskem od kmečkih staršev; bil je stolnik (korar) v Ljubljani, in je pisal naj prej z nemškim čerkopisom, namreč abecedo in katekizem v letu 1550. Po-zneji pa, ker mu je latinski bolj dopadel, je vse ž njim pisal, najpred evangelje, ki so se mu potrebni zdeli; poprej namreč so jemali duhovni saboj na lečo (kancelj) latinske evangelje, da so jih brali iu sproti na slovensko prestavljali. Se ve da je prestava grozno pokvečena in slabotna bili mogla, naverh pa še velikrat napčna. Tako pripoveduje Trubar sam od neke lake zmote, ki je duhovni besede: et ibi invenielis asinam alligatam cum pullo, prestavil rekoč: in tain boste našli privezana ena oslico li «i pisce. Pozne ji je še drugi večji katekizem spisal.
Juri Unlmatln, župnik v Škocjanu pri Turjaku (rojen je bil kakor se iz njegovih lastnih podpisov sprevidi, posebno pa iz necega greš-kega besednjaka, kjer se je Gurkfeldensis podpisal, v Kerškem na Do-lenskem). Prestavil je v slovensko „Pentateuha". Tiskan je bil v Ljubljani v letu 1578, in samo dva iztisa sta se še ohranila; eden je na Dunaji v dvomi bukvami, eden pa v Goti. Dalmatinovo vse sveto pismo je bilo tiskano v Vitembergu 1584 (več izlisov se še dobi.) Umeri je v Ljubljani 1. 1589, in pokopan je bil pri sv. Petru.
Boštjan Hrcl je prestavil v slovensko Spangenbergovo „liauspo-stille" (homiletiško razlaganje). Jezik je dober, posebno velikrat pa rabi pretekli prehojivnik. Kje je bil rojen nihče ne ve.
Adam Bohorič, vodja stanovnih šol v Ljubljani, je pisal slovnico slovenskega jezika: Horulae arcticae, to je pozimske urice, ki je močno pomankljiva; nič ni postavil slorivnega, ampak zakrožil je padeže po nemškem, sledeč: oče, očeta, o oče, od očeta. Tedaj mu je zmanjkoval skazavni in storivni. Več spisov je bil dal v tisk, med temi bukvice svetih pesem, kterih je eno kakor menijo sam skoval, ker podpisano je »A. B.« —
Po nesreči pa so bili vsi štirje pisatelji prolestantje, in njihovi spisi so bili ob časi preganjanja skoraj popolnoma pokončani; toraj se še redko dobijo. Sploh so bili prepovedani v branje, in samo duhovnim se je bilo privoljenje podelilo, da so se bolj izurili v slovenščini. Se ve, da je bilo veliko ponemčenega, pa vender se še precej zlatic v njih najde in kdor je lerden slovničar, bo z branjem lih knjig mnogoteri dobiček dosegel.
Jaz sam (Metelko) sim v nekih starih nemških rokopisih bral, kako so knjige imenovanih slovstvarjev po deželi pobirali, in jih polne voze v mesto pripeljevali, da so se na iergu očitno sožgale. Tudi Bohoričevi slovnici celo ni bilo zaprineseno; samo trije iztisi se še doti« v ljubljanski bukvarnici.
To je permt doba in se zamore po pravici protestantiiika imenovati; ravno zavoljo krivoverslva spisateljev ni imela vzbujena slovenščina nič, ali pa celo malo vspeha. —	(Dalje sledi.)
Prebivavci južne Afrike.
Afriko proli jugu konča berdo dobrega upanja, od klerega se M'lik kos južne Afrike imenuje berdo dobrega upanja ali Kapska dežela. Serčni Portugalski brolnar Jernej Diac je v letu 1487 pervi do nje pribrodil, pola v izhodno Indio iskaje. Potem so jo Holandci v svojo oblast spravili, pozneje pa so jo jim Angleži vzeli in zdaj v nji gospodujejo. Njeni pre-bivavci so holandeski kmetje, ki so se o času holandeškega gospodarstva vanjo preselili, Hotentoti in Bušmani.
Holandeski kmetje v Kapski deželi se pečajo s poljodelstvom, z vinorejo in živinorejo. Živeči med divjaki so že tudi oni zlo obdivjali. Evropejske omike jim že skoraj ni znati. Skoraj vsaki kmečki sinček ima svojega sužnjega, zamorca ali pa Hoterilota, ki mora od majhnega divja-ha lasanje, suvanje in pretepanje terpeti, kakor se le uneuiu ljubi. Tako se ljudje že v otročjih letih grozovitne neusmiljenosti vadijo. Tudi z živino holandeski kmetje kaj gerdo ravnajo. Ako voli po stermih bregovih
ne morejo vleči, jih zbadajo ali jim grozovilno cele kose kože in mesa preč režejo. Pri vsem tem pa teh kmetov ni druzega kot sama ljuba lenoba in nemarnost. Krav imajo brez števila in vender jim ni mar za mleko in za napravljanje masla. Lahko bi naj boljšega vina brez mere pridelovali, vender si le redko kdo še toliko prizadene, da kak saden ver-tiček zasadi. Cel dan ali kaštrunovino jedo ali tabak pijejo in po južini si vsak svoj kozarec žganja naloči in ga izpije; potem pa navadno malo zadremljejo. Hiše imajo grozno slabe, da pred vetrom in dežjem ne varujejo in pred kačami in škorpioni ne branijo; kakšne skrinje in omare so vsa njih hišna orodja. Posteljšča se redko najdejo, večidel le na tleh spe in se s smerdljivimi kožami odevajo. Ženske so se že skoraj popolnoma pohotentotile in so čisto brez vse omike iri marljivosti. Gospodinja cel dan pri kavi sedi; brati in pisali pa gotovo nobena ženska in ludi veči del moških ne zna. Sol nimajo in cerkev le malo, pa še v le, kar jih imajo, le po redkem hodijo; vere so protestantske.
Pervi prebivavci Kapske dežele so Hotentoti, ki so zlo zarijovele kože in kodrastih voljnih las, ki so černi kakor oglje. Oni imajo velike oči, pljošnat nos, zlo iz lic stoječe čeljusti, široka ušla in prav majhne bele zobe, čudno majhne roke in noge, in brada jim ne raste. So mirni in krotki pa tudi leni in snedeni. Njih živež so korenine, zeljša, mleko in meso. Živino le takrat koljejo, kadar se postara ali jim hoče poginiti, zveri pa vedno love in streljajo; celo kobilice in gosence jedo. Meso ve-licih žival v tanke ribe razrežejo, vkup zvijo in v žerjavci spečejo in potem s pepelom vred, ki se ga derži in jim je za solenje, pojedo. Mastne perste koj po sebi brišejo in zalo imajo po životu vedno skorjo od nesnage; le obraz je časih malo čedniši, ker si ga s kravjekoin dergne-jo, ne umivajo se nikoli ne. Pijančvanje in tobak je pri možakih, ženskah in otrocih v navadi. Njih koče so slabe in tako nizke, da sklonjeni ne morejo v njih slali. Večidel jih je cela vas vkup in take vasi kratila imenujejo. Obleka Hotentotov je pas okoli ledij in ovčja koža na plečih, in lo imajo ludi za posteljo. Možaki in tudi ženske si život večkrat s sajami, z mastjo in s pepelom dišečih zeljš, ki ga buku imenujejo, mažejo. Oni se naj bolj z živinorejo in z lovom pečajo. Voli jim tovore prenašajo in so jim tudi za ježo; kadar so še mladi, jim skoz nos en komolo dolgo palico vtaknejo, na ktero pri konceh potem vajet privežejo. Za lov imajo ostrupljene pušice. Majhne otroke matere vedno na herbtih v nekakih žepih, iz kterih le glave mole, prenašajo; ko so pa po kake pol lela stari, jih na tla posade in jih puste okoli lazili in valjati se, dokler se sami hodili ne navadijo. Dečki do 18. lela v malernem varstvu in strahu ostanejo, potem pa jih slovesno med može sprejmejo. Pri laki slovesnosti so vsi možaki kraala snidejo k pojedni in starašine dečka prav dobro s sajami in z mastjo narnažejo in s pepelom buku potresejo. Potem je mož in celo z materjo in sestrami ne sme več vkupej jesti ali pili. Ženske namreč zaničujejo, kakor vsi divjaki.
Posebno pleme Hotentotov so Busmarii, ki so pred preganjanjem Holandcov v naj gerši kraje dežele pobegnili; pridružilo se jim je ludi nekaj uteklih sužnjih in družili ljudi Sila in lakota je te nesrečne ljudi primorala, da so se ropanja privadili. Ne pečajo se ne s poljem, ne z živino temač le od lova in ropanja žive. Podnevi se po skalovji in po močirjih skrivajo, ponoči pa gredo po svojih opravkih. Lotijo se čed Hotentotov in Holandcev in dostikrat cele trume ovac odženejo. Ni toraj
čudo, da v vednem boji s temi žive in da jih ti streljajo kakor muhe, kadar jih v pest dobe. Zato so pa tudi serea Bušmnnov napolnjena serda in maščevanja proti Holandcem in celo Hotentote in Kafre, ki so s Ho-landci v zvezi in so deloma njih vero in navade sprejeli, sovražijo. Bližnji mejači se jih tako boje, da si nobeden brez orožja iz hiše ne upa in tla z orožjem v roci orjejo, seje jo, žanjejo in vsa druga dela opravljajo.
Proli severu od Kapske dežele žive Kafri, ki so močni ljudje, lepega života, rjave kože in kodrastih, černih las. Oni ne nosijo druge obleke kot pas okoli ledij in imajo okrogle, z bičjem prepletene kože, v kterih spe skerčeni kakor mački. Dela vse ženske opravljajo; one polje obdelujejo, derva napravljajo, kruh peko ild. Meso koj sirovo jedo, ravno lako tudi drob in čeva; goveja kurja čeva neki celo z vso nesnago vred požro. Iz sirka delajo pijačo, ki vpijani; nekteri se tudi z pušenjem konopelj vpijanijo, kakor Hotenloli. Ženske otroke ravno tako na herblu nosijo kot Hotentotinje. Vere je pri Kafrih težko kaj najti, vraž pa na kupe. Kafri so tudi proli ptujcom zlo gostoljubni, neusmiljeno pa s sovražniki ravnajo, in nekleri rodovi v vojski vjele celo koljejo in njih meso jedo. Razdeljeni so v več rodov, ki se v jeziku, v navadah in opravkih ločijo. Angleži so jim misionarjev poslali, ki so jih že nekaj k keršanski veri spreobernili.
Koledarska.
(Veprinjska.)
P ...
rišli smo vas p^iptfjti, Nove glase navistiti, Premako ih sami znate, J od naših poslušajte: Deva j' sina porodila, Kada ga je porodila, Sama mu se poklonila, Listjem Boga odivala, Travicom ga povijala, Travicom ga povijala, V jasalce ga j' položila. Volak zimu odganjaše, Oslak mu se poklanjaše; A mazg mu se naragaše: Maria ga zaklinaše: Da poroda neimaše Ni ga nima ni dan danas. Dajte dajte našu plaeu, Naša plača vele mala: Sir, pogača dva kolača,
Verčič vina dva soldina, Ako nam je vi ne daste, Vzet cemo vam gospodara, Vzet čemo vam gospodara, Ki je kruna toga stana; Pelajmo ga u dubrovnik,
V	dubrovnik, zelen travnik; S njim čemo se poigrati, Kako kravulj prepelicom,
A lesiea kokošicom, A mlad junak devojčicom; Devojčiea jabučiea, A mlad junak narančica. Su v konobi pune bačve, Hod'te malo utočiti; A mieemo lepo piti,
V	ime Boga i Marie; Sinu Božji budi hvaljen Po svc vike vikov Amen.
Zap. J. Volčič.
Slovstveni glasnik.
Jugoslavensko slovstvo. Slovenska slovnica s pridjano slovstveno zgodovino ter cirilsko in glagpliliško abecedo se je ravno v preslavnej tiskarnici sinov Bog. Haase v Pragu tiskati jela. — V založbi Leonove tiskarnice v Celovcu je ravno v nalis prišlo: Slovensko berilo za Nemce. Namenjeno je posebno nemškim učencom na gimnazijah in realnih šolah, ki se slovenskega jezika uče. — V Carigradu je ravno na svitlo prišla
«
bolgarska knjižica: ,, Boris, p rev i hristianski car na Blgari ti. Pobl-(/arena istorijska prikazka, pisana po slovenski ot Josifinna Turno-aradskog. Velja 5 kr. sr. Preserčno nas je razveselilo slišali, da se je slava naše žlahtne pisateljce Josipine Turnogradske že tudi do naših liralov Bulgarov razširila, ki se tudi že iz globocega spanja zbujajo in svojega slav. imena čedalje bolj zavedajo. — V Gajevej tiskarnici v Zagrebu se tiska že dolgo pričakovana slovnica ilirska od prof. Babukiča.
—	Ravno lam se ludi natiskuje V. zvezek Schmidlovih spisov za mladino, ki jih mladi duhovni Zagrebškega semenišča izdajajo. Obsega povest Golubče. — Iz tiskarnice Dan. Medakoviča pridejo v kratkem tri nove knjige, in sicer t. Hajduci, in Zenitba i udadba od Popoviea Cena obeh je 30 kr. 2. Plačevno padenie Carigrada od Hadžica velja 24 kr. in 3. Pobožna razmišljanja pri sluŠanju sv. liturgie od Petra-uoviča. Cena je 12 sr.
G. Godina, izdalelj Teržaškega koledarčka in knjižice: »Njegovo veličanstvo avstrianski cesar Franc Jožef v veliki smerlni nevarnosti" se je namenil v Terslu izdajati vsak drug mesec občasen spis za prosto ljudstvo pod naslovom: Voditelj k znanstvu in povabljuje že prijalle berila k naročbi. Cena vsacega zvezka bo znesla 10 kr. sr.
Slovstvo češko. Na Dunaji so ravno izšle novele Hermenegilda Jirečka: Obsegajo povesti Theresienlust in Zdislava. Veljajo 30 kr. sr.
—	Od prekrasnih moravskih narodnih pesem z napevi je že tretji zvezek izšel. — G. Ferd. Mikovec, vrednik »Lumira« je dal v časopisu češkega musea natisnjeni životopis slavnega slikarja Mateja Hutskega v posebnem natisu na svetlo. — Od Povedek z kraje, ki so občno hvalo stekle, se tiska 5. zvezek ki povesli Pražatko in Ona ma mkavičhy obsega.
Slovanski pregovori.
kogar Bog ljubi, s križi iskuje. — Škerjanček nizko živi, al visoko Boga hvali. — Hvali Boga z medenim telesom, železnim sercom in ko-nopno dušo. (Lepa pripodoba od zvona vzeta, kakor bi rekel: Hvali Boga stanovitno s skladnim in visokim glasom, tiho in pokorno dušo).— Kdor v molitvi ni len, ni od milosti božje zapuščen. — Kdor prosi, te nosi. — Boj se Boga in hudiča ne draži. — Kdor moli leže Bog ga sliši drimaje.— Dete ne plače, mati ne čuje. — Kakšna izpoved, takošna molilva
—	Boga klicaj, in sam ne počivaj. — Cerkev ne delajo zidi ampak persi.— Blizo cerkve daleč od Boga. — V den sveti imajo dela spali. — Ni iz vsake roke dar Bogu prijeten. — Kakor ti Bogu, tako Bog tebi. — Kar vboge-mu daš, ti na žlici naraste. — Dobrotljiva roka ne oboža. — V zdravih dneh dobro delaj, po smerti časa ne bode. — Zastonj se človek zavaruje, ako ga Bog ne obvaruje. — Kar s neba perši, nikomur ne škodje.
—	Ne po našem hotenji, ampak po božjem dopuščenji.—Komur Bog pomaga, te vse premaga. — Bog območi, Bog tudi posuši. — Dokler je Bog in dobri prijatelji, se ni ničesar treba bati. —
Prošnja. Častiti g. g. naročniki, ki zaipervo polletje še niso naročnine odrajtali, se ponižno poprosijo, to v kratkem storiti.
Natisnil Ferd. žl. Kleinmajr v Celovcu,