Tabori v turških časih. Metodična obravnava v 4. šol. letu. Referat učltelja A. Lenarčiča za okr. učiteljsko konferenco. Napoved učne svrhe. Že lansko leto ste se učili, da so se morali naši pradedje bojevati z nekim sovražnikom. Kdo ve, s katerim? S Turki. — Danes se bodemo še več" učili o Turkib, posebno pa, kako so se Slovenci branili Turkov. a) Priprava. Kako so bili Turki budi in kako so divjali, to že veste od lanskega leta. Katere povesti ste pa čitali tam? rTurki na Muljavi," ,,Francek in babica." Povej nam, kar še veš o Turkih? Pa tudi ti morda še kaj veš? —Kaj se bodemo pa sedaj učili ? Kako so se Slovenci branili pred Torki. — Pazite! b) P o d a v anj e. Turki so prišli iz Azije in so zavzeli Carigrad leta 1453. (napiše). Odtod so hodili plenit, morit in požigat po vseh sosednih deželah proti severu. Blizu 200 let so se morali braniti kristjani Turkov. Na Kranjsko so prišli 24 krat. Kadar so vdrli Turki v deželo, so si morali ljudje sami pomagati. Meščani so obzidavali mesta, da so bili vameji pred sovražniki. Tudi Ljubljano so bili tako utrdili, seveda so pozneje podrli ta zid. Pa tudi kmečko ljudstvo si je napravljalo neke trdnjave. Kjerkoli je bila na kakem nepristojnem kraju cerkev, so cerkev obzidali z možnim zidom. Tako trdnjavo so imenovali ntabor" (napiše). Tabore so delali pa tudi navlaSč na hribih. Sezidali so močno, stolpu podobno poslopje, okrog katerega so zgradili močan zid. V takih taborih so se mogli delj časa braniti Turkov. Ko so ljudje izvedeli, da prihaja Turek, so spravili živež in premoženje v tabor, kamor so šli tudi otroci in žene, stari ljudje in bolniki. Tu so iskreno prosili Boga zmage. Na obzidje, v stolp in na prostor med zidom in stolpom, oziroma cerkvijo so se pa postavili krepki možje in mladeniči, ki so odganjali Turke. Mnogokrat se je posrečilo, da so kristjani odgnali Turke in jih zapodili v beg, potem so se veselili in se zahvaljevali Bogu. Čestokrat se je pa tudi dogodilo, da so Turki premagali kristjane, potem so krepke ljudi povezali in odpeljali v v sužnost. Stare ljudi so pomorili, večkrat jih tudi mučili: iztaknili so jim oči, uhlje porezali in jezike, jim glave odsekavali in nabadali na kole itd. Dečke so poslali v turške vojaške šole in so jih po svoje vzgojili v vojake. To so bili potem najhujši in najpogumnejši nasprotniki kristjanov. Imenovali so jih rjaničareu (napiše). — Učenec ponovi ta prvi del, kakor si ga je zapomnil, z napakami vred mora prosto povedati. Zatem ponovi drugi učenec, součenci mu popravljajo napake, uCitelj pojasnjuje težkoumevne ali dvoumne izraze. Določi se napis za ta del »Tabori v turških časib" ali nKristjani se branijo Turkov." Tretji učenee ponovi korektno, potem tudi slabeji učenci. 0 čem smo se dozdaj učili? Kako so se Blovenci branili pred Turki. Zdaj pa bodemo slišali, kako so Slovenci naznanjali prihod Turkov. — Pazite! Ako bi hoteli dandanes sporočiti v kak* drugi kraj, kaj se pri nas godi, bi napisali pismo in bi ga oddali na pošto, ali pa še hitreje, brzojavili bi, ali bi se usedli na vlak in bi se sami peljali tja povedat. V turškib časih pa tega ni bilo mogoče. Takrat še niso imeli ne cest, še manj pa železnic, poste in brzojavov, zato pa niso mogli izvedeti kristjani, kdaj so udrli Turki v deželo, tako kakor bi izvedeli to dandanes. Pomagali so si torej drugače. Na visokih hribih, kjer se vidi daleč naokrog, so znosili velike kupe drv, ki so jih imenovali grmade. Poleg te so postavili straže. Kakor hitro so vdrli kje sovražniki v deželo, je na najbližjem hribu zažgala straža grmado. Ko je videla na drugein hribu stoječa straža goreti gnnado, jo je tudi ta zažgala itd. po vsi deželi. Še zdaj se imenujejo nekateri hribi ,,Grmade" od tistib časov, tako zahodnji vrh Šmarne gore. Grmade so zažigali tudi na ljubljanskem Gradu in drugod. Ko so plamenele po ysi deželi grmade in so oznanjale prežalostno vest, da se zopet bliža kruti sovražnik kristjanov, poskrili so ljudje svoje premoženje v tabore jn se postavili sovražniku v bran. Učenec, ki se sam oglasi, ponovi ta drugi del, kakor si je zapomnil, za njim ponovi drugi učenec, součenci mu popravljajo, učitelj pojasnjuje. Zdaj pa ponovi tretji učenec korektno, ko se je že določil primeren napis za drugi del. N. pr. »Grmade naznanjajo vest, da se bliža Turek" ali kaj podobnega. Nato se ponovita oba dela korektno. Tu se uvrsti berilni sestavek. Isti se obravnava tako, kakor se sploh obravnavajo berilni sestavki. Najprej ga prečita ali nčitelj sam, ali pa ga čitajo boljši učenci. Zatem se čita stavek za stavkom, besede se pojasnjujejo in razni izrazi. Kar učitelj lahko učencem pokaže, naj stori to, kar lahko nariše, naj si pomaga s kredo. Po končani obravnavi berilnega sestavka se moramo v učno tvarino uglobiti. Učence moramo natančneje seznaniti z osebami in dejanji teh oseb, o katerih smo slišali. Opisati jiin moramo Turke, njib opravo in orožje. Učencem moramo povedati o turški veri, ker ta je bila ravno glavni povod divjemu počenjanju Turkov. Opisati jim moramo žalost in obup, ko so Turki premagali kristjane, žalost matere, kateri so iztrgali iz naročja mlado dete itd. Opisati jim moramo pa tudi veselje kristjanov po zmagi nad Turki. S kakim veseljem hiti žena naproti svojemu možu, sinček se mu oklepa okoli kolen in drugo dete sili iz materinega naročja k njemu. (Konec prihodnjič.)