GLASILO SLOVENSKEGA KUL TURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, DECEMBER 2019, LETO XXVII. ŠT. 209 Planika 2 IMPRESSUM DES Split Uradne ure tajnice: ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Planika Planika zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Robert Jarh Adventna pravljica na dvorcu Gutenbuchel 2019 UREDNICA Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIĆ Ivan KOSMOS LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTIĆ Ana MATUSINOVIĆ PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Uradne ure tajnice: Vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure SLOVENSKO KUL TURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 E-mail: slovensko.drustvo.triglav@st.t-com.hr skdtriglavsplit@gmail.com www.triglav-split.hr VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30,10000 Zagreb, Hrvaška Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9,21000 Split, Hrvaška Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. VSEBINA IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA • V eleposlanica dr . Smiljana K nez zak ljučila sv oj mandat .......................................................................................3 • Ljudsk o izr očilo ................................................................................3 • Dan dr ža vnosti .................................................................................4 • 2. seja sv eta Vlade R epublik e Slo v enije za Slo v ence po sv etu .........................................................................4 • P ot o vanja, nast opi in druge malenk osti ..........................6 • Zanimivi vr oči dne vi v dež eli ...................................................8 • St e v edeli .............................................................................................9 • Življenje s čipk o ............................................................................10 • Čipk a, pa vljična nit .....................................................................10 • Samost ojna razsta va v pr ost or ih Sr bsk ega Kultur nega Društ va PR OSV JE T A .........................................11 • Slik arsk a k olonija "Slo v enci v T uzli 2019" ......................12 • Dur mit or , spet pr ihajamo .......................................................13 • R azsta va v NUK v Ljubljani ....................................................14 KEKcI • Slo v enščina malo drugače - poletna šola v M ursk i S oboti .............................................................................15 S KNJIŽNEGA TRGA • Alma M. K ar lin ..............................................................................16 UTRINKI, REcEPTI, ŠALE • Besede ljubez en slo v ensk a ljudsk a pesem sk orajda ne po zna .......................................................................17 O JEZIKU • J ezik o vne dileme .......................................................................18 • R azsta va ladijsk ih mak et ........................................................18 • V ik anje - mala ali v elik a začetnica ....................................19 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 3 NAČRTOVANE AKTIVNOSTI 07. 12. 2019. ob 10.00 V pr ičak o vanju M ik la vža 08. 12. 2019. ob 19,00 M ednar odni dan člo v ek o vih pr vic - r e sta vracija Boler o 09. 12. 2019. ob 19.00 M eP Z " T r igla v" dobr odelni k oncer t v domu za ostar ele "Z enta " 10. 12. 2019. ob 19.00 P r edsta vit e v k ultur nega ust varjanja nar odnih manjšin, D om HV , L ora 12. 12. 2019. ob 19.00 M eP Z " T r igla v" dobr odelni k oncer t v domu za ostar ele " V uk o varsk a " 18. 12. 2019. ob 18.30 P oslo vit e v od star ega leta, nast op M eP Z " T r igla v" in slik arsk a razsta va 06. 02. 2020. ob 18.00 "Da bo k onec lep " - monodrama R ober t W altl Kultur ni praznik , GKM, T r g R epublik e 1 Vsako minuto nekdo za vedno zapusti ta svet in leta nimajo nič pri vsem tem. Vsi stojimo v tej koloni, čeprav se tega morda ne zavedamo. Ne vemo, koliko ljudi stoji pred nami, in ne moremo se vrniti na konec kolone. Ne moremo stopiti iz nje. Ne moremo se ji izogniti. Zato, dragi naši, medtem ko čakate v koloni ... Naj št eje vsak tr enut ek . Bodit e spr ememba na bolje . P ok ličit e tist ega, k i mu t o obljubljat e ž e lep čas . P osta vit e si pr ior it et e . V z emit e si čas za počit ek . Nek omu polepšajt e dan. P otrudit e se , da bost e slišani. Spr emenit e majhne r eči v v elik e . Bodit e razlog za nasmeh tujca. Bodit e sami sebi na pr v em mestu . Ljubit e . P ojdit e na spr ehod v nara v o . Smejt e se na v es glas . P o v ejt e ljudem, da jih imat e radi. Živit e br ez ob žalo vanj . Bodit e sr ečni. Objemit e sv oje otr ok e . Ber it e k njige . P ojdit e na obalo nabrat šk oljk e . P ojdit e vsak dan na bližnji hr ib , gor o . Dihajt e s polnimi pljuči. ŽIVITE, Z ARES ŽIVITE SV OJE ŽIVLJENJE Dragi naši bralci Planike! Kar je bilo, je minilo. Naj bo vsem pogled nazaj zadovoljstvo ob storjenem. Staro leto živi od spominov, novo od pričakovanj. Stopajmo smelo naprej! Predstavljamo si čudovite stvari, ki nam jih lahko novo leto podari. S R E Č N O vsak dan in vse dni v letu, ki naj postane vaše najboljše, polno iskrenih objemov, trdnih prijateljstev, uresničenega upanja, uspešnih dejanj in poštenih ljubezni, ki premagajo vse in vodi jo do vsakogar. Naj bo še lepše kot vsa leta do zdaj. Naj bo leto 2020 vaše leto! Predsednik društva mag. Cveto Šušmelj Predsednica IO Nadežda Eterović in člani IO Urednica in uredništvo Planike Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 4 OLJKE, ROŽMARIN IN SOL V edno malo zask r bljeno pogle - dujemo v nebo tist e dni, k o nam v gost e pr ihajajo zbor i iz Slo v e - nije . S omeščanom SKD T r igla v pr ir eja vsak o pomlad in vsak o jesen k oncer - t e z gostujočimi slo v ensk imi pe vsk imi zbor i, česar je publik a v edno v esela. V endar pa mi ž elimo , da bodo v ese - li tudi naši gosti, da bodo imeli lep , sončen dan, k o si bodo ogledo vali naše lepo mest o , da se bodo mor da celo malo k opali v morju , sk ratk a – da jim bo lepo in da bodo občutili, zak aj smo mi tak o radi tuk aj . T ok rat je bilo vr eme k ot nar očeno . V abilo na k oncer t je v dv orano pr it e - g nilo v elik o obisk o valce v , saj so bile na pr og ramu k ar štir i sk upine iz va- jalce v . S sv ojim obisk om sta nas po - častila tudi dr ža vna sek r etar k a gospa Olga Belec in gospod Rudi Merljak iz Urada Vlade R epublik e Slo v enije za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu . Mešani pevski zbor Triglav Split pod v odst v om Tatjane Kurajice lju- bi pesem in ji daje življenje . P esem in z njo naš pe vsk i zbor sta naš ponos in zanos , t ok rat nas je raz v eselil z dv ema slo v ensk ima nar odnima in nas vno vič po vabil , naj v erjamemo v ljubez en, k er ljubez en je vse . P ot em pa so na oder pr išle sanjsk o lepe Sanje, ž ensk i pe vsk i zbor , k at e - r ega zametk i segajo tja v let o 1997. L eta 2013 je pr est opil pod ok r ilje KD Sanje No va G or ica. Zbor št eje 22 pe vk , k i bogatijo sv oj r eper t oar ljud- sk ih, umetnih, sak ralnih in pesmi iz nar odno zaba vne glasbe . Udeležuje - jo se raznih k ultur nih pr ir edit e v doma in v tujini, t er sodelujejo z drug imi glasbenik i t er pe vsk imi zbor i. L eta 2018 je sk r b nad zbor om pr e vz ela gospa Ingrid Kragelj. Načr t o v je v e - lik o , pr edvsem v pr idobivanju no v ega pe vsk ega znanja, sr ečanj z drug imi k ultur nimi društ vi doma in po sv etu t er s pomočjo pesmi ohranjati po v e - za v o med ljudmi. Š e pr eden so zapele , smo videli, k ak o sk r bno Vera Hrga pr ipra vlja v o - denje pr og rama. Za njo t o ni samo na- ja va iz vajalce v in sk ladb , pač pa sk r b za sk ladno k or eog rafijo , saj je dobr o pr e v er ila, k ak o bodo pe vk e oblečene in je t emu pr imer no tudi sama izbrala oblek o v enak em r dečem t onu . T udi c v etje na odru ni bilo tu po nak lju- čju . Ena pesem na pr og ramu je imela naslo v "Oljk e , r o žmar in in sol" . V era je zlo žila oljčne v ejice in r o žmar in, t emu je dodala bele marjetk e , k i so bile vi- deti k ot k upček soli. Z elo po z or no in dobr o pr emišljeno , V er ina est etik a je br ezmejna, na videz neopazna pa v endar globok a do neba. M edt em k o so se nek at er e članice v gar der obi pr eoblačile , nas je s sv ojim nast opom mimo pr edvidenega pr o - g rama pr ijetno pr esenetila mošk a v o - k alna posta va zbora z nek aj pesmimi. Š est članic zbora SANJE se je v sv oji tr etji življenjsk i dobi sr ečalo s k itar o , jo vzljubilo in se odločilo za samost ojno pot. T ak o je leta 2013 ustano vljena sek cija k ultur nega društ va Sanje v o - k alno instrumentalna sk upina Sanje s kitaro, k i nast opa na raznih pr ir edi- t vah in k oncer tih doma in v tujini pod ment orst v om Nika Janaškoviča. Splitsk o publik o je na v dušil podat ek , da je ena članica r ojena Split čank a, por očena v No vi G or ici. Oljke, rožmarin in sol Pozdrav državne sekretarke Olge Belec Cveto in Olga Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 5 Kulturno društvo Sanje Nova Gorica BILA JE MODRINA MORJA, ZELENILO BOROVCEV IN OLJK, BELINA DALMATINSKEGA KAMNA, BILE SO SANJE IN BIL JE AMORVINCIT. BILI SMO ENA SAMA PESEM. S v eti F ilip i Jak o v , eno lepših mest v P ašmansk em k analu , nas je spr ejelo na sv ojo R ivier o v v ečer nih urah in nam postr eglo s sv ojo medi- t eransk o flor o in fa vno . D opoldansk o upe vanje na plaži, sončenje in sk ok v morje nam je dal no vih moči za po - poldansk i ogled Zadra. Zadar – v eč tisočletno dalmatinsk o mest o nas je pr e vz elo s sv ojo bogat o zgodo vino , muz eji in galer ijami, v e - ličastnimi mestnimi vrati iz benešk e dobe , k alelar go , iz na soncu sv etlik a- jočih se popolnoma gladk ih k amno v , r imsk im f orumom, unik atnimi mor - sk imi or glami in cer k vami. P od v ečer smo vse tr i sek cije KUD Sanje: Ž ensk i pe vsk i zbor Sanje , v o - k alni instrumentalna sk upina Sanje s k itar o in M ešani pe vsk i zbor AmorV in- cit zapele slo v ensk im "zadr čanom" v Gradsk i k njižnici Stjepana R adića. S obota je bila k oncer tno obar - vana. D opoldan je v moder no zasno vani Šibenišk i k njižnici Juraj Šižgor ić , k i jo je pr ed leti opr emi- lo no v ogor išk o podjetje pohišt va G onzaga, nast opil M ešani pe vsk i zbor AmorV incit s k oncer t om slo v ensk ih nar odnih, umetnih in sak ralnih pesmi pod naslo v om "K emu si dala r o žice" . Sledil je ogled mesta po spr e - hajalni potk i ob morju s pogle - dom na k anal sv et ega Ant eja do k at edrale sv et ega Jak oba, k i je umeščena na seznam UNSEC O sv et o vne dediščine , in češnjica na t or ti, pr epe vanje na tr gu r epu- blik e H r vatsk e pr ed mestno hišo ob k a vici in k o zar čk u piva... P opoldan smo se zapeljali do Diok lecijano v ega "najlepšega mesta na sv etu" . O dz vali smo se po vabilu Slo v ensk ega k ultur ne - ga društ va T r igla v Split in z v ečer so - oblik o vali k oncer t "Oljk e , r o žmar in in sol" . Na splitsk em odru je bilo pr epe - vanje " V ele luk e" še posebej čust v eno obar vano . Sledilo je pr isr čno druž enje in pr e - pe vanje v pr ost or ih Slo v ensk ega k ul- tur nega društ va T r igla v Split. Ampak pr epe vanja še z daleč ni bilo k onec . N i lepšega zapeti ob šumenju valo v , na pomolu v belem, ob br en- k anju k itar e ...I n lahk o mi v erjamet e , da so bile z v ez de v P odstrani še po - sebej k rasne . Nedeljsk o dopoldne smo začeli s sanjsk im zajtr k om, obdani z modr ino morja, si polnili bat er ije na pr ek rasni plaži, ob poleža vanju na t oplem son- cu in slanih za v eslajih. T udi k osilo v R oci, k ući dalmatin- sk og pršuta, k amnit em gastr o raju in etno muz eju s čudo vitim nasadom oljk je bila ena sama pesem:"K onobo moja, radosti sva " … I n se v eda pot domo v , pr esek v ese - lja, pr epe vanja, muziciranja in se v eda h valežnosti. Ja. V Sanjah je v elik o Ljubezni. Naj bo tak o . V sem vam en lep in s sanjami ob - dan po z dra v . zapisala Tanja Ušaj Hvali Veseli na popotovanju v Dalmaciji Za k onec je sledil nast op Mešane- ga pevskega zbora "AmorVincit". I me njiho v ega zbora je njiho va de viza – ljubez en zmaguje . P etnajst po stažu in sr cu mladih pe v ce v , ž eljnih no vih pe vsk ih izziv o v . Na pobudo nek aj iz- k ušenih pe v ce v so s pr vimi vajami so začeli mar ca let os . P ra v v eselje in lju- bez en do soust varjanja glasbenih tr e - nutk o v je v eziv o , k i je po v ezalo pe v- k e in pe v ce , zbor o v odk injo Ingrid Kragelj in k or epetit or k o Marjetko Humar Bensa, vse "zastrupljene" z deja vnostjo , k i ji pra vimo zbor o vsk a ljubit eljsk a k ultura. P e vk e in pe v ci so se v t em k ratk em času naučili vrst o zbor o vsk ih sk ladb , s t ežnjo po k valit e - ti samega pe vsk ega iz vajanja. V sv oj r eper t oar vk ljučujejo pesmi iz slo v en- sk e zak ladnice in sv et o vne glasbene lit eratur e . K oncer t je bil čudo vit, pest er , zado - v oljil je pra v vse , saj so vsi pe v ci med nast opi drug ih sedeli med publik o in tudi sami uživali. V ečerja v društ vu je bila samo nada- lje vanje pr ijetnega v ečera. R azšli smo se s pr epr ičanjem, da se zagot o v o še sr ečamo – bodisi v Splitu ali pa kje na Slo v ensk em. Ana Matusinović Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 6 KRASNA ZEMLJA, ISTRA MILA P r ihajamo k t ebi na sr ečanje vseh slo v ensk ih društ e v na H r vašk em. M i, člani slo v ensk ega T r igla va iz Spli- ta, nas pr ibližno štir ideset, se radostni napotimo na V seslo v ensk o sr ečanje , kjer se bomo družili z drag imi pr ijat e - lji Slo v enci šir om naše H r vašk e . Jasen in sončen dan, og r et s pe - smijo iz "pek la a vt obusa " 5. okt obra iz Splita do istrsk ih t oplic pr ipelje naš star i znanec , šof er J ošk o . Zah valjujoč dobr o or ganiziranemu pr og ramu k r o vne or ganizacije , še po - sebej pr edsednici Bar bar i R iman, vse pot ek a "super" . P omembnost t ega sr ečanja potr di tudi pr isotnost visok ih gost o v : mi- nistra za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu P etra J o ž efa Č esnik a, v eleposla- nik a v R epublik i H r vašk i V ojisla va Šuca in naših znanih pr ijat elje v iz Urada za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu . Gorostas V Istrsk ih t oplicah, k i se nahajajo na se v er o zahodnem delu polot ok a Istr e , so nas po z dra vili z elenje , mir in spo - k ojnost. Nad z dra viliščem se dviga 85 metrsk a sk ala G or ostas , pod k at er o iz vira z dra vilna ž v eplena v oda. O dk r ili so jo v 17. st oletju , njeno z dra vilnost so morali se v eda pr eizk usiti tudi naši mladi. Sicer pa smo vse do v ečerje v hot elu M ir na lahk o planinar ili, se lepo spr ehajali ali pili piv o na t erasi. Za k ultur ni pr og ram je v r itmu svin- ga posk r bel MOP Z Encijan iz P ulja in mladi glasbenik i iz ansambla "P ek len- sk i muzik anti. " . V ečerja je bila dobr o or ganizirana, z dobr o jedačo in pijačo t er nalezlji- vim v eseljem. Zbranih k alor ij smo se posk ušali pot em znebiti na plesnem podiju . Nek olik o utrujeni od vseh dogod- k o v smo se v pr elepem, po zitivnem ambientu z dra vilišča pot opili v nočni sen. Zjutraj k a va, zajtr k , še zadnji pogled na osv etljen G or ostas in ok olišk e gor e in slo v o od istrsk ih t oplic . O dhajamo v M ot o vun, kjer nas ž e čak a dogo v or - jen v odnik . Motovun Na vr hu str mega g r iča nad r ek o M ir no je M ot o vun-M ont ona, z naj- bolje ohranjeno sr ednje v ešk o istrsk o tr dnja v o . Na pr ostranem mestnem tr gu nas pr ičak a r omansk a palača in gotsk i z v onik iz 13. st oletja. Nad r ek o M ir no je tudi mot o vunsk i go z d z odlično geog raf sk o lego , bo - gat z lesom, pa ni čudno , da so si vsi; od r imsk ega, bizantinsk ega cesarst va, Benešk e r epublik e do A vstr o - O g rsk e , ž eleli pr e vlade nad t em nara vnim bo - gast v om. Sledo vi njiho v ega bivanja na t eh pr ost or ih so vidni še danes . T u se r oje vajo mnoga ljudsk a izr o - čila, lit erar na in umetnišk a dela, med drug imi je tu nastal Naz orje v " V eli J o ž e" , k i nam ga je na spr ehodu po mot o vunsk ih st enah lepo pr edsta vi- la naša v odičk a. Omeniti ni po zabila tudi znanih, uglednih osebnosti, k ot je npr . M ir osla v Šut ej , eden od naj- v ečjih hr vatsk ih lik o vnih umetnik o v druge polo vice 20. st., k i je v sv oji hiši v M ot o vunu oblik o val g r b in zasta v o R epublik e H r vašk e . V M ot o vunu se je r odil sk ladat elj Andr ea Antico da M ont ona, pa znani sv et o vni pr vak u F or muli 1 M ar io Andr etti, nek aj let pa je tu živ el in delo val tudi go z dar in iz- umit elj ladijsk ega vijak a J osef R essel . Bani Na v dušeni odhajamo v P azin, na ž e dogo v orjeno k osilo v majhni vasici v osr čju Istr e , v gostilno Bani. V t em čudo vit em, podež elsk em ok olju se k ot star i znanci zno va v eseli- mo t oplega spr ejema osebja v istrsk ih nošah in živahnih z v ok o v har monik e ob k o zar čk u dobr odošlice . D omače vz dušje s tradicionalno maneštr o in fuži, pr ečudovita nara va, sv eži zrak , dobr o razpolo ž enje v r itmu plesa in z v ok ov har monik e nas k ar t ež- k o spra vi v a vt obus , k i nas polne lepih spominov vr ne v naš vsak dan v Split. Ana Šušmelj Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 7 2. ČIPKARSKI FESTIVAL LJUBLJANA 2019 V pr ost or ih Sr ednje šole za obli- k o vanje in f ot og rafijo Ljubljana je 5. in 6. okt obra pot ek al 2. Čipk arsk i f estival . S odelo valo je 10 k lek ljarsk ih dru- št e v iz Ljubljane , 5 k lek ljarsk ih sk upin iz osno vnih šol iz Ljubljane in naša k lek ljarsk a sek cija. V sk lopu čipk arsk ega f estivala so bile posta vljene tudi razsta v e Dr ža v- nega osr ednjega za v oda za ž ensk o domačo obr t Ljubljana, K lek ljanje čipk v Slo v eniji na Unesco v em R e - pr ez entativnem seznamu in P er ilo s k lek ljano čipk o Nataše Gr čar Napast. Or ganizirani sta bili tudi dv e dela v- nici k lek ljanja in nek olik o pr eda vanj . K ot ž e na pr ejšnjem f estivalu , je bila tudi t ok rat pr ilo žnost k upiti k lek ljarsk i pr ibor in potr eben mat er ial za iz dela- v o čipk , k ar je pr it eg nilo št e vilne čip - k ar ice . V sobot o , 5.10. je bilo ž e drug ič or - ganizirano sk upno k lek ljanje čipk ar ic iz cele Slo v enije in ino z emst va. Tekst: Katica Kaštelan Fotografija: Afrodita Hebar Kljun PESEM IN SMEH V DOBRIH LJUDEH 1 9. okt obra je v Š ent vidu pr i Stični pot ek al seminar za pr ipra v o 51. T abora slo v ensk ih pe vsk ih zbor o v . V sak ok rat, k o zagledam šolo "F er da V esela " v Stični se vr nem v sv ojo šolo desetletja nazaj . L epo ur ejena domača vas vabi, da se V sak o poletje vr nemo na T abor , kjer pesem z v eni iz g r l tisočih ude - lež ence v . Tja, kjer se vselej počutimo polni po zitivne ener g ije in ponosa da sodelujemo na t ej manif estaciji. V šolsk i dv orani ob jutranji k a vi- ci k lepetamo z drag imi, po znanimi pr ijat elji in čak amo , da se uk až e naš maestr o Igor Švara in neiz og iben or - ganizat or Stane Peček. P ot em uživamo v njego vi jasni raz- lag i vsebine naslednjega tabora v letu 2020. P o vsem jasno je , da br ez njego v ega sodelo vanja na seminarju ni mogoče pr ipra viti zbor o v odje in pe v ce v za na- st op na T aboru . V edno sem pr esenečena nad na- činom razlaganja posameznih pesmi in pr epr ičana sem, da br ez takšnega erudita, k ot je Igor Švara, vse sk upaj ne bi bilo tak o zanimiv o . Za 51. T abor slo v ensk ih pe vsk ih zbor o v pod naslo - v om "P esem in smeh v dobr ih ljudeh" sta pesmi izbrala in raz vrstila Stane P eček in Igor Švara. V se izbrane pesmi so šaljivk e in zba- dljivk e , zgodba se začne s " T r i pr le - šk e" , na k oncu pa vsak pe v ec " M ra vlo v mlin zapela " . Naš maestr o Švara tudi t ok rat posebej poudarja, da so notni zapisi mr t va mat er ija, in da je iz not tr eba iz vleči vsebino , int er pr etacijo , pr edvsem pa čust va in ljubez en do nar odne glasbe . Oh, poslušala bi ga cel dan. P ot em, k o nam je tak o lepo razlo - žil vse o pr ihajajočem T aboru , smo se v eseli in spr oščeni napotili na k osilo v šolsk o r esta vracijo . V se ostalo je v r o - k ah pe v ce v in zbor o v odje . Nasvidenje na 51. T aboru nasle - dnjega 20. in 21. julija 2020 v Š ent vi- du pr i Stični. Ana Šušmelj, 19-20 oktobra 2019, Stična Stane Peček Maestro Igor Švara Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 8 KRI NI VODA, JE HKRATI VEZ IN SVOBODA Slovesnost ob 90. obletnici delovanja Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb S lo v ensk o k ultur no pr osv etno društ v o Slo v ensk i dom Zag r eb je 8. no v embra prazno valo 90. oble - tnico obst oja in delo vanja. Na pr osla v o častitljiv e obletnice smo bili po vabljeni tudi člani SKD TRIGLA V Split. Na pot smo se podali: pr edsednik C v et o Šušmelj s sopr ogo Ano , pr edsednica I.O . Nadež da Et er o - vić in moja malenk ost, I van K osmos . P o ne pr e v eč lepem vr emenu smo sr ečno pr ispeli v Zag r eb . Ob 18. ur i smo v pr ost or ih njiho v ega društ va pr edali naše dar ilo , mojo slik a star ega dela mesta Splita, Babino ulico , dela- no v t ehnik i z emlja na juti . Ob 19h se je začela sv ečana ak ade - mija v gledališču HISTRIONSKI DOM. P r ed vhodom smo ob pr e vz emanju vst opnic sr ečali v elik o po znanih oseb , drag ih dolgoletnih pr ijat elje v iz Slo - v enije in H r vašk e . P r og ram sv ečane ak ademije je bil lepo pr ipra vljen, razno vrst en in za- nimiv . P oleg njiho v ega mešanega pe vsk ega zbora so nast opili še dram- sk i ig ralec Zlatk o V it ez, oper na pe vk a Anja Žapk ar in pe v ec M atić Zak ojn- šek , pianist I van P er nick i, har fist Br in Ber nat o vić , član Slo v ensk ega doma M arjan Dir nbek in sk upina D om. P r edsednik Slo v ensk ega doma Dar - k o Š onc je v sv ojem go v oru najpr ej po z dra vil visok e gost e iz Slo v enije in H r vašk e . P r ir edit v e se je udeležil pr ed- sednik SL O CR O P oslo vnega k luba dr . Saša M umino vić in v odja pisar ne SL O CR O P oslo vnega k luba V esna V ukši- nič Zmaić , št e vilni člani Slo v ensk e - ga doma in ugledni pr edsta vnik i iz Slo v enije in H r vašk e med njimi tudi v eleposlanik R epublik e Slo v enije na H r vašk em V ojisla v Šuc , odposlanec pr edsednik a R epublik e Slo v enije Bo - ruta P ahorja dr . Boštjan Ž ekš , odpo - slanec pr edsednice R epublik e H r va- šk e K olinde Grabar -K itar o vić dr . Vla- dimir L ončar e vić , dr ža vna sek r etar k a z Urada za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu Olga Belec s sodela v ci, od- poslanec k ar dinala J osipa Bo zanića M ar k o K o vač , pr edsednik Sv eta za nar odne manjšine Aleksandar T olna- uer , pr edsednica K omisije za odnose s Slo v enci v zamejst vu in po sv etu I va Dimic , pr edsednica Z v ez e slo v ensk ih društ e v na H r vašk em Bar bara R iman, podžupan M estne občine Ljubljana D ejan Cr nek , župan Občine Br ežice I van M olan, upok ojeni celjsk i šk of msg r . dr . Stanisla v Lipo všek in št e vilni drug i. Naslo v slo v esne pr osla v e je bil Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda. T e besede v elik o po v edo . V sv ojem go v oru je pr edsednik Š onc pouda- r il , da je bila v 90-ih letih delo vanja društ va gla vna naloga očuvanje slo - v enst va, jezik a, k ultur e in običaje v . V sv ojem dolgoletnem obst oju so de - lo vali k ar v štir ih dr ža vah,v različnih političnih naz or i ali nik oli niso nehali delo vati. Za dolgoletno uspešno delo vanje in po v eza v o dv eh sosednih dr ža v je Kultur no pr osv etnemu društ vu Slo - v ensk i dom – Zag r eb pr edsednik R epublik e Slo v enije Borut P ahor iz dal uk az o podelit vi odlik o vanja R epubli- k e Slo v enije RED Z A Z ASL UGE. Ž upan mesta Zag r eb M ilan Bandić je pr edsednik u Š oncu osebno vr očil pr iznanje ob 90. obletnici Slo v ensk e - ga, a P r edsednik R epublik e Slo v enije Borut P ahor je tr i dni pr ed obletnico iz dal uk az o podelit vi odlik o vanja – r ed za zasluge R epublik e Slo v enije "Za de v et deset let sk r bi za ohranit e v in raz v oj slo v enst va na H r vašk em P o k ončani sv ečani ak ademiji je za vse pr isotne pr ir ejen lep par ti z bo - gat o oblo ž enim mizami in vrstnimi pijačami. L epo smo se družili in po - go varjali z znanimi pr ijat elji in na v e - zali mnoge no v e stik e . Ivan Kosmos Nadežda Eterović, Ivan Kosmos z državno sekretarko Olgo Belec Milan Bandić Planika 9 UČENCI POUKA SLOVENŠČINE V SPLITU-KEKCI SO V PRELEPIH OKTOBRSKIH DNEH ZOPET SPOZNAVALI LEPOTE SLOVENIJE. P ot nas je najpr ej v odila v Slo v ensk i dom na Baz o vici, kjer so nas t oplo spr ejeli in pogostili. P ok lepetali smo , izme - njali izk ušnje , si ogledali njiho v t opel dom, obdan z ur ejenim vr t om in pot em nadalje vali pot pr oti dež eli. Zaradi sta vk e pr osv etnih dela v ce v je žal je odpadel obisk OŠ M atulji, kjer smo namera vali hospitirati pr i pouk u slo v enščine po pr og ramu C. Bazovica Škojanske ob izstopu P r v o nepo zabno do živ etje , nas je dočak alo v pr ečudo vitih Šk ocjansk ih jamah. P r esenečenje na vst opu sta nam pr ipra- vila moja pr ijat elja D olarje va z og r omnimi ok usnimi tr ojansk imi k r ofi. P ot em pa smo se napotili v nena vadno lep podz emeljsk i sv et, v občudo vanje osupljivih k r eacij nara v e , v Škocjanske jame, k i so bile zaradi sv ojega izjemnega pomena za sv et o vno nara vno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pr i Une - scu . S t em je mednar odna str ok o vna ja vnost pr iznala izjemen pomen jam, k ot enega izmed biser o v na planetu Z emlji. Šk ocjansk e jame so najpomembnejši podz emeljsk i poja v na K rasu in v Slo v eniji t er sodijo med najlepše jame na sv etu . Da se ohranijo vse lepot e miljon let star ih k rašk ih oblik , je bilo v jami f ot og rafiranje in dotik anje stalag mit o v in vseh figur pr epo v edano , pa so šele na izst opu iz jame nastali naši pr vi posnetk i. Planika 10 P r vi dan pot ovanja smo v Šk ocjansk ih jamah spo znali čudovit o nara v o , k i se nam je z dela tak o nedost opna, tak o oddaljena in tak o močna v vsej sv oji lepoti. V se , k ar smo lahk o nar edili je bilo , da smo vanjo str meli in jo občudovali. Rek a znotraj in zunaj jame je pr edsta vljala nena vaden k ontrast. Zunaj je r ek a v popolni har moniji z z elenjem, v notranjosti pa je r ek a edini pok a - zat elj življenja, k i ga spr emlja zaglušujoč šum. I zst op iz jame je k orak v povsem nov sv et, z di se k ot da pr ehajat e iz pek la v raj . Lea Dereani Drug i dan z elenih, filmsk ih, podz emnih lepot začenjamo pr i lepi Slo v enk i-ig ralk i I ti R ini v Divači, pot em pa se polni pr i- čak o vanj napotimo do jamsk e k raljice P ost ojne in v njenih globinah osupli nad lepot o pr eživljamo nepo zabne tr enutk e , k i jih v vlak cu v eselo popestr imo s slo v ensk o pesmijo , a v k oncer tni dv orani se od nje poslo vimo z ot o žno dalmatinsk o ... Ita Rina 2 Postojna Škojanske ob izstopu Planika 11 V P ost ojnsk i jami sem videl v elik o različnih raznih oblik k apnik o v : stalag mit e , k i rast ejo s tal , stalaktit e , k i rast ejo s str opa in mogočne k apnišk e st ebr e ali stalag mat e . K apnik i so na pr imer v oblik i piščali, or gel , za v es , pon vic , špaget o v . V o zil sem se z vlak cem, videl tudi člo v ešk o r ibico , čr no dv orano , r dečo dv orano in najv ečjo -k oncer tno dv orano . Zar es zanimiv o in meni tudi zaba vno . Roko Kalajžić P opoldne v K obilar ni Lipica v edno dobr odošla razposajena ig ra za otr ok e , pot em pa druž enje s k onji, seznanjanje z njiho vim ‘ življenjem ’ , r odo vnik om, pot omst v om, z zgodo vino K obilar ne ... bogat o ... Metelkova, avtonomni kulturni center Kobilarna Metelkova Planika 12 T r etji dan pot o vanja smo pr išli v Ljubljano in se napotili pr oti M et elk o vi ulici. M et elk o va je znana k ot eno najpomemb - nejših sr edišč alt er nativne k ultur e v Slo v eniji. Na fasadah vseh poslopij so nar isani g rafiti, vsepo vsod so posta vljene različne umetnišk e inštalacije . M et elk o va je me - st o kjer se zbirajo , družijo in zaba vajo mladi. Z elo mi je všeč ener g ija t ega k raja, posebna je in ust varja no v , drugačen sv et sr edi Ljubljane . R ada bi tam pr eživ ela še v elik o časa in se počutila inspir irano , k ot t ok rat, k o sem M et elk o v o obisk ala pr vič . Lea Dereani I n še čudo vit del nedeljsk ega druž enja s pr elepo slo v ensk o metr opolo , sr ečanje z zmajem, pa P lečnik om, most o vi, pogled na g rad , k i k raljuje nad mest om (nek at er i smo se nanj tudi po vzpeli in uživali v pogledu na mest o), spr oščen spr ehod ob Ljubljanici, neiz og ibno sr ečanje in f ot og rafiranje s P r ešer nom na njego v em tr gu . Mini Teater Prepoznavno mesto ustvarjanja P o tr eh dneh uživanja smo v Ljubljani, najlepšem mestu , manjšem od Splita, a "po mir i čo vik a " , k ot je r ek el enk rat pr ijat elj ar hit ekt. P o spr ehodu in obujanju spomino v na minula leta smo se odpra vili na k osilo v hot el P ar k in sr edi k osila ak cija. Gr emo v M ini T eat er po pak et za našo k lek ljarsk o sk upino . Nerado zapuščam " čili k on k ar ne" , a se za v edam da je za boljšim v edno še boljše . M ini T eat er je v mali, najbolj z eleni in pisani K r iž e vnišk i ulici v Ljubljani. Saj v em kje je , milijonk rat sem šla mimo . A pr vič g r em not er in tak oj za sceno . Dir ekt or in gledališk i ig ralec R ober t W altl nas je pr ičak al s tak im v eseljem in od- pr t ostjo da sem se instant zaljubila. V pr ost oru je ob umetnišk em v odji I vici Buljanu še nek aj mladih umetnik o v- vadijo . M ogoče je slišati v elik o jezik o v , vsi so razumljivi. V hiši je pr ivatni mini t eat er v ečnih optimist o v , obenem pa je v njem tudi spomenik žr t vam Holok a vsta. T a del me je z elo pr esenetil , imam namr eč v elik o stik o v z Židi in menim da je o t ej t emni pr et ek losti tr eba go v or iti. Znotraj hiše , sesta vljene iz dv eh hiš , ene podedo vane in ene k upljene , je sinagoga, opr emljena s pr edmeti iz vseh k once v sv eta. E dina v Ljubljani kjer se ob petk ih in sobotah pot omci Žido v zbirajo in praznujejo . St ene Sprehod po Ljubljani Planika 13 hodnik o v in sob pr eostalega dela so oblo ž ene s slik ami žr t e v Holok a vsta iz Ljubljane , s pomočjo k ompjut ersk e t ehnolo - g ije oblik o vano delo mladega umetnik a. Nek aj zgodb ljudi, k i so na različne načine r ešeni hudega. V enem delu se nič ne pr ena vlja, tam je t ema in pr et ek lost, v sedanjosti jo je mogoče občutiti z vsemi čuti. W altl pra vi da v elik o tur ist o v obišče ta k raj , k i je let os tudi uradno postal muz ej . V t eatru se iz vajajo v gla vnem a vt orsk e pr edsta v e , št e vilo mest je omejeno in v elik o gostujejo . Žal mi je da smo samo na k ratk o obisk ale ta pr ečudo vit pr ost or , pr epoln raznih zgodb . Š e posebej mi je žal , da otr oci niso bili z nami in da so nas čak ali k ak o minut o pr e v eč . Č as je bi omejen, a se je splačalo . R ober t W altl pr ihaja k nam f ebruarja z monodramo "Naj bo k onec lep " . P r idit e! Na K lancu na V r hnik i smo obisk ali C ank arje v dom in se na k ratk o seznanili z njego vim pr etr esljiv o t ežk im otr ošt v om. P olni pr elepih vtiso v in no vih spo znanj o lepotah in znamenit ostih naše dež ele našesmo s pesmijo vračali domo v , v var nih r ok ah odličnega v o znik a A dota iz TOTTO mini&bus. Vrhnika Cankar Najbolj zelena ljubljanska ulica Mini teater Planika 14 DNEVI KRUHA Ta ljubi kruhek K ruh. O d jutra do v ečera, od ponedeljk a do nedelje je k ruh naš vsak - danji spr emlje valec . K ruh je ena najpogost ejših, obenem pa tudi najstar ejših pr ipra vljenih živil . P r vi dok azi o pek i k ruha segajo 30.000 let nazaj . Žito je postalo osnova za kruh približno 10.000 let pr. n. št. P ek a k ruha se danes bist v eno razlik uje od pr et ek losti. V da vni pr et ek - losti za pek o k ruha niso uporabljali k vasa, saj je k ruh lahk o vzhajal ž e s pomočjo k vaso vk , k i so se nahajale na zr nu semena. V pr et ek lih časih je moralo vsak o dek le , k i se je ž elelo por očiti pok azati, da zna speči k ruh. T i dne vi so mimo . S edaj živimo v hitr ih časih, v časih, k o v elik ok rat ni časa niti za obisk tr go vine , k aj šele , da bi sami spek li k ruh. P a je r es tak o? Uganke Slamica pr i slamici vsak a v sv oji jamici, v edno k višk u se dviguje , z radostjo nas napolnjuje . D obr o nam obeta se , k ruha bo do v olj za vse . (Žitno polje) Pregovori S tr ebuhom za k ruhom. Zar ečenega k ruha se najv eč poje . Č e k ruhek pade ti na tla, pober i in poljubi ga. M or narsk i k ruh ima sedem sk or ij . K ruha ne nar edi mok a ampak r ok a. Up je k ruh bednik a. I z t e mok e ne bo k ruha. Bolje čr n k os k ruha, k ak or prazna t or ba. Naj člo v ek pol sv eta obt eče , najboljši k ruh doma se peče . Ob dnevih kruha so naši Kekci mesili, oblikovali in pekli. Izvedeli so tudi nekaj o tradiciji peke kruha, pregovorih o tem našem vsakdanje spremljevalcu. Poleg integralnega kruha in raznih oblikovanih kruhkov so spekli in pojedli še slastne pice. Planika UTRINKI, REcEPTI, ŠALE 15 PORTUGALSKA, MANICÓMIO In odnos med umetnostjo in duševnimi boleznimi P o v edala bi vam rada nek aj v eč o moji izr edno zanimivi praksi in bivanju na P or tugalsk em. S em diplomantk a Unik atnega obli- k o vanja (st ek la in k eramik e), Dalma- tink a s slo v ensk imi k or eninami. P o sr ednji šoli v Splitu sem študij nada- lje vala v Ljubljani, na Ak ademiji za li- k o vno umetnost in oblik o vanje . Ž e nek aj let sem si ž elela obisk ati P or tugalsk o , let ošnje poletje pa se mi je ž elja izpolnila. P o uspešnem za- k ljučk u študija sem dobila mo žnost opra vljati prakso v tujini. Ž elela sem delati na podr očju k eramik e in sem našla nena vadno praktično usposa- bljanje . V dv eh mescih dela v k ultur - nem z druž enju M ANIC ÓMIO sem si nabrala v elik o no vih izk ušenj in od- nos med umetnostjo in duše vnimi boleznimi začutila po vsem od blizu . Ob obisk u raznih mest na P or tugal- sk em sem spo znala ljudi, k i delujejo na podr očju k eramik e , obisk ala mno - ge galer ije , Ar t t erapije v psihiatr ičnih bolnišnicah, vse t e izk ušnje pa so me spodbudile , da napišem nek aj besed o t ej isk r eni umetnosti. Duševna bolezen se lahko zgodi komerkoli, z njo se ne rodimo, na- stane zaradi travmatičnih izkušenj v zgodnjem otroštvu. K o sem ljudem, k i so me spraše va- li kje bom opra vljala prakso omenila " M anicomio " , so čudno zastali in me vprašali, če v em k aj ta beseda pome - ni v por tugalščini. P o nek aj sta vk ih mojega pojasnila, k i je pr ičalo o t em, da z elo dobr o v em k aj t o pomeni, se je mnenje ljudi tak oj spr emenilo . Gr e za pr ojekt dv eh z elo znanih liz- bonsk ih umetnik o v , k i sta pr ed sk oraj dvajsetimi leti začela umetnišk i pr o - jekt v najv ečji por tugalsk i bolnišnici za duše vno bolne . H itr o sta ugot o vila, da je nek aj ljudi z elo lik o vno nadarje - nih in sta jim začela pr inašati različne mat er iale za ust varjanje . T emu so po - st opoma sledile tudi razsta v e , pr ed nek aj leti pa so se jima sanje , t er sanje samih umetnik o v tudi ost var ile (v eč o t em si lahk o pr eber et e na manico - mio .pt). Umetnik om je omogočena vsa sv oboda izražanja, posk r bljeno je za njiho v o počutje in počasi tudi za njiho v o finančno samost ojnost. T o je tr enutno edini pr ojekt takšne vrst e na P or tugalsk em, pa tudi v sv etu . Ne g r e le za ar t t erapije , t em v eč za r esno umetnost. Z elo sem v esela, da sem lahk o spo znala in delala z umetnik i, k i so me lepo spr ejeli in smo se k ljub neznanju angleščine ali por tugalšči- ne lahk o dobr o sporazumeli. Najv eč sem sodelo vala z Anabelo . Umetnica iz deluje sk ulptur e iz k eramik e , njena najljubša t ematik a so pošasti. T r enu- tno z M anicomiom sodeluje 14 ume - tnik o v in vsak od njih ust varja v različ- nih lik o vnih medijih. Bivala sem v Lizboni, kjer je nešt et o raznih umetnišk ih dogodk o v . P or tu- galsk a me je na v dušila s sv ojo k ultur o , k i je podobna M edit eransk i, a s pr idi- hom Brazilije in A fr ik e . Dan se začenja ok oli 10. ur e in sk oraj da ne zaspi. Ba- k alar jedo na tisoč načino v , vina pa so izr edna. P or tugalsk i nar od je z elo pr ijaz en, pr ijet en in t o je občutiti na vsak em k orak u . Ulice so polne življenja, po - sebej v poletnem času . V ečja mesta k ot so Lizbona, P or t o , F ar o , C oimbra, E v ora so se v eda po vsem tur istična, medt em k o so ruralna podr očja čist o drugačna. Š e v elik o bi lahk o pisala o zgodo vini a z emlje , njenih zanimi- v ostih, sončnih k rajih. P a mor da k daj drug ič . Katarina Marov (Lahko me spremljate na Instagram profile @katarina.marov, kjer včasih objavljam svoje izku- šnje iz delavnic ali praks, pa tudi svoja dela). Razgled s Castello de Sao George proti mostu 25. April Porto Anabela Soares in njene glinene pošasti Z Anabelo Soares Planika UTRINKI, REcEPTI, ŠALE 16 2 1. junija se je društ v o Glasbena nit iz Splita s polnim a vt obusom in k ombijem odpra vilo pr oti M ar ibo - ru . Jaz in moja najboljša pr ijat eljica sva sedeli sk upaj in se med potjo po - go varjali o pr edsta vah in pesmih, k i jih potr ebujemo za ig ranje . V M ar iboru smo se namestili v pr o - metni šoli. Š ola je bila v elik a in edini deli, k i so nam bili na v oljo , so bile naše sobe , hodnik i in menza. V z eli smo si st var i se raz delili na manjše sk upine in se odpra vili na v ečer ni spr ehod po centru mesta. V šolo smo se vr nili ok oli polnoči. Zjutraj smo se hitr o pr ipra vili, zaj- tr k o vali, pobrali k itar e in se odpeljali do par k a v centru , kjer se je za naš na- st op pr ipra vljal v elik oder . K olik or sem lahk o slišala, so bili tam vsi Slo v enci, samo mi smo bili iz druge dr ža v e . Uglasbili smo k itar e in opra vili t onsk o vajo . Naš nast op se je začel ob 17.00 h. K o sem začela ig rati s pr ijat e - lji, sem občutila k ak o močno smo po - v ezani. V si smo si delili ist o strast do k itar e in bili smo z elo usk lajeni. Bolj k o smo ig rali, v eč ljudi nas je pr išlo po - slušati. K malu so bili vsi sedeži polni, naš nast op pa smo zak ljučili z z elo ži- vahno pesmijo . Na k oncu smo se po - k lonili in občinst v o nas je nag radilo z g r omk im apla vz om. Sledil je nast op naslednje sk upine , mi pa smo v zak u- lisju prazno vali, se počastili s t or tami, hladnimi napitk i, pr epe vali t er sk ak ali od sr eče . Šli smo malo globlje v par k , da smo se lahk o sk upaj slik ali, pot em pa smo pospra vili st var i in se odpra- vili do a vt obusa in se napotili domo v pr oti Splitu . C elot en a vt obus je go v o - r il o adr enalinsk em nast opu . Bili smo z elo utrujeni, t oda na naših obrazih se je lahk o videl ponos , v olja in ž elja po še v eč takšnih nast opih, še v ečjih. D o tak rat pa bomo pr idno nadalje - vali z učenjem z mojstr om Damirjem in V atr enom in str emeli visok o pr oti z v ez dam. Leona Vukas, učenka pouka slovenščine v Splitu LETOŠNJE NOMINIRANKE ZA NAZIV SLOVENKA LETA D ružinsk a r e vija Zarja je obja vila nominirank e za naziv Slo v enk a leta. V ur edništ vu so izbrali enajst ž en- sk , k i se pot egujejo za k ončno zmago po izboru bralk in bralce v (glaso vati je mogoče tudi na link u w w w .r e vija- zarja.si). M ed njimi je " odlična k njiž e v- nica in duho vna učit eljica " T r žačank a Alenka Rebula. Ob njej so špor tnica Janja Garnbert, varuhinja pacient o - vih pra vic Duša Hlade Zore, speci- alistk a za k njižno vzgojo otr ok Tilka Jamnik, humanitar k a in z dra vnica Ninna Kozorog, mizar k a in znan- st v enica dr. Andreja Kutnar, Biser- ka Marolt Meden, nek danja dir ekt o - r ica, k i r ešuje neznosno živ otarjenje star ostnik o v . Nadalje Jasna Pečjak z izjemnim pogumom in v eseljem do življenja, k i pleza s pr esajenimi pljuči, uv elja vljena sk ladat eljica in najmlajša članica Slo v ensk e ak ademije znano - sti in umetnosti Nina Šenk Kosem, pr eisk o valna no vinar k a T V Slo v enija Mojca Šetinc Pašek in "pisat eljica, k i je Slo v enijo pr it eg nila k branju" , Bronja Žakelj. GLASBENA NIT NA FESTIVALU LENT V MARIBORU Planika O JEZIKU 17 KATERO SLOVENSKO NAREČJE JE NAJBOLJ PRAVILNO? K ak o sta v ek Danes sem si kavo preveč sladkala glasi v različnih nar ečjih. • J oj , k ak s ’ n si t oti k af e danes f ejst pocuk rala, čuj . (mar iborsk o) • D ons sm si k ofi čist ful pošug rala. (ljubljansk o , sr ednješolci) • D ons sm si k a vico u ibr pr e v eč cuk rala. (ljubljansk o) • M atr sn s swadek k af e nar edwa. (k or ošk o) • Gnes san si k a v o pr e v eč pocuk ra- la. (pr ek mursk o) • Gnes sen si k of e vünta pr e v eč po - cuk rala. (pr lešk o) • D ons sm s ’k of e čist pr e v eč ucuk r o wa. (gor enjsk o) • J oj , ma k ej je dns tu k af e t ’k u sltk u! (k rašk o) • Dans sm si k afjee pr e v eč cuk rala. (idr ijsk o) • P iz da, k uk sm ’ m si dons k uf ea pu- cuk rala. (zasa vsk o) Slovenska narečja P oleg dv ojine , k i slo v enščino ok r o - na za enega najbolj r omantičnih jezi- k o v , je pestr ost nar ečij in posameznih go v or o v tista, k i k ljub majhnosti Slo - v enije vsak emu k otičk u naše pr elepe dež ele podar i poseben pečat. Nar eč- na obar vanost Slo v enije je jezik o vna posebnost, k i smo jo k ot Slo v enci dolžni ohranjati. V sak o nar ečje je "slo - v ensk o " , za go v or ce nar ečja "pra vilno " , za dialekt ologe "zanimiv o " , za go v or - ce ostalih nar ečij pa " tuje" . P ra v je , da se k ot go v or ci slo v ensk ega jezik a za- v edamo posebnosti posameznih na- r ečij , jih spoštujemo in se jih trudimo ohranjati. Kako so slovenska narečja nastala? K ak o so slo v ensk a nar ečja sploh nastala? Zgodo vinarji in sla visti so si enotni, da sta pr v o cepit e v slo v en- sk ega jezik a na nar ečja po vzr očila dva naselit v ena valo va: • pr vi, leta 550 (se v er no in zahodno od Alp) in • drug i, leta 568 ( južno in vzhodno od Alp). O d tak rat so se zaradi različnih zu- najjezik o vnih (zgodo vinsk i, z emljepi- sni, družbeno -politični) in znotrajjezi- k o vnih (raz v oj jezik a na vseh ra vneh) deja vnik o v slo v ensk a nar ečja raz vijala v smer i, k ot jih po znamo danes . M ed seboj se razlik ujejo po v ok alizmih (sis- t em samoglasnik o v), k onz onantizmih (sist em soglasnik o v), naglaše vanju , mehčanju , pr isotnosti / odsotnosti sr ednjega spola, spr eganju glagolo v in njiho vih posebnih oblik ah, švapa- nju … Katero slovensko narečje pa je res najbolj slovensko? Ali katera narečna skupina se po lastnostih najbolj pri- bliža knjižnemu jeziku? K o uporabimo pr ide vnik slo v ensk o , mislimo na k njižni, standar dni jezik , k i je samo ena izmed socialnih z vrsti je - zik a, med k at er e poleg pogo v or nega jezik a in int er esnih go v or ic , spadajo tudi nar ečne sk upine in nar ečja. O dgo v or sla vista bi se najv erjetneje glasil nek ak o tak ole: Večina jezikoslovcev je enotnih, da se knjižnemu jeziku najbolj pri- bliža srednjesavinjsko narečje, ki spada v štajersko narečno skupino in se govori na območjih Šaleške doline, celjske kotline ter v pore- čjih Bolske, Hudinje in Pake. R azlog i za zgoraj na v edeni odgo v or so pr ecej različni, vsek ak or pa na po - dobnost vplivajo bližina centralnemu območju t er ostali zunaj- in znotrajje - zik o vni deja vnik i. M ed vsemi go v or i sr ednjesa vinjsk ega nar ečja se k nji- žnemu jezik u najbolj pr ibliža, ampak r es samo pr ibliža, celjsk i mestni go v or , pr edvsem zaradi samoglasnišk ega in soglasnišk ega sesta va t er naglasnega mesta, k i je v k njižnem jezik u enak k ot v celjsk em mestnem go v oru . V go v o - ru pr e vladujejo monof t ong i (ʹv o:da ), čepra v pr i spr oščenem go v or cu za- znamo dosledno uporabo dif t ongo v (ʹvu ̯ o:da ). Odrasli udeleženci pouka slovenščine z zanimanjem spremljajo vse o narečjih. Planika O JEZIKU 18 Je kaj? Je nič? Je vse? Je vetra dih samo, ki plane čez zemljo in v vekomaj zamre? (K. Kovič) 17. sept embra smo se na L o vr incu poslo vili od Marije Pinterič T iho je za v edno odšla tudi Vida Podobnik P očivajta v miru! ADVENTNA PRAVLJICA V DVORCU GUTENBUCHEL V čudo vit em hist or ičnem par k u v R a vnah nad Š oštanjem je sk r it dv or ec Gut enbuchel , k i le dvak rat letno letno odpr e sv oja vrata obisk o valcem. L et os jih je ž e petič odpr l ob dogodk u A dv entna pra vljica, kjer bodo obisk o - valci do živ eli A dv entni sjaj v c v et očih prazničnih k r eacijah, ok usni degustaci- ji lok alnih dobr ot, umetnosti in v vrsti ostalih vsebin v čudo vit em ambientu dv or ca. Or ganizat orji z odličnimi pr imer i dobr ih praks šir ijo zgodbo o živjanja hist or ične dediščine , v k at er i star e sta vbe zaživijo v no vih zgodbah. A dv entna pra vljica, k i jo bodo let os pr vič obisk ali tudi pot omci W oschnaggo v , zadnjih lastik o v dv or ca, bo obisk o valce popeljala praznično dišeč A dv entni čas . Planika O JEZIKU 19 KRIŽALJKA Vlak