8-2006
10
smo sre~ali »kravo«, ki smo ji namenili smrt, 
na~rtovano tako podrobno, da je Janez na njeno 
~elo celo narisal kraj za strel. Mislili smo si 
svoje, kaj si je mislila ona, ne vem. Najbr` ni~.
 Za »vi{insko izravnavo« smo se vsi trije 
odpravili {e do drugega vi{inskega tabori{~a. 
Ta »dvojka« je stala okrog 6300 metrov visoko, 
na dnu sne`nega raza, ki (je) vodi(l) naravnost 
v ju`no Makalujevo ostenje. Do zgornjega roba 
ga je preplezala in na vrh stopila odprava tri leta 
pozneje, tudi takrat pod Ale{evim vodstvom. 
Minilo je {e nadaljnjih devet let. 1. novem-
ber 1984 je bil son~en, z ljubljanskih @al pa 
nadvse jasen pogled na Alpe. Dan pozneje sva 
se s sinom povzpela na Vi{ in po pravlji~no 
lepem dnevu preno~ila kar v avtomobilu v 
povsem ledeno ivjasti okolici Rabeljskega 
jezera. To je bilo v letu, ko smo lahko mejo 
brez pla~ila prestopili le enkrat v letu, sin pa 
je nameraval kupiti smu~arske ~evlje in se 
zato seveda nisva mogla vrniti v – domovino. 
Naslednje jutro sva se torej odpeljala v Beljak 
in izvedela, da lahko MWS (davek na dodano 
vrednost) znamenite veljave in spomina dvig-
neva kar na avstrijski strani meje. Nepri~-
akovano obdarjena s {ilingi (tako kot depozita 
neprijaznega spomina in MWS/DDV tudi teh 
ni ve~, kako se vse spreminja!) sva se napo-
tila kar na Dunaj, kjer sta tiste dni `e bili `ena 
in h~i/mati in sestra. Dru`inska prijateljica 
Linde, »dunajska mati« na{e h~erke, mi je 
pod ve~er povedala, da se je v Sloveniji zru{il 
helikopter. Brezbri`no sem pomislil, da govori 
o tistem voja{kem, ki so ga `e nekaj ~asa iskali 
na Ko~evskem. Ne, ne … v roke mi je potis-
nila ~asopis, v katerem sem prebral, da je med 
umrlimi tudi – Ale{ Kunaver. Zru{il se mi je 
svet. Saj ne more biti res … Pa je bilo, in tako 
se Ti lahko, nepozabni Ale{, samo s pravkar 
napisanim zahvalim, da sem lahko od{el s 
teboj na III. (Anapurna II, 1969) in IV. JAHO 
(Makalu, 1972) in tako neznansko obogatil 
svoje gorni{ko in botani~no izkustvo. @e na 
Anapurni sem »u{el« na trojko, tri leta pozneje 
pa sem ga, kot je tukaj zapisano, spet polomil. 
Obakrat si mi povedal, da nisem prav ravnal, 
a to na na~in, da ni ostala med nama nobena 
senca. To~ki 6 in 9 Tvojega pisma razlo~no 
govorita o Tvoji simpatiji in razumevanju do 
raziskovalnega dela. Ker slovenska planinska 
javnost (delno) zamuja s spominom na Makalu 
1975, naj mi bo opro{~ena tudi zamuda ob 
omembi tvoje lanske 70-letnice, ki ji je prav-
zaprav namenjen tale zapis. Le kaj vse bi {e 
ustvaril in dosegel, ~e bi jo do`ivel … 
Polhov Gradec, 16. 2. 2006 m
Zgre{en korak – beseda kriva
Samo en napa~en korak mi vzame
svetlobo dneva in drget bli`ine,
kot kamen na meli{~e med spomine
odkotalim se. Kdo sploh ve {e zame?
Beseda napa~na, ~eprav le ena,
zapre vsa pota mi na tvojo goro,
polno~no sonce mrkne v stra{no moro,
da med seraki tavam izgubljena.
Ledene gmote v srcu ne raztaja
pomladni `arek, ki planino zbuja,
poletja `ar, jesenski {opek ruja.
Samo {e zima je, vihar razsaja,
zamet stopinjo zadnjo `e prekriva,
med nama pa re`i beseda kriva.
Metka
Raztrgani paj~olan
Meglà zastira ti razgled v daljave,
jezi{ se nanjo in na sneg po poti
in burja stresa te in mraz te moti,
ko vzpenjava se v najine vi{ave.
A zame so meglè kot paj~olani,
ki skrivajo, kar sanjam. Hrepene~e
za njimi i{~em tisti ko{~ek sre~e,
ki mi usoda (kdo?) ga vztrajno brani.
Premagala sva veter, mraz, zamete,
meglè so se pretrgale in sonce
razlilo svojo lu~ je tja ~ez Ponce.
Pogled se ti razjásnil je, obete
pa moje je odneslo, ~ar izgubil
se je – na vrhu nisi me poljubil.
Metka