Stran 255.
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Redne seje dne 22. maja 1. 1900. so se za predsedstva zborničnega predsednika gosp. Josip Kušar-ja udeležili naslednji gg. zbornični svetniki: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Franc Hren, Franc Kollmann, Ivan Krajec, Josip Lenarčič, Franc Omersa, Friderik Pauer, Karol Pollak, Feliks Stare, Feliks Urbane in Jernej Žitnik.
Predsednik otvori sejo, pozdravi zbornične člane, omeni bolezni zborničnega tajnika in izreče željo in nado, da kmalu ozdravi; gg. Gassner in Luckmann sta opravičila svojo odsotnost z neodložljivimi opravki; za overovatelja zapisnika imenuje gg. Friderika Pauerja in Jerneja Žitnika.
Na to predstavi gosp. zborničnega koncipista dr. Viktorja Murnika, kateremu je v zmislu § 5. odstavek 2 zborničnega poslovnega reda za toliko časa, dokler bo zadržan zbornični tajnik, poveril vsa taj-nikova opravila. Zbornica odobri to.
Predlog zbornice, naj se v državni železniški svet imenuje zbornični svetnik gosp. Karol Luckmann in kot njega namestnik zbornični predsednik gospod Josip Kušar, se odobri.
I.  Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.  Provizorični predsednik Iv. Baumgartner stavi nujni predlog: Z ozirom na narodnogospodarski zastanek, povzročen po nedelavnosti državnega zbora, naj le temu izreče zbornica željo, da vzpričo nujnih in važnih narodnogospodarskih vprašanj, ki jih ima rešiti, narodnostni prepir dovede do zaključka in vstvari pogoje uspešnemu delovanju na narodnogospodarskem polju v korist te države, v blaginjo njenih narodov. Ko se nujnost soglasno prizna, utemeljuje provizorični predsednik Baumgartner svoj predlog: Več let že počiva parlamentarizem na Avstrijskem. Težke posledice čutimo vsi čim dlje, tem bolj. Trdnega razmerja do Ogerske ni moči doseči; nujno potrebnih postav na narodnogospodarskem polju ni moči izdati. Vlada ima vezane roke, ne more otvoriti podjetnosti izdanih torišč; naša podjetnost išče dela drugje, se takorekoč izseljuje in z našimi izseljenimi delavci koplje grob naši industriji. Kon-sumcijska moč prebivalstva se manjša: nova nevarnost za avstrijsko industrijo ne v zadostni meri zmožno za izvoz. Nevarnost pa bi lahko nastala tudi iz tega, če bi se povečalo uboštvo velikih mas prebivalstva, ki bi ne mogle dobiti zadostnega dela. Tuje države napredujejo z orjaškimi koraki, mi pa moramo še o sreči govoriti, da je tuj napredek tako velik, da se je vsled tega povišala konsumcijska moč v tujih državah, da nam ni prehudo trpeti po tuji konkurenci, ker ima tuja industrija dovolj opraviti z zado-
voljevanjem množečih se potreb doma. Vender pa se je industrijalna delavnost v drugih državah, osobito na Nemškem, v zadnjem času povišala tako, da se je jelo svariti pred pretiravanjem; hyperprodukcija v kaki drugi državi bi bila za avstrijsko industrijo usodna. Govornik naglasa, da je treba nemudoma začeti z energičnim delom v povzdigo avstrijske trgovine in obrti, zlasti pa povdarja, da je treba kar najhitreje rešiti tržaško vprašanje in ž njim zvezano vprašanje druge železniške zveze avstrijskega severa s Trstom. Trst, ki je 1. 1887 zavzemal še 8. mesto med evropskimi pristavi, je danes 17. in pravzaprav ne šteje več med velike luke; pomoči mu je le z drugo železniško zvezo, kakor je Genovi tranzitni promet v Švico in južno Nemčijo pomogel do sedanjega vzcveta. Za Trst, dežele za njim, da za celo državo je hitra in dobra rešitev tega državnega vprašanja zahteva najnujnejše potrebe. Govornik pravi, da je veliko drugih zbornic, prva med njimi praška zbornica, in trgovskih ter obrtnih korporacij sklenilo jednak sklep, kakor ga predlaga. Predlog se soglasno sprejme.
III. Zbornični koncipist dr. Viktor Murni k poroča:
a) Na vprašanje, če je zakon o nedeljskem počitku navesti tudi na v pravilih določeno delo kon-zumnih in jednakih društev, je zbornica c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani poročala naslednje:
Zakon z dne 16. januvarja 1.1895, drž. zak. št. 21, s katerim se v obrtovanju uravnava počitek ob nedeljah in praznikih, je po § 1. drž. zak. št. 22, s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red. Če torej odgovorimo na vprašanje; ali spadajo pridobitne in gospodarstvene zadruge pod obrtni red, če se pečajo z obrtniškimi opravki, smo odgovorili tudi na vprašanje po navedbi določb o nedeljskem počitku na konsumna in jednaka društva. Ne more pa biti dvoma o tem, da je obrtni red navesti na pridobitne in gospodarstvene zadruge, brž ko imajo v členu IV. razglasilnega patenta k obrtnemu redu določene obrtne pojmovne znake, ob katerih visi subsumcija pod obrtni red. Ni zakona, ki bi jih izvzemal. Glede zadrug, katerih podjetje se čeloma ali deloma suče o trgovskih opravilih, pa določa zakon o pridobitnih in gospodarstveniki zadrugah z dne 9. aprila 1. 1873, št. 70 drž. zak. v § 13. naravnost, da veljajo zanje, koder zadružni zakon ne ukazuje drugače, določila trgovskega zakonika o trgovcih, torej nekako tudi subsidiarna trgovskopravna določila, med katere spada tudi obrtni red, čigar predpisi o obrtnem pomožnem osobju, ki obsegajo tudi določbe o nedeljskem počitku, imajo po § 25, uvodnega zakona k trgovskemu zakonu veljati poleg trgovskega zakona (člen 58—65). Člen 11 trgovskega zakona pa izrecno ne izključuje onih deželnih zakonov in torej v zmislu § 5 uvodnega zakona k trg. zak. tudi  ne  onih  državnih  za-
*
Stran 256.
konov, ki v obrtnopolicijskem ali obrtnodavčnem oziru stavijo zahteve na pridobitev lastnosti trgovca ali posebnih vrst trgovcev. Tudi razglasilni patent k obrtnemu redu, katerega se obrtni red izpreminjajoči in dopolnjujoči poznejši zakoni niso dotaknili, med taksativno naštetimi od obrtnega reda izvzetimi podjetji ne omenja pridobitnih in gospodarskih zadrug. Je pa še drugih razlogov za to, da je obrtni red navesti na konsumna in jednaka društva.
(Dalje sledi).
Stran 265.
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Dalje.)
Vsled izvršitve dejanj, kakor predpisuje zadružni zakon postanejo pridobitne in gospodarstvene zadruge še le ekzistenčne kot juristične osebe Kot juristične osebe se pa morajo, če hočejo pričeti kak obrtniški obrat, ravnati po predpisih vseh tistih zakonov, po katerih se mora ravnati fizična oseba, ki ima splošne pcgoje za pridobitev kake obrtne pravice. Konstituiranje in registriranje je zadrugo še le vsposobilo, da sploh more dobiti kako obrtno pravico, ni pa ji še dalo te pravice, ampak zadruga mora še vse to storiti, kar predpisuje obrtni red za pridobitev kake obrtne pravice; samo po sebi se pa ume, da se mora tudi potem, ko je dosegla obrtno pravico, pri izvrševanju te pravice ravnati po vseh predpisih obrtnega reda, ravno tako kakor vsaka fizična. In kakor veljajo vsa druga določila obrtnega reda tudi za kon-sumna in jednaka drušva, ravno tako pa veljajo zanje tudi določbe o nedeljskem počitku: zakon z dne 16. januvarija 1. 1895. drž. zak. št. 21, ki je stopil na mesto § 75. obrtnega reda in čigar člen I. ukazuje: Ob nedeljah ima počivati vsako obrtno delo!
Ukaz trgovskega ministrstva z dne 5. novembra 1. 1888. št. 7320 pravi: „Die Consumvereine* diirfen nur dann an Nichtmitglieder verkaufen, wenn ihre Statuten die ausdrucklicbe diesfallige Bestimmung enthaten, und wenn sie auf Grund dieser Statuten den Verkehr mit dem Publicum bei den Gewerbe-behorden angemeldet haben. Es ist somit solchen Consumvereinen, hinsichtlich welcher die Bedingungen fur den Verkauf an Nichtmitglieder nicht vorhanden sind, der Verkehr mit dem Publicum zu untersagen und wenn sie solche Geschafte dennoch betreiben gegen dieselben mit den Strafbestimmungen der Ge werbeordnung vorzugehen".
Ukaz c. kr. trgovskega ministrstva na vse politične deželne oblasti z dne 21. februvarija 1. 1896., št. 72.680 ex 1895 opozarja na gornji ukaz in mu še pristavlja: „. . . die Unterbehorden sind darauf aufmerksam zu machen, dass Consumvereine, gleich-viel ob sie ihre Thatigkeit statutenmassig nur auf ihre Mitglieder beschranken oder nicht, solche Unter-nehmen, zu welchen eine staatliche Bewilligung (Con-cession)  erforderlich  ist,  gemass § 92. des  Gesetzes
vom 9. April 1873, R. G. BI. Nr. 70 nur auf Grund einer solchen Bewilligung zu betreiben berechtigt sind".
Torej vsa konsumna društva, tudi tista, ki delujejo le za svoje Člane, morajo svoj obrt naznaniti obrtni oblasti, oziroma si zanj pridobiti koncesijo „po obstoječih predpisih" (§ 92 zadr. zakona), torej po obrtnem redu. In če se morajo konsumna in jednaka društva v tem oziru ravnati po predpisih obrtnega reda, potem ni razvideti, zakaj bi zanje ne bilo navesti določb o nedeljskem počitku, brž ko je njihovo v pravilih predpisano delavnost smatrati za obrtno v zmislu člen IV. razglasilnega patenta k obrtnemu redu, naj se ta delavnost omejuje tudi samo za člane!
h) Na vprašanje, če je pridobitni in gospodar-stveni zadrugi dovoliti prodajo svežega mesa, je zbornica c. kr. okrajnemu glavarstvu v Logatcu poročala naslednje: Zbornici ni znano, kaj je predmet podjetja zadruge „krščansko gospodarsko društvo v Idriji, registrovana zadruga z omejeno zavezo", dasi bi se po § 4. zadružnega zakona predmet podjetja moral posneti z zadružne tvrdke. Zbornica torej ne ve, če sme zadruga imeti kako prodajo. Če pa sme po svojih pravilih, in ko je v zmislu obrtnega reda zadostila zadevnim predpisom, imeti kako prodajo, potem sme tudi sveže meso prodajati svojim udom, potem ko je to prodajo naznanila obrtni oblasti. Samo po sebi se pa razume, da zadruga ne sme sama klati živine, in tudi da ne sme sama prirediti mesa, slanine za prodajo, za oboje je opravičen le mesar. Ker bi bila zadruga samo prodajalka mesa, bi ji moral kak mesar meso za prodajo razsekati, da bi je mogla prodajati svojim udom. Po ministrskem ukazu z dne 20. oktobra 1. 1891, št. 41.510 je namreč obseg obrtne pravice prodajalcev mesa določen v zmislu § 36., odstavek 2 obrtnega reda tako, da smejo prodajalci mesa le že za prodajo razsekane mesne dele z nadalnjo razdelitvijo na porcije, zahtevane v prodajnem prometu, oddajati odjemalcem.
c) Na vprašanje, če so branjevci in trgovci s špecerijskim blagom upravičeni žgane opojne pijače prodajati v steklenicah, zaprtih po trgovski navadi, je zbornica odgovorila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da v to niso upravičeni branjevci, pač pa trgovci s špecerijskim blagom. Za razsojo tega vprašanja merodajna so določila obsežena v grof Barthovi zakonski zbirki. Po gubernijski odredbi z dne 19. januvarija 1. 1802, gub. odr. z dne 10. junija 1. 1822 in odredbi dvorne pisarne z dne 23. januvarija 1. 1823 spadajo k trgovcem z viktualijami tudi branjevci glede predmetov, spadajočih med prosta živila. Guber-nijska kurenda z dne 17. marcija 1. 1813 in guber-nijska odredba z dne 10. decembra 1817, dekret dvorne pisarne z dne 24. novembra 1. 1824 in 29. oktobra L 1825 navajajo predmete, s katerimi sme trgovati z živili. In med temi predmeti in žganih
Stran 266.
opojnih pijač v zaprtih steklenicah. Tudi glede trgovcev s špecerijskim blagom se sklicuje zbornica na omenjeno zbirko. V novejšem času je c. kr. trgovsko ministrstvo sestavilo zaznamek blaga, ki se prodaja v podjetjih, imajočih kolektivna imena. V tem zaznamku, ki pa še nima zakonske veljave, med predmeti, ki jih smejo prodajati branjevci, niso navedene žgane pijače v zaprtih steklenicah pač pa med predmeti, katere smejo prodajati trgovci s špecerijskim blagom.
d) Trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu je pri c. kr. železniškem in trgovskem ministrstvu prosila za odpomoč glede nekaterih nedostatkov v želez-ništvu. V svoji vlogi povdarja zbornica posestrima, da je ureditev prometnih razmer na Avstrijskem narodnogospodarska zahteva prve vrste. C. kr. ministrstvo je v zadnjem času naredilo nekaj poskusov, da izboljša obupne razmere avstrijskih železnic, zlasti v planinskih deželah, in ta vloga ima ravno namen c. kr. ministrstvo dovesti do tega, da razvije svojo delavnost v tem smeru odločno in trajno in sicer tako glede južne železnice, kakor glede državnih železnic. Ministrstvo se ne sme zadovoljiti s polovičnimi ukrenitvami, če hoče osigurati promet za pri-hodnjost. Vloga navaja podrobno nedostatke na železnicah in se zavzema za drugo zvezo Gradca z Dunajem, Ljubljano in Zagrebom kot nujno potrebno. Zbornica prosi končno železniško ministrstvo, naj že uvedeno akcijo glede pomnožit ve obratnega materi-jala, razširjenja postaj in njihovih tirnih naprav in pa glede razbremenitve železniškega osebja odločno dovede do konca, naj vso svojo skrb obrača na spo-polnitev uredb pri c. kr. državnih železnicah in naj državno železniško politiko napelje na boljšo pot. — Zbornica je to vlogo pri c. kr. železniškem ministrstvu podpirala in v svoji vlogi posebno poudarila nujno potrebo preureditve ljubljanskega kolodvora južne železnice.
Zbornica je vzela to poročilo odobrenju na znanje.
IV.  Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča o volitvi zastopnika v odbor obrtnonadaljevalne šole v Šmartnem pri Litiji in predlaga, naj se izvoli gospod Ivan Wakonigg, trgovec v Šmartnem. Sprejeto.
V.    Zbornični svetnik Feliks Stare poroča o prošnji občin Podgora, Kompolje in občinskih svetovalcev v Vidmu. Za dovolitev štirih letnih semnjev: dne 17. januvarija, 1. maja, 31. avgusta in 5. decembra v Vidmu. Sosedne občine niso ugovarjale ustanovitvi novih semnjev. Ker bi novi semnji živinorejo v ondotnih krajih zelo pospeševali in bi tudi drugih semnjev ne ovirali, predlaga poročevalec, da se prošnja priporoča. Predlog se sprejme.
VI.   Provizorični predsednik Ivan Baumgartner poroča o vlogi trgovske in obrtniške zbornice v Bol-canu na c. kr. finančno ministrstvo, da se odpravi določilo ministrskega ukaza z dne 30. novembra 1.1899,
drž. zak. št. 238, namreč, da je prodajanje denaturi-ranega žganja na drobno dovoljeno le v zaprtih steklenicah z vsaj Vs litra vsebine. Tudi gremij trgovcev je napravil jednako vlogo na c. kr. finančno ministrstvo. V tej vlogi povdarja gremij, da je to odredbo, ki zelo obtežuje prodajanje denaturiranega špiritusa na drobno, prouzročilo le to, da se je špiritus zlorabljal na ta način, da se je s primešanjem esenc ali sploh na kak drug način priredil v druge namene kakor le za gorenje. Če je to resnica, tedaj bodo oni, katerim ugaja žganje napravljeno iz denaturiranega špiritusa, gotovo še nadalje vživali to pijačo, če tudi se prodaja le v zaprtih steklenicah: Popolnoma je jednako, če kupijo ta špiritus v odprtih ali zaprtih steklenicah, da ga le sploh dobijo.
Toda popolnoma drugega pomena je ta odredba za trgovce na drobno; tem napravlja napolnjevanje, zamaševanje in prilepljanje listkov veliko stroškov in še več dela, in prodajanje v takih steklenicah je zelo težko in počasno. — Poročevalec predlaga v odsekovem imenu, zbornica naj omenjeno vlogo podpre z jednako vlogo na c. kr. finančno ministrstvo. — Predlog se sprejme.
VIL Zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča o vprašanju obrtne zadruge v Novemmestu, če smejo železje pri stavbah samo ključavničarji ali tudi mizarji nabijati.
Pri razsoji tega vprašanja se je ozirati na eni strani na tehnične momente, na drugi strani pa na § 36. obrtnega reda, ki določa, da je o obsegu kake obrtne pravice razsojati na podlagi vsebine obrtnega lista ali koncesije, in pa na § 37. obrtnega reda, ki pravi, da ima vsak obrtnik pravico vsa dela, ki so potrebna za popolno dovršitev njegovih izdelkov, zje-diniti, to je sam izvršiti, in imeti zato potrebne pomožne delavce tudi drugih obrtov (ne pa tudi vajencev drugih obrtov).
Če se oziramo na to določbo, moramo reči, da ima mizar na svojih lesnih izdelkih, to pa takih, ki se dado rabiti že sami na sebi, ne da bi jih bilo treba trdno zvezati s kako drugo stvarjo, vsled česar bi še le postali porabni, da ima torej na lesnih izdelkih, kakoršni so n. pr. hišna oprava, pač pravico nabijati železje, n. pr. ključavnice, katere si pa mora nabaviti seveda pri dotičnih za izdelovanje ali prodajanje takih predmetov upravičenih obrtnikih Kajti hišna oprava, kakor omare, mize, skrinje itd., je še le takrat popolnoma izdelana in porabna, kadar je na teh predmetih nabito železje, ključavnice itd. Tako nabijanje zahteva tudi posebnega ravnanja z lesom, pri finejšem delu in boljšem materijalu pa tudi večje pazljivosti in izurjenosti.                                        (Dalje sledi.)
Stran 275.
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Konec.)
Toda okno, vrata m drugi stavbeni predmeti sami na sebi niso porabui in mizar jih je z ozirom na svoj obrt izvršil takrat popolnoma kadar jih je dovršil v vseh lesnih delih. Mizar prevzame pri stavbi lesna dela, ključavničar pa železna. Po mnenju odse-kovem je torej mizar upravičen nabijati železje na samo ob sebi porabne predmete, kakor je hišna oprava, ne pa na stavbene predmete, za kar je pa upravičen ključavničar in to tembolj, ker je treba včasih tako železje prenarediti ali celo prekovati, kar gotovo ne more biti delo mizarjev.
To mnenje more odsek podpreti tudi z mnogimi odločbami namestništev in drugih zbornic Tako pravi odločba gorenjeavstrijskega namestništva z dne 28. junija 1. 1888 št. 8172: mizarji so sicer upravičeni, na pohišju, ki je izdelajo, ne pa tudi na vratih pri stavbah namestiti ključavnic, zatik (Schliese) in okovov; prvi odstavek § 37. obrtnega reda je navesti le na prvo imenovane predmete, ne pa tudi na vrata, ker so vrata le del stavbe in se jih torej ne more smatrati za samostojen izdelek mizarjev.
Stran 276.
Posebno temeljito pa se je s tem vprašanjem pečala graška zbornica, ki je morala vsled raznih •utokov na namestništvo, ministrstvo in konečno na upravno sodišče v isti stvari dvakrat poročati. V končnem jako obširnem poročilu povdarja med drugim, da se z nabijanjem oken, duri in vrat že dolgo peča ključavničarski obrt, in da so ta dela le v čisto osamljenih slučajih po posebnem dogovoru pripadla mizarjem in to tem prej, ker graški mizarji v zmislu izreka svojega zadružnega predstojništva niso za se zahtevali teh del. Ker se je ključavničarski obrt začel vsled tega razvijati v smeru na gornja dela, si je vstvaril tudi dotične obrtnotehnične naprave in oso-bito izobrazil za taka dela pripravne moči.
Takoimenovano nabijanje tvori posebno od tistega časa, ko se okovi sami cesto izdelujejo v tovarnah za ključavničarsko blago in torej ključavničarjem odpade izdelovanje takega blaga, bistveni v i r dohodkov in pogoj obstanku ključavničarskega rokodelstva.
Poročevalec predlaga: Zbornica poročaj v zmislu teh izvajanj obrtni zadrugi v Novem mestu. — Sprejeto.
VIII.  Zbornični svetnik Feliks Urbane poroča o prošnji občine Lesce za dovolitev 2 novih živinskih semnjev. Ker so dani vsi pogoji za dovolitev, predlaga poročevalec, da naj zbornica to prošnjo priporoča pri c. kr. deželni vladi. — Sprejeto.
IX.  Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o prošnji občine Mokronog za dovolitev, da se smejo ob živinskih semnjih vršiti tudi semnji z blagom. V Mokronogu je mnogo trgovcev in obrtnikov, ki imajo v najbližji bližini sejmskega prostora svoje prodajal-nice in obrtovališča. Postrežejo lahko z vsem, kar zahteva ljudstvo, ki pride na živinske semnje. Semnji imajo namen, kupovalcu in prodajalcu nuditi najboljšo priliko za nakup in prodajo blaga. O Mokronogu se ne more trditi, da ne bi nudil te prilike tudi brez sejmov za blago. Poročevalec predlaga: Zbornica se naj izreče proti dovolitvi. — Sprejeto.
X.  Zbornični svetnik Friderik Pauer poroča o prošnji A. B. v Šenčurju za dovolitev naprave javne tehtnice v Šenčurju. Ker je potreba javne tehtnice v Šenčurju v resnici nujna, predlaga poročevalec, da naj se zbornica izreče za dovolitev. — Sprejeto.
XI Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča o prošnji A. S. za podelitev omejene tiskarske in li-tografske koncesije. Prosilec ima predpisano strokovno in splošno izobrazbo. Glede krajevne potrebe je odsek mnenja, da je ustanovitev tiskarskega obrta za mer-kantilne tiskovine, s kakoršnimi se hoče prosilec zlasti pečati, nujno potrebna, ker se nobena tukajšnjih tiskarn ž njimi ne peča rada in v toliki meri in tudi ni urejena na tak način, da bi to zadostovalo potrebam občinstva, zlasti trgovcev in obrtnikov, ki so v tem oziru nakazani na  drage  izvandeželne ti-
skarne. Ker pa takih tiskovin trgovci in obrtniki ne morejo dobiti doma, je v pričujočem slučaju izključena vsaka konkurenca že obstoječim zavodom, kaj pa še vsaka nezdrava konkurenca, na katero edino bi se v tem slučaju smelo ozirati. Tuje tiskarne iz-vrše tiskovine, ki jih naroče naši trgovci pri njih, na vadno na tak način osobito v jezikovnem oziru pri slovenskih tiskovinah, da bi imeli trgovci in obrtniki razlogov dovolj naročiti si jih doma, ko bi jih le mogli. Ker tudi mestni magistrat priporoča prošnjo, predlaga odsek: Zbornica naj poroča priporočilno.
Zbornični svetnik Ivan Krajec kot strokovnjak ne more priporočati prošnje: 1.) prosilec ni dokazal zmožnosti za litografska dela; 2.) mejo tega, kar bi smel izvrševati po omenjeni koncesiji, je težko določiti; 3) kontrola, da res samo to dela, kar sme po koncesiji in ne več, bi bila težka.
Zbornični svetnik Karol Pollak poudarja, da je nedostatek tiskarne za trgovske stvari jako občuten; tiskarne imajo merkantilne tiskovine za površno stvar, trgovci si jih morajo naročati od drugod.
Zbornični svetnik Feliks Stare pravi, da ni podjetja, kateremu bi mogel prosilec v litografski stroki delati konkurenco; sicer: ako ne bo izvršil naročil dobro, tudi ne bo imel odjemalcev.
Provizorični predsednik Ivan Baumgartner pripominja, da je govoril s tiskarji, ki so mu rekli, da je prošnja z omejeno koncesijo nezdružljiva. Z ozirom na potrebo pa ne bo moči prošnje odkloniti.
Zbornični svetnik Franc Omersa predlaga konec debate. Sprejeto. Pri glasovanju se sprejme odsekov predlog z vsemi proti enemu glasu.
XII.  Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča o dopisu, v katerem vabi c. kr. deželna vlada zbornico, da bi privolila v organizacijo kmetijsko-kemičnega preskuševališča, kakor jo namerava c. kr. poljedelsko ministerstvo. To preskuševališče naj bi se podredilo kuratoriju, sestoječemu iz zastopnikov države, dežele kmetijske družbe, mestne občine ljubljanske in trgovske in obrtniške zbornice. Imenovalo naj bi se „ Kmetijsko- kemično preskuševališče za Kranjsko v Ljubljani". Vzpričo koristi, ki bi jih imelo preskuse. vališče po tej preuredbi, predlaga odsek: Zbornica privoli v to organizacijo. — Sprejeto.
XIII.  Zbornični koncipist dr. Viktor M urnik poroča o vprašanju, če in katerim obrtnim učnim zavodom na Kranjskem bi bilo v zmislu ukaza nauč-nega ministerstva z dne 10. oktobra 1883, št. 17.591, odst. 5 podeliti ali razširiti pravico, da njih spričevala usposabljajo za nastop in samostojno izvrševanje rokodelskih obrtov, oziroma da ta spričevala morejo dokazati sposobnost za nastop gotovih koncesioni-ranih obrtov.
Pri tem je vpoštevati obe strokovni šoli za obdelovanje lesa v Ljubljani in Kočevju.
Stran 277.
Kar se prve tiče, imajo njeni oddelki za stav-binsko in pohištveno mizarstvo, kakor tudi za stru-garstvo pravico, da spričevala dobljena na njih lahko nadomeščajo učna in delavska spričevala; glede organizacije teh oddelkov se po podelitvi te pravice ni nič spremenilo. Ustanovil se je pa nov oddelek za košarstvo, in ravnateljstvo strokovne šole, kakor tudi mestni magistrat ljubljanski sta se izrekla v svojih izjavah za to, da se tudi za ta oddelek podeli prej omenjena pravica onim obiskovalcem, ki dovrše dve-letni kurz. Odsek je mnenja, da se s tem, če se podeli oddelku za košarstvo strokovne šole v Ljubljani z ozirom na dveletni kurz prej omenjena pravica, zadosti le nujni potrebi, ravnotako kakor se je tej zadostilo, ko se je ta oddelek ustanovil. V mnogih krajih ob Savi se namreč peča prebivalstvo zelo marljivo s košarstvom. Bilo je torej zelo umestno, da se je skušalo košarstvo, ki se je gojilo kot hišna industrija, povzdigniti z ustanovitvijo oddelka za pletenje košaric na tukajšnji strokovni šoli. Izdatno korist pa morejo obiskovalci od tega oddelka še le tedaj imeti, če usposobi spričevalo dobljeno na tem oddelku absolvente, da morejo samostojno izvrševati svoj obrt, ker zdaj v zborničnem okolišu ni mojstra, pri katerem bi mogli dobiti za samostojni nastop potrebne pogoje. Podelitev omenjene pravice ustvarila bi še le pogoje za tak razvoj tega obrta, ki bi presegal okvir domače industrije. Pri presojevanju vprašanja, ali je tej ali oni po razglasitvi ukaza trgovinskega ministra sporazumno z naučnim ministrom z dne 17. septembra 1. 1883, drž. zak. št. 150 ustanovljeni, ali v praktičnem smeru spopolnjeni šoli priznati omenjeno pravico, ali ne, merodajen je v zmislu razpisa naučnega ministerstva z dne 10. oktobra 1. 1883, št. 17.591, ukaznik št 31. moment, če se je vdotični stroki vsajtri leta, če se je pa zahtevala že pri vstopu v šolo primerna praksa, pa vsaj dve leti na tem zavodu praktično poučevalo.
Praktični pouk traja na pletarskem oddelku tukajšnje strokovne šole 2 leti. Pri vstopu v šolo se sicer ne zahteva nikake prakse, vender še ni obiskoval in tudi zdaj ne obiskuje noben učenec tega oddelka, ki se ni že prej praktično bavil s pletenjem košaric, ker se je. kakor že prej omenjeno, z ustanovitvijo tega oddelka hotela povzdigniti le domača industrija prebivalcev ob Savi. Vsak učenec pozna že pri vstopu v šolo popolnoma navadne tehnike in ma-terijal. To dejstvo bi smelo torej opravičiti mnenje, da ta oddelek popolnoma odgovarja zahtevam prej omenjenega ukaza. Po odsekovem mnenju naj bi se torej temu oddelku podelila že večkrat omenjena pravica.
Kar se pa tiče strokovne šole za obdelovanje lesa v Kočevju, ima ista zdaj tri strokovne oddelke in sicer za rezbarstvo, za strugarstvo in izdelovanje palic in za mizarstvo.
Oddelek za strugarstvo je dobil že z ukazom z dne 20. oktobra 1. 1887, drž. zak. št. 121 pravico, da izdaja odhodna spričevala s pristavkom usposobljenosti. Takrat je bilo strugarstvo z rezbarstvom še združeno. Strokovnemu oddelku za mizarstvo se je napominana pravica podelila z ukazom z dne 13. septembra 1, 1897, drž. zak. št. 219. Gre tedaj le za oddelek za izdelovanje palic. Vodstvo strokovne šole zavzema v svojem poročilu stališče, da lesno strugarstvo ali strugarski obrt vobče obsega tudi izdelovanje palic, vsled česar specijelne dovolitve pravice v zmislu ministrskega ukaza z dne 10. oktobra 1. 1883 št. 17.591 ni treba in se torej absolventom, ki so se izučili na zavodu le v izdelovanje palic, izda lahko odhodno spričevalo s pristavkom »usposobljen za strugarstvo": na tem oddelku se namreč poučujejo ravno tisti predmeti kakor v onem za lesne strugarje in sicer po učnem načrtu dovoljenem od c. kr. mini-sterstva in traja le-ta 4 šolska leta. Istega mnenja je tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju. Z ozirom na ročnost pri tej obrtni stroki je izdelovanje palic del sorodnega obrta, za kakoršnega se mora gotovo smatrati strugarstvo. Po odsekovem mnenju se mora vsako izdelovanje palic razen najjednostavnejših, kar je prost obrt, za katerega ni treba imeti potrebne izobrazbe, in ki je na Kranjskem tu in tam domača industrija — smatrati za opravilo, ki spada v strugarski obrt, da se palica finejše, lepše in umetnejše izdela, in posebno da se okrasi ročaj, je gotovo treba strugarskega dela; to spričuje tudi od ravnateljstva strokovne šole omenjena okolščina, da se v oddelku za izdelovanje palic na tej strokovni šoli poučujejo isti predmeti kakor v onem za strugarstvo; razen tega se nahajajo strugarji palic, ki se specijelno ali vender večinoma pečajo z izdelovanjem palic. Osobito se peča mnogo strugarjev tudi z izdelovanjem palic za dežnike, katerih ročaji so, posebno pri ženskih dežnikih, navadno finejše izdelani. V istem zmislu so se tudi izrekle mnoge zbornice posestrime; omeni naj se le dunajska zbornica, ki pravi v svojem poročilu na namestništvo, da je izdelovanje palic iz lesa, trstja i. t. d. lastno strugarskemu obrtu (zborn. zap. z dne 8. avgusta 1. 1885. str. 40).
Posebnega dovoljenja gori omenjene pravice bi tedaj po mnenju odsekovem ne bilo treba. Če bi bilo pa c. kr. ministrstvo drugega mnenja, tedaj odgovarja ta oddelek, ker traja pouk 4 leta, zahtevam ukaza naučnega ministrstva z dne 10. oktobra 1.1883, štev. 17.591, ukaznik št. 31. Torej naj bi se tudi temu oddelku podelila že večkrat omenjena  pravica.
Odsek predlaga: Zbornica naj v zmislu tega poročila izreče svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Sprejeto.
Ker se nikdo več ne oglasi, zaključi predsednik sejo.