LETO XLIV, ŠT. 21
Ptuj, 30. maja 1991
CENA 15 DINARJEV
Prva
žrtev...
v petek, 24.
maja, okoli 19.
ure je pod kolesi
vojaškega oklep-
nika pred mari-
borsko vojašnico
vojvode Mišica
tragično umrl Jo-
sef Šimčik iz Mi-
klavža. Na kraju
tragičnega dogod-
ka gori iz dneva v
dan več svečk in
grenko so odzve-
nele besede pred-
stavnika republi-
ke Slovenije Ma-
tije Malešiča na
pogrebu pokojne-
ga Šimčika v to-
rek, 28. maja:
»... In koliko žr-
tev bo še moralo
pasti, da bodo
pripadniki arma-
de spoznali, da ne
morejo po svoji
volji krojiti naše-
ga življenja?«
Foto: M. Ozmec
VOJAK STREUAL NA ELEKTRIČARJE OB PTUJSKI VOJAŠNICI
Incident ali nesrečno naključje?
Ptuj, petek 24. maja 1991. Turobno, ne preveč spomladansko in hladno vreme. Med občani je bilo vidno
čutiti tesnobo zaradi Fse ostrejših zapletov z jugoslovansko armado v Mariboru in drugod. Popoldne nekaj
pred šestnajsto uro pa je kot strela z jasnega udarila na dan novica, da je prišlo do streljanja tudi ob vojašnici
Dušana Kvedra v Ptuju. Vojak je izza vojaške ograje streljal na delavca Elektra Ptuj, ki je opravljal svoje
službene dolžnosti v objektu zunaj vojašnice.».
Vest smo prvi objavili na radiu
Ptuj 10 minut po šestnajsti uri in
najavili tudi skorajšnji pogovor o
neljubem incidentu s komandir-
jem Postaje milice v Ptuju Mila-
nom Čušem. Ob 17. uri in 40 mi-
nut smo posneti pogovor v živo
tudi objavili.
Milan Cuš, komandir ptujske
policije: »Ob 15.20 smo prejeli
sporočilo od občana iz Ferkove
ulice, da je pri vojašnici prišlo
do streljanja. Povedal je, da so
počili trije streli in daje eden de-
lavcev Elektra F^uj ranjen v no-
go. Takoj zatem smo dobili obve-
stilo o tem dogodku tudi iz reše-
valne postaje Ptuj. Hitro smo
zbrali skupino naših miličnikov,
in sicer je namestnik komandirja
s še petimi miličniki s službenimi
vozili takoj odhitel na kraj do-
godka. Ko so se pomikali proti
kraju streljanja, je tam že bilo
vozilo ptujske reševalne službe, v
katerem je sedel ranjeni delavec
Boris Fras. Takrat so ga vojaki
po nalogu enega od oficirjev po-
skušali potegniti iz vozila, češ da
bi ga odpeljali s svojim sanite-
tnim vozilom. Ko so to naši mili-
čniki videli, so z živim zidom nji-
hovo dejanje hoteli preprečiti. V
tem času pa je prišla vojaška
okrepitev. Okoli 15 vojakov in
trije oficirji so miličnike in vozi-
lo obkolili. Prišlo je do ostrih po-
govorov, eden od oficirjev — mi-
slim, da je bil major — je ostro
dejal: Ce bo kdo karkoli storil, je
lahko takoj ubit. Ko so prišli še
trije oficirji, je vendarle prevla-
dal razum, saj sta dva oficirja
dovolila, da odpelje ranjenega
Frasa reševalno vozilo. Tako so
bili tudi naši fantje kmalu izpuš-
čeni. Obvestili so nas tudi, da se
bodo vse zadeve reševale v ka-
sarni Dušana Kvedra. O vsem
smo takoj obvestili tudi preisko-
valnega sodnika UNZ Maribor.«
KRONOLOŠKI POTEK DO-
GODKOV
Načelnik oddelka za ljudsko
obrambo SO Ptuj Janez Mere je
za javnost pripravil celoten pre-
gled dogodkov v posebni izjavi:
»1. Dopoldan okrog devete
ure sporočilo prek telefona od
pp Jurleta, VD komandanta gar-
nizije Dušana Kvedra, da je ka-
sarna brez elektrike, vode in tele-
fonskih zvez. To sporočilo je bilo
posredovano v obliki grožnje in
se nadaljevalo z zaključkom, da
če ne uredimo stanja, bo celi
Ptuj brez elektrike.
— To sporočilo je bilo takoj
posredovano predsedniku skup-
ščine in izvršnega sveta
— Sledi preverjanje dejanske-
ga stanja in naslednje ugotovi-
tve:
a)	Elektro je po ukazu svojih
nadrejenih izvršil odklop, vendar
je po grožnji komandanta in ob
ugotovitvi, da je v kasarni tudi
ambulanta ter po razgovoru
opravil ponovni priklop.
b)	Komunalno podjetje ni iz-
vršilo odklopa vode, tako je spo-
ročilo iz kasarne popolna dezin-
formacija.
C) PTT je izvršil odklop po
ukazu, ki je bil posredovan iz
nadrejene organizacije.
2.	Ob 11.30 je bila izredna seja
izvršnega sveta, na kateri smo
obravnavali tudi mariborske do-
godke in reakcije ter reakcije od
dopoldanskih PTT in elektro iz-
ključitvah objektov J L A. Na raz-
pravi so bili prisotni direktorji
pristojnih firm. Zraven predsta-
vitve stanja so bili sprejeti tudi
nekateri sklepi, ki so obvezovali
ponovno vzpostavitev stika z
nadrejenimi institucijami in kon-
kretizacijo ukrepov.
3.	Delavci Elektro Ptuj so do-
bili nadaljnja navodila za delo
na svojih objektih in za zavaro-
vanje teh objektov.
4.	Ob 15.20 sledi sporočilo pp
Jurleta, da so delavci Elektra
Ptuj izklapljali elektriko na bliž-
nji TP in da je prišlo do neprijet-
nega dogodka. Poškodovan je
Boris FRAS, zaseženo je vozilo
Elektro Ptuj, dva delavca pa sta
pobegnila. Sledi zahteva, da se
nemudoma priklopi elektrika,
kajti v nasprotnem primeru bo
razrušena TP, pa tudi celi Ptuj
bo to čutil. Ukaz, naj se ne igra-
mo in da se bodo ukazi izpolnje-
vali do konca, je bil zaključek te
informacije.
Sledi obveščanje predsednika
skupščine in izvršnega sveta ter
pristojne službe RSLO.
Zatem je tudi ogled mesta do-
gajanja ter dejavnost PM Ptuj in
zdravstvena intervencija. Krono-
logiji prilagam poročilo PM Ptuj.
Za tem sklic izredne seje pred-
sedstva SO Ptuj ob 17.30.
5.	Na izredni seji je predsed-
stvo ocenjevalo trenutno stanje.
V tem času je prišlo do sporočila,
da naj se objekti JLA priključijo
na električno omrežje. Potreben
je bil ponoven kontakt z JLA, za
dogovor za skupno srečanje na
nevtralnem terenu (jamstvo za
varnost delavcem Elektro Ptuj).
Do tega pa ni prišlo, ker so bili
dogovori izvedeni na republi-
škem nivoju (sekretar Bavčar in
general Praščevič).
Po dogovoru s kap. Ostojičem
je bilo dogovorjeno, da se delav-
ci Elektro Ptuj oglasijo pri dežur-
nem oficirju in ta bo zagotovil
vse potrebno za varen priklop.
Na koncu naj navedemo, da ta
konfiikt predstavlja konfrontaci-
jo neoborožene civilne družbe z
vojaško silo, kjer so napadene ci-
vilne osebe izven objektov JLA.«
Ranjenega električarja Borisa
Frasa smo obiskali v mariborski
bolnišnici dan po uspešno opra-
vljeni operaciji, ki jo je izvajal dr.
Miran Vrabl. Težko mu je bilo
obujati spomine na neljubi dogo-
dek, a je kljub temu povedal:
»Ko sem prišel s terena, sem
skupaj z Murkom in pozneje
Premužičem dobil nalog, da od-
klopim vojašnico iz omrežja. Do
transformatorja sem prišel z vo-
zilom, naprej pa peš. Po tem ko
sem vse že opravil in ko sem za-
klepal vrata, pa je naenkrat poči-
lo. Če bi pred tem kaj slišal, bi
zagotovo vsaj reagiral in se obr-
nil. Padel sem ranjen.v levo kole-
no in se zvlekel do prve hiše (Ko-
laričevih). Tam mi je Dino Kola-
rič priskočil na pomoč in mi po-
magal v hišo. Kmalu so nas ob-
kolili vojaki in zahtevali, da me
predajo njim. Dali so nam 3 mi-
nute časa za to, sicer bodo prišli
sami. Že po dobri minuti so pri-
čeli rožljati z orožjem in zapirači,
a takrat je na srečo prišlo reše-
valno vozilo Ptuja in izvlekel
sem se iz hiše. Ko me je zdravnik
obvezal, pa me vojska ni pustila
v civilno bolnico. Posebej grobo
je z mano ravnal eden od oficir-
jev, mislim, da je bil major. Gro-
zil mi je s pištolo, me vlačil iz re-
ševalnega avta in kričal. Mislim,
da ni upošteval nobene konven-
cije o ranjencih. Zadevo je rešil
oziroma umiril pomočnik ko-
mandanta Jurleta, ki je le dovo-
lil, da me odpeljejo v ptujsko
bolnišnico.«
Eden od tistih, ki je ranjenemu
Frasu prvi priskočil na pomoč, je
bil pogumni mladenič L)ino Kola-
rič iz Kettejeve 3, ki je dogodek
takole opisal:
»Ko sem slišal drugi strel, sem
takoj skočil k oknu in pogledal k
vojašnici. Zagledal sem Borisa
Frasa, ki se je vlekel po tleh z
okrvavljeno nogo. Prišel sem k
njemu in mu pomagal na naše
dvorišče. Ko se je pričela pribli-
ževati skupina vojakov, pa sem
ga potegnil v hišo in jo zaklenil.
Nudil sem mu prvo pomoč in ga
obvezal. Kmalu je pozvonila mo-
ja babica in mi rekla, naj odprem
vrata, češ da nam vojaki ne bodo
naredili ničesar, da hočejo le
Frasa. Zavrnil sem jo in povedal,
da se želim pogovarjati z vojaki.
Prišel je eden z našitki (stareši-
na), poleg njega pa še dva. Vsi so
bili oboroženi in so zahtevali, da
pridemo vsi ven. Dali so nam ce-
lo ultimat, da to naredimo v treh
minutah, sicer bodo prišli v hišo
sami. Takrat pa je pripeljalo re-
ševalno vozilo. Eden od oficirjev
je ukazal, da lahko pride bliže le
zdravnik. Ko je ta Frasu pregle-
dal in obvezal koleno, je prišla še
policija PM Ptuj. Pričeli so se
prerekati, ali naj Frasa odpelje-
mo s civilnim reševalcem v civil-
no bolnico ali z vojaškim sanite-
tnim vozilom v vojaško bolnico.
Zdravnik je bil vztrajen in zahte-
val, da ga prepeljemo v ptujsko
bolnišnico. Prišlo je še več voja-
kov in naredili okrog vseh nas
obroč. Oficir je spet ukazal, da
Frasa dva vojaka potegneta iz re-
ševalca in ga data v vojaško vozi-
lo. Boris se je krčevito oklepal
nečesa v avtomobilu in prosil po-
licijo, naj mu pomagajo. A poli-
caji so žal ostali nemočni in zah-
tevali še nekega oficirja iz vojaš-
nice. Ko je ta prišel, je dovolil,
da Frasa odpelje civilno vozilo v
spremstvu vojaškega.
Ogorčen sem nad pisanjem
javnih medijev o tem dogodku,
saj si je zagotovo zaslužil večjo
pozornost. Vojak je streljal na
občana zunaj vojaškega objekta,
in to je skrajno zaskrbljujoče.
Tudi izjave vojaških oblasti niso
resnične. Delavci niso bili maski-
rani in niso se priplazili, vsi ob-
čani pa smo nad početjem vojske
ogorčeni.«
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Borisa Frasa smo obiskali v bolnišnici. (Foto: M. Ozmec)
UVODNIK	^
Drevesa se svojih
korenin zavedo
Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin
zavedo . . ..Je zapisal slovenski pesnik Matej Bor v eni svojih pesmi.
Viharji še trenutno ne pustošijo, močan veter pa že piha in korenine
krepijo svoje obrambne mehanizme.
Fravma vojaške moči. nadvlade orožja, togih predpisov se Je
preselila na slovenska tla, da nas ustrahuje in »spametuje«, kot da
Je skoraj stoodstotna odločitev slovenskega ljudstva za svojo samo-
stojnost zgolj rekreativen izlet na volišče in ne premišljena izjava te-
ga ljudstva, da si pač hoče krojiti svojo usodo po svoje. Nobena sila
ne more spremeniti tega mišljenja in tega procesa, lahko ga samo
moti in preprečuje ter s tem povzroča veliko gorja, sovraštva in
vzpodbuja najslabše strasti.
Najslabša od vseh variant osamosvojitve Je glas orožja, ker
pušča za sabo preveč posledic. Volja ljudstva Je nad vsem in zato hi
morali vsi, ki bodo glede na svojo funkcijo imeli nalogo o tem odlo-
čati. čimprej resno pričeti dokončno določati obveznosti in pravice
posameznih strani ne glede na mišljenje te ali one velesile ali posa-
meznih vplivnih politikov in generalov.
Dr. Janez Drnovšek Je povedal, da Je še vedno možen miren
razplet Jugoslovanske krize, zatorej z v.<,emi silami v to varianto,
kajti nikoli si človek ne hi mislil, da Je tako lahko ukazati vojaku,
naj potegne za petelina na puški, četudi morda v nekem »pravilu
službe« piše tako.
Čimprej hočemo vendar normalno delati in ustvarjati dobrine,
ki so vredne človeškega dostojanstva in njegove ustvarjalnosti, saj
konec koncev zato živimo. Idealno hi bilo, da hi drugo tisočletje
pospravilo to orožarno in nasilno smrt v muzeje, oficirje pa postavi-
lo za kustose. Kakšna utopija?	F. Lačen^
2 - DOMA IN PO SVETU
30. maj 1991 - TEDBIIK
Uspel pohod na
Donačko goro
Planinsko društvo I^uj je v ne-
deljo, 26. maja, organiziralo po-
hod iz Narapelj do Donačke go-
re. Kljub kislemu vremenu se je
zjutraj ob 17. uri zbralo na ptuj-
ski avtobusni postaji precej
otrok in tudi odraslih. Bilo nas je
137. F^ujčanom so se pridružili
še planinci iz Dornave, Gerečje
vasi, Kidričevega in Lovrenca,
pa tudi iz Maribora ter Dramelj.
V Narapljah nas je čez cesto
pri šoli pozdravil transparent z
dobrodošlico, pred šolo pa so
člani lO PD Ptuj ponujali pla-
ninsko literaturo in seveda Vod-
nik dnevnik Haloške planin-
ske poti. Nato smo se odpravili
na pot. Naš prvi cilj je bila kon-
trolna točka 8 na Jelovicah pri
Novini. Najprej smo se ustavili
pri cerkvici sv. Boltenka, ki so jo
začeli obnavljati. FVekrili so stre-
ho, sedaj pa je na vrsti notra-
njost, kjer so odkrili freske.
Prvo presenečenje nas je čaka-
lo malo pod cerkvico, kjer so se
na nogometnem igrišču že ogre-
vali domačini. Mi smo seveda
najprej poskrbeli za žig KT 8,
nato je bilo na vrsti okrepčilo.
Domačini so nas presenetili z
dobro gibanico in na veselje vseh
otrok — pohodnikov s sladole-
dom. Da ni manjkalo dobre do-
mače kapljice, mi ni treba pose-
bej omenjati.
Potem so planinci sestavili no-
gometno ekipo in premagali do-
mačine z 2:1. Pred tekmo se je
del planincev odpravil skupaj s
predstavnikom ZZB Ptuj tov.
Rauom in Žmaucem do spome-
nika 11. četi 1. bataljona Kozjan-
skega odreda, kjer sta oba udele-
ženca takratnih dogodkov obudi-
la spomin na 17. januar 1945. K
spomeniku sta položila tudi šo-
pek.
Drugo presenečenje na Jelovi-
cah nas je čakalo pri Planinče-
vih, ki živijo na Jelovicah 10. Tu-
kaj še živi Planičeva mama, ki je
stara že 90 let. Pozdravili in spre-
jeli so nas trije Planičevi sinovi.
Po prijetnem pomenku in zaku-
ski, ki so nam jo pripravili, smo
se zahvalili za gostoljubje, ki je v
tej hiši že pogovorno, zaželeli
Planinčevi mami trdnega zdravja
ter se poslovili.
Naslednja kontrolna točka je
bila pri Bedenikovih na Kupči-
njem vrhu. Ko smo vsi dobili ži-
ge, smo se odžejali s čajem, ki so
ga pripravili domačini, se odpo-
čili in že smo se odpravili proti
cilju Donački gori. I^od vr-
hom smo se razdelili na dve sku-
pini: ena se je odločila za lažjo
pot do planinskega doma na jasi,
druga pa za strmo pot na vrh.
Večina otrok se je seveda odloči-
la za to pot, posebno ko so sliša-
li, da bo treba nekaj metrov poti
preplezati ob žici. Ko smo pre-
magali tudi ta najtežji del poti,
smo zadovoljni posedli na vrhu,
si oskrbeli žig, se razgledali po
okolici in se potem odpravili
navzdol do doma, od koder smo
že slišali prijetne zvoke glasbe,
t^red domom so nas pozdravili
planinci iz Majšperka, ki so nam
pripravili krajši kulturni pro-
gram, za kar se jim je zahvalil
predsednik PD Ptuj Tone Purg,
pozdravila pa nas je tudi sekre-
tarka za vzgojo in izobraževanje,
kulturo in telesno kulturo občine
Ptuj Kristina Šamperl Purg. Vsi
udeleženci pohoda smo dobili
spominske priponke Haloške po-
ti, nekaj planincev pa je dobilo
priznanje, ker so prehodili že vso
Haloško planinsko pot. Pričelo
je rahlo deževati, kar pa naše do-
bre volje ni motilo. Majšperčani
so poskrbeli za prigrizek in pija-
čo, izpraznili pa smo tudi svoje
nahrbtnike. Potem je bilo treba
priti še do Stoperc, od koder je
prvi avtobus odpeljal ob pol še-
stih, drugi pa ob sedmih zvečer.
Ob koncu se zahvaljujemo po-
krovitelju pohoda Kmetijskemu
kombinatu Ptuj in sponzorjem
Birografiki Jurančič iz Ptuja,
Emoni Merkur Ptuj ter Sekreta-
riatu za vzgojo in izobraževanje,
kulturo in telesno kulturo občine
Ptuj. Da je pohod tako dobro
uspel, pa je zasluga članov izvrš-
nega odbora, ki so prevzeli vso
tehnično organizacijo pohoda,
za kar se jim vsi udeleženci za-
hvaljujemo.
Nada JURKOViC,
Planinsko društvo Ptuj
V gospodarstvu
čedalje slabše
Razmere v ptujskem gospodarstvu se čedalje bolj zaostrujejo. To
je pokazala tudi informacija o nekaterih pomembnejših rezultatih po-
slovanja ptujskega gospodarstva, ki jo je za obravnavo na občinskem
izvršnem svetu izdelal Sekretariat za finance in planiranje. Fizični ob-
seg industrijske proizvodnje se je v prvih treh mesecih letos v primer-
javi z enakim obdobjem prejšnjega leta znižal za 4,8 odstotka. Od 18
panog jih je le šest takšnih, ki so v prvih treh mesecih povečale proiz-
vodnjo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Več so nare-
dili v elektrogospodarstvu, proizvodnji kamna, gramoza in peska,
proizvodnji tekstilnih izdelkov, predelavi kavčuka, proizvodnji živil
in v proizvodnji pijač.
Da bi preprečili nadaljnje slabšanje gospodarskih rezultatov v
občini, bodo v ptujski občinski vladi sprejeli program ukrepov. Izde-
lali bodo v posameznih sekretariatih in bo skladen s pristojnostmi iz-
vršnega sveta na gospodarskem področju in z razvojnimi usmeritvami
ptujske občine.
Tudi s sredstvi proračuna bo treba skrajno racionalno ravnati.
Dotok ni reden, sredstev je manj, kot bi se jih moralo nateči. Porabni-
ki proračuna naj bi vsake tri mesece poročali o porabi denarja. MG
Nasvidenje, Ptuj — Dober
dan. Strunjan
Na stadionu l)ni\a » Ptuju je bilo » soboto četrto športno rekrenti\no tekmovanje otrok in mladine i/, od-
delkov in za\odo\ /a usposabljanje Slovenije, kot gostje pa so nastopili otroci i/. hnašket;a zavoda O/alj—Ja-
škovo. Sodelovalo je trinajst ekip od petnajstih. Zaradi /nanih razmer se ptujskega srečanja nista udeležili
ekipi iz Splita in z Keke. Sodelovali pa so tekmovalci iz Dornave, Črne na koroškem, Maribora, Drage, Do-
brne, Jarš, kamne (,'orice, ftuja, Strunjana, Vipave, !\ove (iorice in Ozalja—Jaškovega.
Organizator letošnjih iger je
bil Zavod dr. Marijana Borštnar-
ja v sodelovanju s ptujsko Šport-
no zvezo. Pokroviteljstvo pa je
prevzela SO Ptuj. Njen predsed-
nik Vojteh Rajher je ob odprtju
iger povedal: »Danes nam je na-
klonjen lep dan, sonce ogreva
zemljo in dušo. Ta dan bo v Ptu-
ju še lepši, ker bomo spremljali
vaša tekmovanja, srečanja, vese-
lje, radost zadoščenja za ves na-
por. Združimo se torej v vašem
svetu zmagovalcev ... Ne želimo
si sveta militantnih in s sovra-
štvom prepojenih ljudi. Tem pra-
vimo, razdružimo se . . .!«
Igre je odprl predsednik ptuj-
ske Športne zveze Branko Res-
nik. Tekmovalcem je zaželel veli-
ko športnih uspehov. Pred tek-
movanjem in med tekmovanjem
je na stadionu Drava potekal za-
nimiv kulturni program. Nasto-
pili so Pihalni orkester Ptuj, ma-
žorete OŠ Ormož, učenci osnov-
nih šol Toneta Žnidariča iz Le-
skovca in Dornave ter drugi. Po
doskoku ptujskih padalcev pa se
je tekmovanje tudi v resnici zače-
lo. Najprej so fantje tekli na 50
metrov, dekleta pa suvala kilo-
gramsko kroglo. Zatem pa so se
zvrstile druge atletske discipline.
Plavalci so tekmovali v ptujskem
zdravilišču. Tekmovalci so se sr-
čno borili za čimboljše rezultate.
Na koncu so sešteli rezultate.
izzid pa je naslednji: Dornava je
osvojila 12 medalj in dve drugi
mesti v štafeti. Črna 15, eno tre-
tje mesto v štafeti ter po eno pr-
vo in eno drugo mesto v hitri ho-
ji, Maribor K) in dve prvi mesti v
štafeti. Draga 7 in eno tretje me-
sto, Dobrna 3, Jarše 5 in eno tret-
je mesto ter drugo mesto v hitri
hoji. Kamna Gorica 7 medalj in
eno drugo mesto, Ptuj 2, Stru-
njan 6, Vipava 3 in Ozalj —Jaško-
vo 2 medalji. Po številu medalj
in številu zlatih je na prvem me-
stu Črna, druga je Dornava, tre-
tji pa Maribor. Sledijo ekipe
Drage Iga, Kamne Gorice,
Strunjana, Jarš, Dobrne, Vipave,
Ruja, Ozalja, Domžal in Nove
Cjorice.
V	soboto so tekmovalce na
ptujskem stadionu spodbujali
prijatelji, vzgojitelji in starši.
Drugih gledalcev je bilo manj.
Športno - rekreativna srečanja
invalidnih otrok so ena od oblik
njihovega vključevanja v svet
normalnih. V Ptuju pa je v sobo-
to bila dr. Dada Maglajič, po-
budnica specialne olimpiade v
Jugoslaviji.
Četrto športno rekreativno sre-
čanje otrok in mladine iz oddel-
kov in zavodov za usposabljanje
mladine Slovenije seje končalo s
predajo olimpijske zastave. Prev-
zel jo je organizator petih —
Strunjan.
V	organizacijo in izvedbo le-
tošnjih iger invalidnih otrok je
vtkano veliko požrtvovalnega de-
la organizatorjev in drugih ne-
vidnih sodelavcev. V imenu Ptu-
ja in tistih, ki smo igre videli,
hvala!
MG
Stadion Drava pred začetkom tekmovanja: učenci OS Dornava in Tone-
ta Žnidariča spuščajo balone.
Med tekmovanjem — tek na 50 metrov.	Posnetka: OM
Odprt Renaultov salon
Minuli petek je Jeruzalem Ormož — podjetje Kmetijstvo v
svojih mehaničnih delavnicah odprlo prodajni salon Renaultovih
vozil. Med številnimi gosti je bil tudi komercialni direktor Re-
voza iz Novega mesta CIaude Tellier in med drugim omenil, da
je vzrok za odprtje salona Renaultovih vozil v Ormožu, sedem-
najstega koncesionarskega predstavništva tudi ormoško vrhun-
sko vino.
V mehaničnih delavnicah nekdanjega Slovina, današnje-
ga Jeruzalema, ki so jih zgradili pred dobrima dvema in pol
letoma na Hardeku, so v zadnjih mesecih prodali približno
Z odprtja avtomobilskega salona
100 Renaultovih vozil. To je bil tudi eden od razlogov, da je
ta svetovno znani proizvajalec avtomobilov sklenil odpreti v
Ormožu svoj prodajni salon. Na račun padca prodaje Zastavi-
nih avtomobilov se zvišuje prodaja Renaultovih. Lani so jih
na območju celotne države prodali 23.000, za letos pa načrtu-
jejo prodajo 30.000 vozil.
Miran Topolovec, direktor podjetja Kmetijstvo, je povedal,
da bodo v svojem salonu na Hardeku letos prodali okoli 150
vozil, računajo pa, da se bo to število dvignilo na 300 letno.
Preureditev večje pisarne in dela dvorišča je podjetje veljalo
nekaj nad 600.000 dinarjev.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Farmacevti
na Rogli
v organizaciji slovenskega far-
macevtskega društva sta bila 24.
in 25. maja na Rogli 16. skupšči-
na društva in simpozij o metabo-
lizmu zdravil. Že po tradiciji so
srečanja slovenskih farmacevtov
združena s strokovnim posveto-
vanjem. Doslej so se' jim redno
pridruževali tudi tuji gostje, letos
pa sta prišla le dva iz Italije, vsi
drugi so se opravičili. Tudi Slo-
venija ni več mirna.
V	imenu republiškega Sekreta-
riata za zdravstvo in socialno
varstvo je sodeloval dr. Tone.
Košir, namestnik republiške se-v
kretarke za zdravstvo. Farmacev-
tom je razložil vsebino nove
zdravstvene zakonodaje. Lekar-
niški zakon pa je predstavil Ivan
Remškar, strokovni tajnik Zdru-
ženja lekarn Slovenije. Omenjeni
zakoni so tik pred javno razpra-
vo in naj bi bili sprejeti po hi-
trem postopku. Farmacevti so v
glavifem bili mnenja okrog obli-
kovanja lekarniške oziroma far-
macevtske zbornice. V njihovih
vrstah si namreč niso enotni gle-
de nove zbornice.
V	strokovnem delu letošnjega
srečanja je sodelovalo okrog 150
slovenskih farmacevtov, glavni
poudarek je bil na metabolizmu
zdravil oziroma biotransformaci-
ji zdravil. Ta opisuje usodo zdra-
vila od prihoda v človeški orga-
nizem pa vse do izločanja.
Skupščine farmacevtskega
društva, ki je bila drugi dan sre-
čanja, se je udeležilo okrog 200
lekarniških delavcev. Na njej so
ocenili dosedanje delo, sprejeli
program dela s finančnim načr-
tom za letos in srednjeročni pro-
gram do leta 1995. Za novega
predsednika društva so izvolili
doc. dr. Miroslava Cinča. Na
skupščini so tudi podelili najvi-
šje društveno priznanje Mina-
fikovo priznanje. Prejel ga je
mag. Miloš Kovačič. generalni
direktor Tovarne zdruvii Krka
Novo mesto.	MG
INDIJA V tej versko in na-
cionalno mešani državi je, kot
kaže, vse težje voditi razumno in
pametno politiko, ki bi vsaj del-
no omilila gospodarske in social-
ne stiske Indijcev. Usoda druži-
ne Cjandhi je tesno odvisna od
tega, kako močne so ekstremne
politične skupine. Ko je že kaza-
lo, da bi lahko Kongresna stran-
ka ponovno prišla na oblast, je
podobno, kot Indira Gandhi, tu-
di njen sin Radžif postal žrtev
političnega terorizma. Njegova
žena Sonia je odklonila vodenje
stranke tik pred volitvami, v njej
pa vneto iščejo liderja, ki bi vsaj
delno lahko nadomestil Gandhi-
jevo karizmo.
• • •
ETIOPIJA Po tridesetlet-
nem boju z vsemi sredstvi so se
Eritrejci ouločili za zasedbo Adis
Abebe in zrušitev etiopske vlade.
Poznavalci etiopskih razmer na-
povedujejo, da uporniki ne bodo
prenehali tako dolgo, dokler ne
bodo dosegli neodvisnosti za
Eritrejo. Avtonomni status, ki so
ga leta imeli znotraj Etiopije, jim
je namreč leta 1962 vzel tedanji
cesar Haile Selasie. Od tedaj je
Eritreja nemirna in uporniška.
Njen sedanji upor vodi Demo-
kratična revolucionarna fronta
etiopskega naroda.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA - V
akcijah enot specialcev so konec
minulega tedna uničili okoli 20
carinskih postaj med baltskimi
državami. Predstavniki pribalt-
skih parlamentov so na medna-
rodno skupnost naslovili več
protestov, v katerih ocenjujejo,
da bodo Litva, Latvija in Estoni-
ja še naprej izpostavljene priti-
skom in nasilju. Jelcin je v zvezi
s tem izjavil, da je prepričan o
tem, da Mihail Gorbačov teh
ukrepov ni sprožil in da so to
bolj avanture lokalnih oblastnih
organov.
Mihail Gorbačov je na sestan-
ku predsednikov zveznih in avto-
nomnih republik napovedal pod-
pis novega zveznega sporazuma.
Kratica ZSSR naj bi po tem spo-
razumu pomenila Zveza Sovjet-
skih Suverenih Republik, kar po-
meni, da bi iz te kratice izpadla
beseda socialističnih in bi jo na-
domestila beseda suverenih. Ta
sporazum naj bi podpisali do
konca junija.
V nedeljo, na obletnico spreje-
ma deklaracije o neodvisnosti
Gruzije (leta 1918), so v tej repu-
bliki imeli prve neposredne na-
rodne volitve predsednika repu-
blike.
• • •
PARIZ - Potem ko so zahod-
noevropske upnice pred mese-
cem odpisale polovico javnih
dolgov Poljski, so po tridnevnih
pogajanjih to storile še Egiptu.
Upniki so pristali na odpis polo-
vice dolgov, kar znaša okoli 18
milijonov dolarjev. Pariški klub
j^ob tej odločitvi upošteval mo-
čno pozitivno mnenje ameriških
političnih in finančnih krogov.
• • •
ALBANIJA - Okoli 160 ru-
darjev je minuli teden pričelo
gladovno stavko in se tako pri-
družilo splošni stavki, ki traja že
od 16. maja. Ocenjujejo, da stav-
ka okoli 300 tisoč delavcev ali
skoraj polovica vseh zaposlenih.
Rudarji, ki so pričeli z gladovno
stavko 200 m pod zemljo, naj bi
tam vztrajali, dokler albanske
oblasti ne bodo ugodile zahte-
vam neodvisnih sindikatov.
• • •
KLVAJ T — Tam so ustanovili
naglo sodišče, ki na hitro izreka
obsodbe vsem, ki so kakorkoli
sodelovali z Iračani. Tako je na
primer neki Kuvajtčan obsojen
na 15 let zapora, ker je na dan
osvoboditve Kuvajta nosil maji-
co s podobo Sadama Huseina.
Naglo sodišče naj bi obsodilo
okoli tisoč Kuvajtčanov.
• • •
HRLSF.IJ Kmetijski mini-
stri I-ATopske skupnosti so tam
konec tedna potrdili sveženj
kmetijskih ukrepov. Predvsem so
se odločali, da bodo raven cen
večine kmetijskih pridelkov
ohranili na lanski ravni. Hkrati
bodo, zaradi nevarno naraščajo-
čih zalog govedine, žit in mleka v
prahu, okrepili ukrepe za zmanj-
. šanje kmetijske [proizvodnje.
Pripravila: d. 1.
TEDNIK - ^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
PTUJSKI IZVRŠNI SVET O KMFTIJSTVU
Da ne bomo lačni
kmetijstvo ► občini Ptuj je biln temu nn razširjeni seji izvršnega sveta > ponedeljek. Seje so
se udeležili tudi predstavniki kmetijskih deiotnih organizacij, jatne svetovalne službe, kmečke
z\eze in kmetijske šole.
Osnovo za razpravo je ponudil Sekretariat za kmetijstto občine Ptuj, ki je * obširnem gradi-
vu strnil podatke o kmetovanju v zadnjem desetletju, na osno*i programov kmetijskih organizacij
pa napovedal razvoj kmetijstva v prihodnje.
Občina Ptuj je po deležu kmetijstva druga
v Sloveniji. Ima dobrih 39 tisoč hektarov
plodne zemlje, trideset odstotkov aktivnega
prebivalstva se preživlja s kmetovanjem. De-
lež kmetijstva v družbenem proizvodu občine
je zadnje desetletje nenehno rasel, leta 1989
je dosegel skoraj 19 odstotkov, v lanskem le-
tu pa je bil še za kak odstotek višji.
Tudi kmetijstvo je ta hip v pričakovanju
pomembnih sistemskih sprememb in od teh
je odvisna njegova prihodnost. Ker pričako-
vane sprememoe še niso povsem definirane,
je prihodnost kmetijstva precej nejasna.
Sekretariat za kmetijstvo je za prihodnji
razvoj kmetijstva določil temelje v naslednjin
usmeritvah:
—	nadaljevati uvajanje tehnologij za po-
večanje pridelkov poljedelskih kultur, izpo-
polniti načine gnojenja, zatiranje bolezni in
plevelov ter uvajati primerne sorte,
—	razvijati tržno vrtnarstvo, ki zaradi in-
tenzivnosti zaposluje veliko število ljudi,
—	skrbi za selekcijski napredek v živino-
reji, razširiti osemenjevanje s kvalitetnimi
plemenjaki ter poskrbeti za preventivno
zdravstveno varstvo živali,
—	v prašičereji posvetiti skrb dobremu
plemenskemu materialu ter nadaljevati zače-
te priprave za selekcijo in razmnoževalno de-
lo v zasebni prašičereji,
—	spodbuditi kozjerejo in ovčerejo v Ha-
lozah in Slovenskih goricah,
—	razvijati intenzivno sadjarstvo in vino-
gradništvo v okviru specializiranih sadjarskih
m vinogradniških kmetij,
—	pospeševati višje oblike kmetijske de-
javnosti ter povezati prirejo, pridelavo, pre-
delavo in trženje,
—	posvetiti več pozornosti organizaciji
proizvodnje, kvaliteti in ekonomiki,
—	razvijati dopolnilne dejavnosti na kme-
tijah,
—	izobraževati kmetovalce za kakovost-
nejšo, okolju sprejemljivo rastlinsko pridela-
vo in živinorejo ter trženje proizvodov,
—	sodelovati pri reševanju kmetijstva na
vodnih zaščitnih pasovih,
—	izboljševati kmetijska zemljišča s pred-
videnimi melioracijami in komasacijami,
kupovati kmetijska zemljišča v kmetij-
ski zemljiški sklad.
Za obdobje do leta 1995 je predvideno
osuševanje 4225 hektarov, namakanje 1580
hektarov, agromelioracije v hribovitih ob-
močjih bodo zajele 1291 hektarov, v nižin-
skem delu občine pa kar 5511 hektarov. V
tem obdobju naj bi opravili tudi komasacije
na 8883 hektarih.
Razpravljalci na razširjeni seji izvršnega
sveta so pozitivno ocenili pripravljeno gradi-
vo in tudi usmeritve v njem. K ugotovitvam o
izredno težkem finančnem položaju krnetij-
stva pa so dodali še nove podatke. Dejstvo
je, da so kmetijski pridelki podcenjeni, da se
reprodukcijski material na drugi strani zelo
draži. Pred leti je dobil kmet za kilogram ko-
ruze tri kilograme umetnega gnojila, danes le
še pol kilograma. Takih primerjav je bilo še
vec.
Kmetijstvo je zaradi tega nelikvidno in
predstavniki se sprašujejo, ali bo v prihodnje
se mogoče tako intenzivno obdelovati zem-
ljo. Krediti so silno dragi, regresiranje obre-
stne mere zamuja. Sicer pa kmetijstvp kredi-
tira predelovalno industrijo, ta trgovino, vse
skupaj pa na koncu plačuje potrošnik.
Pripombe razpravljalcev so se nanašale na
slovensko in občinsko politiko do kmetijstva.
V času razprave še niso bili znani pogoji za
letošnje intervencije v kmetijstvu, občinski
proračun za te namene tudi še ni našel denar-
ja. Slovenija mora sama določiti zaščitne ce-
ne kmetijskih pridelkov, in to na osnovi stro-
škov na povprečno uspešnih kmetijah. Za-
ščitna cena pšenice bi morala biti znana v
kratkem, sicer z letošnjim odkupom ne bo
nič. Vsi po vrsti so opozarjali, daje ogrožena
85-odstotna samooskrba s hrano, brez tega
pa tudi ne bo samostojnosti Slovenije.
S strani Kmečke zveze smo slišali več kon-
kretnih pobud: z odloki je potrebno opredeli-
ti kmetijski prostor, da ne no novih zapletov
pri gradnji hlevov in siceršnji širitvi kmetij-
ske dejavnosti; nadaljevati je potrebno me-
lioracij^e in komasacije, oživiti živilsko indu-
strijo Petovia in nadaljevati širitev pridelova-
nja vrtnin, pospešiti priprave na regulacijo
Dravinje v Majsperku in Rogoznice, Obdrav-
ski zavod naj prij:)ravi program razselitve ve-
likih farm, manjše kmetije je potrebno preu-
smeriti v rejo prašičev.
Predstavnika Perutnine in Mlekarne sta
govorila o razvojnih načrtih, ki temeljijo na
višji obliki predelave. Oba sta izrazila boja-
zen zaradi morebitnega zoževanja tržišča ob
osamosvojitvi Slovenije, rešitve pa obe orga-
nizaciji iščeta v osvajanju novih, svetovnih tr-
gov.
Precej pozornosti so namenili tudi izobra-
ževanju. Pri tem so znova izpostavili problem
šolskega posestva, predstavnik kmetijske šole
K a je povedal, da se o tem že pogovarjajo s
metijskim kombinatom. V novem šolskem
letu bo kmetijska šola sprejela učence v dvo-j
tri- in štiriletno izobraževanje, skupaj za štiri
razrede. Zaenkrat šola izobražuje poljedelce
in živinorejce, predstavniki kmetijstva pa so
menili, da bo potrebno v izobraževanju več
pozornosti nameniti tudi vinogradnikom,
sadjarjem in gospodarjenju z gozdovi. Sicer
pa je izobraževanje kmetovalcev tudi po-
membna naloga javne svetovalne službe. Le-
ta je bila ustanovljena v Ptuju lanskega sep-
tembra, deluje na območju občin Ptuj, Or-
mož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob
Dravi in se po besedah predstavnika že uspe-
šno vključuje v dogajanje na kmetijskem po-
dročju.
Stališča razširjene seje IS SO Ptuj so služi-
la tudi kot izhodišče razprave na zasedanju
skupščine, ki je bilo v torek. O tem pa pišemo
v posebnem sestavku.
J. Bračič
fcc OBRTNA ZBORNICA PTUJ»
Jubilej septembra
Ptujsko Obrtno združenje (po
novem Občinska obrtna zborni-
ca) je jubilej — 20-letnico sta-
novske organizacije — namera-
valo proslaviti v dneh od 20. do
23. junija. Zaradi sedanjih raz-
mer je izvršilni odbor na pone-
deljkovi seji skupaj s predsedni-
ki sekcij sklenil, da bodo sveča-
nosti ob dvajsetletnici septem-
bra. Praznovanje bodo pričeli 5.
in ga končali 8. septembra. Orga-
nizirali bodo razstavo obrtnih iz-
delkov, ourmikoin bodo za 10-,
15-, 20-, 25- in 35-letno delo v
obrti podelili plakete, nekaterim
priznanja in na okrogli mizi
»Obrt in podjetništvo« opozorili
na zagate obeh dejavnosti.
Priprave na jubilejne slovesno-
sti tečejo že nekaj časa in bodo
potekale nemoteno naprej. Ob
dvajsetletnici bodo obrtniki izda-
li tudi bilten, v katerem bodo v
sliki in besedi opisali razvoj obrti
v tem obdobju.	MG
Kulturni križemkražem
TOMAŽ PRI ORMOŽU • I. in 2. junija bo po enoletnem pre-
moru potekala kolonija likovnikov amaterjev iz Ormoža, Ptuja in Lju-
tomera. Končali jo bodo 14. junija z literarnim večerom in odprtjem
likovne razstave.
SLOVENSKA BISTRICA • 1. junija ob 17. uri bo lutkovna
sekcija DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice razveselila najmlajše z lu-
tkovno igrico Hudobni graščak.
SLOVENSKA BISTRICA • V petek, 31. maja, bo ob 20. uri v
viteški dvorani slovenjebistriškega gradu celovečerni koncert baročne
glasbe. Izvajalci bodo Klemen Ramovš, Tomaž Lorenz, Aci Berton-
celj in drugi.
ŠMARTNO NA POHORJU • V nedeljo, 2. junija, bo v avli
tamkajšnje osnovne šole tradicionalna območna prireditev VI. sreča-
nje ljudskih pevcev in godcev.
PTUJ • Danes ob 18. uri bo v organizaciji Pokrajinskega muze-
ja v Razstavišču ob Dravi otvoritev razstave slikarja Dušana Kirbiša.
PTUJSKA GORA • V galeriji Paleta Veronike Rakuša razsta-
vlja do 21. junija svoje slike Erna Ferjanič-Fric.
JURŠINCI • Jutri ob 10. uri bo slovesna otvoritev prizidka k
osnovni šoli.
STOPERCE • V ponedeljek je bil na tamkajšnji podružnični šo-
li dan šole. Ob tej priložnosti so pripravili tudi okroglo mizo na temo
Podružnična šola.
CELJE • Mednarodnega tekmovanja mladinskih zborov ne bo,
saj je večina udeležencev iz tujine odpovedala sodelovanje zaradi
znanih razmer pri nas.
PTUJ • V Zgodovinskem arhivu je na ogled razstava sv. Jurij
(mestni grb — simbol). Razstava je poskus ponovno ovrednotiti tradi-
cionalni simbol Ptuja in vrniti mestu njegov stoletja prepoznavni
znak.
Novo vodstvo rezervnih
častnikov
v soboto dopoldan je bila programska in volilna konferenca ob-
činske organizacije ZRVS v Ptuju. Ob ocenjevanju opravljenega so
vsi razpravljalci ugotavljali, daje slabša udeležba na usposabljanju in
drugih aktivnostih zlasti posledica razmer v družbi, predvsem pa še
vedno neopredeljenega statusa organizacije in članstva. O tem se bo v
družbi potrebno dogovoriti čimprej. Novi predsednik organizacije je
Aleksander Solovjev.
l.k.
pismo »od daleč«
(Beograd — torek, 2H. maja) # Tudi »pi-
sma od daleč« pravzaprav niso po dogodkih
prejšnjega tedna na Štajerskem več tako daleč,
temveč jih je mogoče pisati že z vsakega konca
države. Medtem ko v Ljubljani »papirnati tiger«
demonstrira svoje železne kremplje, se v Beogra-
du pričenja »seja predsedstva« oziroma srbskega
lobhvja, saj tako Mesič kot Drnovšek ter Tupur-
kovski, menda pa tudi Bogičevič ne bodo prišli v
Beograd. Sejdo Bajramovič, ki je do nedavnega
organiziral tombole po Kosovu, je povzdignjen v koordinatorja
predsedstva, sicer pa to ni nikakršno presenečenje na Balkanu, kjer
bo tako kot v najboljših rimskih časi tudi konj lahko postal minister
ali konzul.
Kaj se Je pravzaprav zgodilo od zadnjega »pisma od daleč«?
Po blokadi rotacije v predsedstvu Je prazen politični prostor ta-
koj zapolnil Markovič, predvsem pa generalštab z Veljkom Kadije-
vičem in Blagojem Adičem, ki formira nekakšno »koordinacijo« in
prevzema vodenje države. Gre za mehko ali civilno varianto držav-
nega udara z namenom oziroma mandatom tujine, da s »civilizira-
nimi sredstvi« v doglednem času v državo vrne minimum ustavnega
stanja. Prve akcije »koordinacije« so bile vidne v Mariboru, in koli-
kor sem obveščen, danes v celotni Sloveniji, poleg tega pa Je Mar-
kovič včeraj zagrozil tudi predstavnikom republiških vlad, če ne bo-
do zvezne enote pošiljale carin direktno v proračun.
Gremo naprej: srbska koalicija Je pošteno naplahtala Ameri-
čane, saj so še dan pred rotacijo na državnem vrhu obljubili Zim-
mermannu. ameriškemu ambasadorju v Beogradu, da Mesiču ne
bodo »težili« pri izvolitvi. No, čez noč si premislijo in si seveda pri-
služijo rdeči karton ameriške administracije, ki ukinja investicije v
Srbiji ter Ji za nameček vrže pod nos še nespoštovanje človekovih
pravic na Kosovu, problematične volitve in še nekaj resnic. Vsako
civilizirano državo in predvsetn njen vrh bi takšna stališča ZDA re-
sno zaskrbela, v Srbiji pa je ravno obratno. Srbija Je vedno bila
neugodna za velike sile, posebno problematična pa bi utegnila po-
stati. če Ji uspe nekakšen mini imperij Velika Srbija, kat seveda ni
niti najmanj nemogoče. Američani imajo po besedah Zimmerman-
na posebne interese, po katerih preprečujejo tudi vsak separatizem
in se zavzemajo za enotno državo v nespremenljivih mejah, saj bi
sicer balkanski vzgled sprožil val nacionalizma in secesionizma v
Evropi — in od Evrope 92 ne bi ali pa ne bo nič. Po nekaterih infor-
macijah svetovni policaj ZDA pripravlja združene sile za morebitno
intervencijo, če Markoviču in »koordinaciji« ne hi uspelo.
Sicer pa so v Beogradu te dni zelo pogosti taktični scenariji, po
katerih naj bi vojska obračunala oziroma zamenjala slovenski re-
publiški vrh. predvsem vladni, medtem ko računajo, da bi Miloševi-
ča in Tudmana likvidirali kar s socialnimi nemiri. Omenjeno raz-
mišljanje Je podobno laičnim vzklikom, da Je potrebno v Jugoslaviji
zamenjati ali likvidirati okoli 60 ljudi, predvsem vodilnih politikov,
in narodi bodo srečno živeli. . . Osebno sem prepričan, da bo nasil-
na varianta nove. četrte Jugoslavije v sebi zopet zadržala osnovne
konflikte, ki se bodo generirali in ponovno eskalirali, zato Je maksi-
malna samostojnost republik oziroma držav pogoj za funkcionalno
državno skupnost, kakršno si vroče želijo na Zahodu.
Vladimir Vodušek
^__y
10.
Iz kapitulacije
v upor
Ob tem je treba poudariti, da
je bila gestapovska varnostna
služba ena najboljših in najbolje
organiziranih služb te vrste v sve-
tu. Za uspešen spopad s to služ-
bo je bila vsaj delno usposoblje-
na le KP s svojimi dolgoletnimi
izkušnjami v najtežjih razmerah
ilegalnega dela, pa tudi izkušnja-
mi v mednarodni ilegalni dejav-
nosti, zlasti še iz sodelovanja v
španski državljanski vojni, kljub
temu so gestapu v prvih letih
uspevali veliki vdori v organiza-
cijo KP in OF, zaradi česar je
padla večina prvih organizator-
jev odpora in veliko drugih žr-
tev.
NAPAD NA SOVJETSKO ZVE-
ZO
Novica, da je hitlerjeva nemči-
ja s svojimi fašističnimi zavezni-
ki 22. junija 1941 napadla Sovjet-
sko zvezo, se je še isti dan blisko-
vito razširila tudi po našem
ozemlju. »Nemci so napadli Ru-
sijo,« so se medsebojno obvešča-
li ljudje tudi v najbolj zakotnih
krajih. Tisti, ki jih je nacistična
demagogija pridobila na svojo
stran, so glasno govorili, da bo
Hitler na kratko obračunal z
boljševizmom, saj je Sovjetska
zveza »orjak na lončenih nogah«
in podobno. Začeli so tudi govo-
riti o strahotah, ki jih je počel
brezbožni boljševizem, čeprav
prej tega sploh niso omenjali.
Nasprotno pa večina globoko
vernih ljudi, ki so pred vojno tre-
petali pred »brezbožnim komu-
nizmom«, sedaj naenkrat niso
več občutili tega strahu. Verjetli
so v »božjo voljo«, ki bo Sovjet-
sko Rusijo izrabila kot »orodje v
svojih rokah, da bo kaznovala
brezbožne naciste, ki zapirajo in
preganjajo duhovnike«. Največ
ljudi je modrovalo, da se bo Hit-
lerju v Sovjetski zvezi zgodilo
enako, kot se je Napoleonu. Le-
vičarji pa so napovedovali hiter
poraz Hitlerjevih armad, saj je
Rdeča armada najmočnejša na
svetu. Seveda so oboji svoja mo-
drovanja in napovedi le šepetali
med ljudmi, ki so jim zaupali.
Znova je oživelo že pred vojno
razširjeno reklo: »Dvajseto stole-
tje je slovansko stoletje,« torej je
zmaga Slovanov z Rusijo na čelu
nekaj, kar bo zagotovo prišlo.
Dnevna poročila, ki 'xO priha-
jala iz nemškega vrhov nega po-
veljstva o globokih prodorih,
dnevnem napredovanju in stoti-
sočih vojnih ujetnikov so podži-
gala navdušence za Hitlerja,
vzbujala zaskrbljenost pri zaved-
nih ljudeh, čeprav so se tolažili s
tem, da »nemška propaganda la-
že«. Tisti, ki so verjeli v »božjo
voljo«, med njimi je bilo največ
kmečkih ljudi, zlasti srednjih in
večjih kmetov, pa so trdili, da je
tak razvoj bilo možno pričakova-
ti, saj »božji mlini meljejo poča-
si«. Tedaj sem tudi prvič slišal
rek: »Visoko je bog in daleč je
car!«
Nekoliko drugače pa so v ti-
stih dneh razmišljali v vrhovih
desničarskih strank in v vodstvih
že prej omenjenih odporniških
legij na območju Ljubljanske po-
krajine. Že prej so nekateri zbira-
li orožje in se skrivaj urili z njim,
po pozivu KPS na oborožen od-
por pa so s tem prenehali. Enako
kot je OF imela svoje glasilo Slo-
venski poročevalec, so tudi dru-
ge skupine imele svoja ilegalna
glasila, kot: Svobodna Slovenija,
Naprej zastava slave. Pobratim,
Zarja in podobno. Ta glasila so
sicer še kazala odklonilno stališ-
ča do okupacije, vendar so vse
bolj začele nastopati proti narod-
noosvobodilnemu gibanju. Po
drugi strani pa so v teh glasilih
začeli vse bolj širiti idejo »pasi-
vne resistence« (nedejavnega od-
pora). To so utemeljevali s tem,
da smo Slovenci premajhen na-
rod, da bi se lahko uspešno upi-
rali premočnemu sovražniku, da
bi po nepotrebnem tvegali življe-
nja, da bodo na koncu itak o
vsem odločali zmagovalci in tako
naprej. Vse to ni dosegalo ljudi
na podeželju okupirane Štajer-
ske. Tu je bil prisoten le strah'
pred nemško silo in nasiljem.
KORENINE PROTIKOMU-
NIZMA
Nasprotja med komunizmom
in protikomunizmom so bila mo-
čna že pred vojno. Naj ponovim
znane resnice, da je leta 1920 bi-
la komunistična stranka v kralje-
vini SHS prepovedana, leto za
tem pa so z zakonom o zaščiti dr-
žave bile komunistom odvzete
vse državljanske in politične pra-
vice, prepuščeni so bili policij-
skemu preganjanju. Partijsko de-
lo je bilo strogo ilegalno, kogar
je policija odkrila, je bil obsojen
na visoko zaporno kazen in v za-
porih izpostavljen telesnemu na-
silju. Podobno je bilo tudi v veči-
ni drugih evropskih držav, zlasti
še tam, kjer je bil na oblasti faši-
zem. Proti komunizmu kot brez-
božni in nevarni organizaciji je
odločno nastopala tudi rimska
katoliška cerkev, zlasti še v času
španske državljanske vojne.
Na pobudo komunistične in-
ternacionale se je začelo v svetu
veliko ljudskofrontno gibanje, ki
naj bi združilo vse demokratične
politične silt in jiianke proti ne-
varnosti fašizma. Tedaj, točno na
dan 19. marca 1937, je papež Pij
XI.	izdal encikliko Divini Re-
demptoris (Odrešenje po božji
volji). V njej je papež z verskega
gledišča odločno zavrnil sodelo-
vanje s komunisti v Ijudsko-
frontnem gibanju, čeprav je bilo
to v nekaterih državah, zlasti v
Franciji, že močno razširjeno.
Ljudskofrontno gibanje je bilo
tudi pri nas, zato se je v desničar-
skem časopisju začela ostra go-
nja proti komunistični nevarno-
sti. Temu je sledila tudi Cerkev
na Slovenskem s pogostim pou-
darjanjem: »Komunizem je ne-
kaj bistveno slabega, zato prav v
nobeni reči ne bo z njim sodelo-
val, komur je mar krščanske kul-
ture.« Celo v nova besedila cer-
kvenih pesmi je silil protikomu-
nizem. Naj po spominu navedem
samo eno takih:
Rod slovenski se za križ voj-
skuje,
nov sovražnik se mu približuje,
o, Marija, na braniku stoj,
brani, mati, brani narod svoj!
Po okupaciji so na Štajerskem
povsod v cerkvah s to pesmijo
utihnili, saj bi jo nacisti lahko ra-
zumeli, kot daje naperjena proti
njim. Drugače so v cerkvah še
nekaj časa prepevali slovenske
pesmi.
Nacistična okupacija, prepo-
ved slovenske besede, zapiranje
in izseljevanje ljudi, zlasti du-
hovnikov, je tudi pri globoko
vernih ljudeh, ne le pri narodno
zavednih Slovencih, nekako raz-
blinilo tisti strah pred komuniz-
mom in boljševizmom, ki so se
ga navzeli pred vojno. Sedaj je
bila boljševiška Rusija naenkrat
na strani Angležev, »sovražnik
mojega sovražnika, zato ne more
biti tudi moj sovražnik«, zato so
začeli z nekimi simpatijami gle-
dati na Rusijo.
Podobno je bilo tudi drugje v
svetu, zlasti v okupiranih evrop-
skih državah, kjer so se verni, na-
rodno zavedni ljudje vključevali
v odporniška gibanja. Vernikov v
glavnem ni motilo sodelovanje s
komunisti in s tem posredna po-
moč Sovjetski zvezi, več pomisle-
kov glede na omenjeno papeže-
vo encikliko so imeli cerkveni
dostojanstveniki in voditelji kle-
rikalnih političnih strank. Hitler-
jeva propaganda je začela veliko
kampanjo v prikazovanju poho-
da proti Sovjetski zvezi kot »kri-
žarskega pohoda proti brezbož-
nemu komunizmu« in prikazova-
ti Hitlerja kot »branilca krščan-
ske Evrope«. Večina* cerkvenih
dostojanstvenikov se do tega ni
javno opredelila, temveč je čaka-
la na navodila iz Vatikana. Bili
pa so tudi taki, ki so takoj podpr-
li Hitlerja in njegove zaveznike v
boju proti boljševizmu.
Angleška diplomacija in pro-
paganda se je trudila razkrinkati
hinavščino nacistične propagan-
de. To je bilo razumljivo, saj je
bila Velika Britanija skoraj eno
leto sama v vojni proti nacistični
sili, zato je Churchill takoj ponu-
dil pomoč napadeni Sovjetski
zvezi, saj je bil vesel vsakega za-
veznika.
Veliko Britanijo so v njenem
osamljenem boju krepko materi-
alno podpirale ZDA, zlasti še po
zaslugi osebnega prizadevanja
predsednika Roosevelta. Priča-
kovati je bilo, da bo ameriški
predsednik poskušal pomagati
tudi Sovjetski zvezi. Vendar so
pri ameriških katoličanih glede
tega nastajali resni pomisleki,
nanje pa je moral Roosevelt re-
sno računati. Zato je po diplo-
matski poti poskušal čimprej do-
biti uradno stališče papeža Pija
XII.	glede enciklike njegovega
predhodnika.
4 - MORDA VAS ZANIMA
30. maj 1991 - TEDNIK
Dober den! Resen vam to iz srca ielin, vsoki den! A ste vidli, kon
smo prišli^ Strelama na nedužne Udi. povozimo nič krive, pretepemo ne-
dužne . . . To dela zdaj ne več naša vojska, ki seje čisla posrhila in hi ra-
da mela vse pod komando . . . Lidje, vzamte v roke pamet in ne orož-
ja .. .
Vremen je tudi dale naprej tak kak lidje. Skregano samo s seboj.
Majnik, mesec cvetja in luhezni, se je spremena v mesec deža in medna-
cionalnega sovraštva. Pa saj ncmre drgačik hiti, če je celi svet zmešani in
ohrjeni narobe. Tudi moja Klicaje nekšna agresivnd grotala: grize, brca,
škrompe in se nasploh obnoša kak provi agresor. To ovo večer me je vun
iz štampeta vrgla in me htela poslati v spopad s sosidovin Južon, kije v
našo kuro kamen vrga in ji eno perut strja. Mica mu je zagrozila, da ho
una jemi zato vrgla vejki kamen v glavo. V glavo, pa zato, da mu ne hi
Irehalo šajtrati. Deloma pa sije izbrala glavo za cilj tudi zato, saj ma pre
toti telesni organ hoj trdi kak kere druge telesne dele.
Tejko te o našen medsosesken in družinsken kregaji. Saj bomo mi
to že spravi i vred, saj vete, kak smo nekda pravli, da je dober sosid sto-
krat več vreden kak najboj oddaljena ali pa včosik tudi ta najbližja žloh-
ta — raztrgana plohta.
Tak, kak vidite in čujete, bi tote dni že mogli začeli Jejst trovo kositi
in seno sišiti. Jaz in moja kosilnica sma že nahrušena, samo sunce .še na-
ma fali, ki hi trovo sišilo. Moja kosilnica BČS (hutln čupaj seno) je že tak
boj v letih kak jaz, vseeno pa mi še dobro služi. Una pije mešanco, jaz pa
čen meti za južino vinsko in svinjsko, zvečer pa še gazdarico, da seno na
štali pokločima. Toto ta zodjo sen vam tak hoj potihen poveda in napisa,
da ne hi toga Mica zvedla, saj hi me nagnala od hiše s kosilnico vred. Pa
srečno. Vaš pokošeni LUJZEK.
V vrtu
v SADNEM VRTU je sedaj
rast sadnih rastlin, zlasti še mla-
dih, v polnem razmahu. Rast
podkrepimo z rahljanjem zemlje,
okopavanjem, da ostane čimbolj
zračna in rahla; v njej se bodo
korenine nemoteno razvijale in
rastle ter opravljale osnovno na-
logo: vsrkavanje rudninskih sno-
vi, raztopljenih v vodi, sočasno
pa bomo z okopavanjem prepre-
čevali rast plevela in čezmerno
izhlapevanje vlage iz tal.
Vsa nega sadnih rastlin ^ od
prehrane in obdelave do varstva
pred boleznimi in škodljivci ~ je
poleg rasti drevesa in razvoja
plodov v bistvu namenjena čim
večji diferenciaciji cvetnega na-
stavka za prihodnje leto. Ta se
bo oblikoval v avgustu.
Če nam drevje močno zaostaja
v rasti, je med drugimi vzrok sla-
ba in nepravočasna prehranje-
nost. Nekoliko to lahko še po-
pravimo z gnojenjem s hitro to-
pimi in delujočimi rudninskimi
gnojili, vendar le v izjemnih pri-
merih in še to najkasneje do kon-
ca maja. Z dušičnimi gnojili pra-
viloma ne gnojimo več, razen če
so v kompleksnih gnojilih meša-
na v majhni količini. Z letnim
gnojenjem podaljšamo vegetaci-
jo v jeseni, takšnemu drevju pa
les dovolj ne dozori in pozimi
zmrzne. Poleti je bolj priporočlji-
vo, če je že prišlo do prehrambe-
nih motenj, uporabljati foliarna
gnojila, ki jih je rastlina sposob-
na usvajati prek lista, in jih upo-
rabimo sočasno, ko rastlino škro-
pimo proti boleznim in škodljiv-
cem.
V OKRASNEM VRTU je kas-
nitev pomladi po dolgotrajnem
hladnem in deževnem vremenu
vzrok, da nekatere najobčutlji-
vejše okrasne rastline posodovice
šele sedaj, ko je ozračje toplejše,
prenašamo iz prezimovališč na
sončna mesta. Tega nikoli ne
smemo opraviti na sončen dan,
celo kakteje lahko na cvetlično
okno namestimo le v oblačnem
vremenu. Tudi z oleandri in dru-
gimi posodovkami ravnamo ta-
ko, da jim sonce ne povzroči oži-
gov na listih, zato jih v največji
možni meri postopoma prilago-
dimo na zunanje razmere. Rastli-
ne posodovke z zimzelenim list-
jem, ki so bile skoraj pol leta v
senčnem prostoru, so kljub dobri
negi postale neodporne, ker seje
v njihovem listju občutno zmanj-
šalo listno zelenilo, ki jim zago-
tavlja odpornost.
Majnik ali španski bezeg, zna-
na okrasna grmovnica (imenova-
na tudi tlider) svoje očarljivo,
mikavno in žlahtno cvetenje po-
časi končuje. Kmalu po odcvetu
opravimo redčenje vej, da se so-
kovi porabijo le za rast in razvoj
mladic. Majnik naj bo gojen kot
drevesce z nizkim deblom, če-
prav se naravno rad oblikuje v
grm, ki pa nikoli ne tvori tako le-
pega cvetja kot v drevesni obliki.
Krošnja naj bo skrbno negovana.
pri čemer moramo upoštevati, da
cveti le iz končnih popkov, zato
poganjkov ne smemo krajšati
temveč pregoste in poškodovane
le redčimo.
V ZELENJAVNEM VRTU
postaja iz dneva v dan živahnej-
še. Vse večkrat že nabiramo
zgodnje pridelke vrtnin, sejemo
in sadimo rastline, ki so občutlji-
vejše na pomladansko mrazovje,
vsak dan pa je potrebno tudi po-
prijeti za motiko in vrtninam ne-
prenehoma ustvarjati razmere za
dobro in hitro rast. Okopavanje
opravimo v obliki plitvega rah-
ljanja, da koreninam omogočimo
neovirano rast in dihanje, pre-
prečimo izhlapevanje vlage,
predvsem pa. uničujemo plevel,
da vrtninam ne bi odvzemal hra-
ne. V zapleveljenem vrtu pa je
tudi mnogo več bolezni in škod-
ljivcev kot v skrbno negovanem,
saj se v plevelu zadržuje vlaga, ki
je pogoj za razvoj rastlinskih bo-
lezni.
• • •
Ce se pri setvi in sejanju vr-
tnin ravnamo po biokoledarju,
potem je v naslednjih dveh ted-
nih priporočljivo to opraviti za
rastline, ki jih pridelujemo zara-
di lista, kot so solate in kapusni-
ce, 27. in 30. maja ter od 6. do 8.
junija, rastline za nadzemni plod
26. in od 28. do 31. maja ter 1. ju-
nija, rastline, ki jih pridelujemo
zaradi korenine ali gomoljev, 28.
maja ter od 1. do 4. junija, rastli-
ne pa, ki jih pridelujemo zaradi
cveta, ter zdravilne zeli 26. in 27.
maja ter 4. in 5. junija.
Miran Glušič, ing. agr.
Majnik je bolje vzgojiti kot drevo, ne grm.
Ko za mizo smo zbrani.
NASVETI ZA VSAK DAN
Danes vam ponujam tale me-
ni:
MIŠKE IZ PREKAJLNE PO-
STRVI
ZELIŠČNA KREMNA JUHA
NADEVANE PIŠCANCJE PR-
SI
KUHANA MLADA ZELENJA-
VA
MEDENA ZMRZLINA S SAD-
NIM MOZAIKOM
MIŠKE IZ PREKAJENE PO-
STRVI
Zelatino namočimo v hladni
vodi in odcedimo. V malo vode
jo med počasnim segrevanjem
raztalimo.
Postrvi pretlačimo skozi cedi-
lo, primešamo ž.elatino in stepe-
no smetano. Solimo, popramo,
dobro premešamo in napolnimo
modelčke ali večji model. Posta-
vimo za 2 uri v hladilnik in po-
nudimo za predjed.
Miške lahko pripravimo tudi
iz drugih rib, npr. prekajenega
lososa, skušinih filejev, tunine in
podobno.
Naredili smo jih iz: 30 dag pre-
kajenih postrvi, 1 1/2 dl sladke
smetane, 1 1/2 lista želatine, soli
in popra.
ZELIŠČNA KREMNA JUHA
Juho, rumenjaka in nasekljana
zelišča med nenehnim mešanjem
oz. stepanjem z električnim me-
šalcem segrevamo do vrelišča
(juha ne sme vreti). Dodamo
koščke masla, zgostimo s stepe-
no smetano, solimo, popramo,
izboljšamo okus z belim vinom
in takoj ponudimo.
Za pripravo smo porabili: 1/2 I
hladne goveje juhe, 2 rumenjaka,
3 jedilne žlice nasekljanih svežih
vrtnih zelišč, (peteršilj, vrtna kre-
sa, bazilika ...), 4 dag masla, 1
1/2 dl sladke smetane, sol, poper
in 1 jedilno žlico suhega belega vi-
na.
Nedeljsko kosilo.
NADEVANE PIŠCANCJE
PRSI
Prsim odstranimo kosti in ko-
žo. Glavno kost pri perutnički
pustimo. Nato odluščimo meso
od kosti, ga v električnem mešal-
cu zmeljemo (zmiksamo), prilije-
mo smetano in premešamo.
Na maslu prepražimo na pra-
mene (po dolgem) narezan por,
zalijemo z vinom, prevremo in
ohladimo. Mesni masi primeša-
mo dušen por, sol, poper in nari-
ban muškatni orešek.
Prsi do tričetrt prerežemo,
razpnemo ter rahlo solimo in po-
pramo. Obložimo jih s tanko re-
zino prekajene slanine, premaže-
mo z mesno maso, pokrijemo s
slanino in zvijemo. Zavijemo jih
v alufolijo in jih pečemo v ponvi
okrog 8 minut. Odstranimo foli-
jo, zalijemo z juho, prevremo,
dodamo maslo in ponudimo z na
hitro kuhano mlado zelenjavo
(korenčkom, krompirjem, gra-
hom . . .)
Za pripravo potrebujemo: 4
piščančje prsi (po 25 dag), 2 cl
sladke smetane, 8 dag na pramene
narezanega pora, 1 dag masla,
2 cl suhega belega vina, sol, beli
poper, muškatni orešek, 8 rezin
prekajene slanine, 1 1/2 dl koko-
šje juhe in svežo mlado zelenjavo
po želji in okusu.
MEDENA ZMRZLINA S SAD-
NIM MOZAIKOM
Jajce, rumenjak in med stepe-
mo najprej nad toplo vodno ko-
peljo (nad soparo), nato pa nad
mrzlo kopeljo (v vodo damo ne-
kaj kock ledu). Primešamo bri-
njevo žganje in stepeno sladko
smetano. Maso napolnimo v mo-
delčke in postavimo za 3 ure v
zamrzovalnik.
Sadni mozaik pripravimo iz
različnega sadja. Vzamemo sadje
izrazitih, močnih barv (marelice,
jagode, borovnice, maline in po-
dobno), ga prepasiramo, doda-
mo limonin sok, sladkor po po-
trebi ter rum.
Modelčke kratek čas potopi-
mo v toplo vodo in zmrlino stre-
semo na desertni krožnik. Deko-
raktivno jo oblijemo s sadnimi
pireji lepih barv.
Zmrzlino smo naredili iz: 1 jaj-
ca, 1 rumenjaka, 6 dag medu
(cvetličnega), 3 cl brinjevega žga-
nja (ali katerega drugega žganja)
in 2 dl stepene sladke smetane.
Za sadni mozaik vzamemo po
10 dag sadja, sladkor v prahu, li-
monin sok in rum.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in uspeha s kuhanjem.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
— Turizem in gostinstvo Ptuj
Naredimo si
kakovosten sendvič
Najpogostejša prehrana v da-
našnjem času je sendvič, pa ga
običajno ne znamo pripraviti ta-
ko, da bi iz skupka sicer kvalitet-
nih živil nastal dober obrok.
Dober obrok je lahko sendvič
iz več razlogov:
—	pripravimo ga zelo hitro,
kar je v današnjem času velika
prednost
—	držimo ga v eni roki in ga
prenašamo kamorkoli
—	v njem so tri ali več osnov-
nih vrst živil.
Da si bomo naredili tudi hra-
nilno dober sendvič, v katerem
bodo ogljikovi hidrati, beljakovi-
ne in malo maščobe, je treba
uporabiti dve rezini kruha (ne
eno!). Najprimernejši je kruh iz
celozrnske moke, v katerem so
zelo pomembne vlaknine z otro-
bi. Tak kruh je nizkokalorično ži-
vilo in skoraj ne vsebuje maščob.
Med kruhi izbiramo predvsem
črne kruhe (rženi, polnozrnati,
trajni, graham . . .). Najpogosteje
si naredimo sendvič z žemljo ali
kajzerico, vendar vedimo, da ti
dve živili spadata k belim kru-
hom.
Med krušni rezini damo belja-
kovine, ne maščob, pa tudi zele-
njavo ali sadje. Vse to je lahko v
obliki nadeva ali namaza.
Najbolje je, če izberemo piš-
čančje ali puranje meso ali izdel-
ke, ki vsobujejo manj kot 6 %
maščob v 10 dag živila. Ne zane-
simo se na razne oznake, da je
pusto meso ali izdelek brez maš-
čob ali z malo maščob. Puranja
salama, ki »oznanja«, da je
80-odstotkov brez maščob, »pri-
nese« v enem sendviču 400 ki-
lodžulov, od tega kar 300 iz maš-
čob.
Med izdelke, ki nimajo več kot
6 g maščob v 10 dag, spadajo tu-
di:
ribi tunj in losos v soku (ne
v olju)
konzervirano ali zamrznje-
no piščančje meso in puranje
meso
—	nemastna skuta
—	pusti delikatesni izdelki
(kuhana šunka, telečja pečenka)
—	meso bele ribe, pripravlje-
no na način, ki daje videz rakov
ali jastogov (surimi)
Okusa iri sočnosti sendviču ne
smemo povečevati z maslom,
margarino ali majonezo, ker so
to visokokalorična živila. Manj
kalorična so razne gorčice, ajvar-
ji, kečap, hren in jih zato lahko
uporabljamo v večji meri. Pri
uporabi francoske ali ruske sola-
te uporabimo za pripravo nema-
sten ali jogurt iz posnetega
mleka.
Brez pomislekov obogatimo
sendvič še z zelenjavo, lahko pa
tudi s sadjem, ki vsebujeta veliko
vitaminov in oligoelementov pa
zelo malo maščob. Več bomo
uporabili kumaric, paradižnika,
špinače ali redkvice, čebule, pa-
prike, nastrganega korenčka,
manj bo potrebno mastnih na-
mazov in nadevov. V teh je poleg
maščob tudi več ali manj natrija
in nitratov, ki ohranjajo mesnim
živilom rožnato barvo in poudar-
jajo okus. So pa lahko tudi škod-
ljivi, zato upoštevajmo zmernost
in vedimo, da dober okus ni tudi
»zdravo« živilo.
Pomembno je tudi, da sendvi-
ča ne pojemo mimogrede (morda
celo ob delu). Servirajmo ga, se
usedimo, umirimo in spoštujmo
kulturo uživanja hrane.
Dober sendvič pa lahko nare-
dimo tudi z rezinami jabolk,
hrušk in banan. Spomnimo se sa-
mo, kolikokrat smo ali še radi
pojemo košček kruha ~ doma-
čega iz krušne peči in jabolko ali
košček kruha z orehi.
Edini omejitvi pri pripravi ne
le dobrega, temveč tudi kvalitet-
nega sendviča sta naš okus in do-
mišljija.
Verica TUR K
Ekspres čevljarstvo Balažič
Od 1. februatja dalje visi na Kerenčičevem trgu 4 v Or-
možu na dvoriščiii strani nekdanje poslovne zgradbe Merca-
torja Zarje zanimiv izvesek — škorenj, ki pove, da je v tej
zgradbi ekspres čevljar. Ima ga Jože Balažič iz Ptuja, Cesta
Olge Meglič, sicer pa domačin iz Jeruzalema.
Po poklicu je čevljarski tehnik, 12 let je bil zaposlen v Li-
letu, od tega 8 let kot tehnični modelar. Pred dvema letoma je
iz Lileta odšel h Konusu v Konjice, kjer je bil tehnični proda-
jalec vseh njihovih čevljarskih materialov. Zaradi oddaljeno-
sti od delovnega mesta, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je bil ve-
liko časa na terenu in manj z družino, se je odločil, da bo po-
skusil na svojem.
Zakaj se je odločil ravno za Ormož? Povedal je, da se je
pozanimal, kako je s čevljarji v Ormožu. Izvedel je, da je tu že
čevljar, vendar so stranke morale na popravilo čakati preveč
dolgo, pri njem pa so čevlji v 10 minutah popravljeni.
Izdeluje tudi cokle in jih prodaja po enotni ceni 130 di-
narjev ter popravlja vso usnjeno galanterijo.
Kljub temu da ima dela dovolj, trenutno dela še vse sam,
kako bo v prihodnje, pa še ne ve, saj je dodatna zaposlitev od-
visna od prometa. Kako je nastal izvesek? Pove, da denarja za
drago tablo ni imel, pa je sam izrezal škorenj.
Med tednom ga stranke lahko najdejo v prostorih nekda-
njega Zarjinega računovodstva med 8. in 16., v soboto pa med
8. in 13. uro.
Vida Topolovec
i 11
Izvesek pove, da je v tej stavbi čevljar.
TEDNIK -
NEKOČ IN DANES - 5
Sivi panterji odločno v boj
za pravične pokojnine
Stranka upokojencev Slovenije Sivi
panterji, ki jo vodi mag. Dragan
CERNETlC iz Maribora, je imela 1.
kongres 21. maja v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani. Udeležilo se ga je 252
delegatov, skupaj z drugimi člani pa
583.
V huju je v stranki nekaj nad 150
članov, število pa je vsak dan večje. V
Sloveniji je bilo v času kongresa že
3005 članov. Na kongres so bili va-
bljeni tudi predstavniki oblasti, ven-
dar pa se ga razen Jožeta Školča,
predsednika Liberalnodemokratske
stranke, niso udeležili.
Kaže, da imajo vsi, ki odločajo o
pokojninah, očitno slabo vest zaveda-
joč se, da so pred volitvami obljublja-
li pravične in poštene pokojnine, ko
pa so tudi s pomočjo volilnih glasov
upokojencev zasedli svoje vladne fo-
telje, so nanje pozabili. Posledica te-
ga je, da so Sivi panterji že marca le-
tos izstopili iz DEMOSA. Pokojnine
so zamrznili, torej upokojenci več ne
dobivamo poračunov oziroma jih ne
usklajujejo z rastjo osebnih dohod-
kov. Vlada svojih dohodkov ni zamrz-
nila, pa v številnih občinah in delov-
nih organizacijah delijo nadnormalne
regrese za letni dopust — tudi po 20
tisočakov in več, spiz pa je lahko odo-
bril izplačilo le v sramotnem znesku
1000 oziroma 1200 dinarjev.
Od delegatov smo lahko slišali
ostre besede, med drugim zakaj mora-
mo gospodarsko recesijo trpeti tudi
upokojenci, kajti resnica je, da jih
mora najmanj 35 odstotkov živeti pod
eksistenčnim minimumom. Pokojnina
je individualna pravica vsakega zapo-
slenega in v pokojninski sistem se ne
bi smela vmešavati država. Zahtevali
so takojšnjo razveljavitev 30. člena
zve/nega zakona o pokojninskem za-
varovanju. Postavili so vprašanje slo-
venski vladi, zakaj tega člena ne raz-
veljavi, vse druge zvezne zakone pa
tako rada razveljavi oziroma jih ne
upošteva.
Eden izmed delegatov kongresa je
dejal, da je sedanji pokojninski si-
stem alarmanten, zato se ne smemo
več pustiti sprovocirati z lažno vladno
statistiko o previsokih pokojninah.
Zavzeli so se, da je potrebna koordi-
nacija z Demokratično stranko upo-
kojencev Slovenije, kajti le tako bodo
postali močna organizacija, ki bo spo-
sobna zrušiti sedanji sistem pokojnin-
ske zakonodaje. Sedanja vlada garni-
tura naj si ne misli več, da bi upoko-
jenci - teh je že 410 tisoč — na na-
slednjih volitvah zanje oddali en sam
glas.
Delegat Cene MATlClC je v svo-
jem obširnem in zelo natančnem refe-
ratu s številkami in primerjavami opi-
sal ekonomski položaj slovenskih
upokojencev, ki še zdaleč ni takšen,
kot ga hoče in želi prikazati vlada,
zlasti Lojze PETERLE, ki je tudi v
upokojenskem glasilu VZAJEM-
NOST želel upokoiencem nasinati
peska v oči, kako visoke so naše po-
kojnine, ki da presegajo pri polni po-
kojnini 85-odstotni znesek povprečne
plače na zaposlenega. Sivi panterji so
pripravili svoj model novega pokoj-
ninskega zakoi.a.
Prav tako so se delegati zavzeli za
to, da je končno treba narediti revizi-
jo pokojnin borcev NOV, kajti prem-
nogi prejemajo prav iz naslova delo-
vanja v uporu — udeležbi v NOV —
visoke pokojnine, pa do teh nišo
upravičeni, ker so se takoj po vojni
znašli ter s pričami največ iz vrst
sorodstva uspeli, da še danes pre-
jemajo borčevske pokojnine. Zavzeli
pa so se, da bi se v pokojninsko dobo
moral šteti tudi čas, ko mladi ljudje
služijo svoji domovini, se pravi, ko so
v oboroženih formacijah ljudske ar-
made, v teritorialni obrambi ali poli-
ciji.
Vodstvo Sivih panterjev je podalo
na republiškem ustavnem sodišču po-
budo za uvedbo postopka za oceno
zakona o dohodnini, ker je vlada
uvedla dvojno obdavčenje upokojen-
cev z učinkom za nazaj. Prav tako
upokojenci zahtevajo, da se pokojni-
ne takoj povišajo za najmanj 8,2 od-
stotka. Do tega povišanja so upravi-
čeni že od novega leta dalje. Življenj-
ski stroški pa nenehno rastejo.
Zapišimo še samo, da je bil mag.
Dragan CERNETIC ponovno izvo-
ljen za predsednika.
ERANJO HOVNIK
Danes ustanovni zbor
Demokratične stranke
upokojencev Slovenije
Predsednk iniciativnega odbora za ustanovitev Demokratične stranke upokojencev
Slovenije ho Sisinger je za danes ob 10. uri sklical ustanovno skupščino stranke.
Udeležili se je bodo predsedniki območnih in občinskih odborov.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije je samostojna in neodvisna
stranka, ki ima cilj zaščititi in uveljaviti življenjske interese in pravice iz minule-
ga dela za vse slovenske upokojence.
V svojem programu stranka zlasti poudarja, da se bo zavzemala za dosled-
no izvajanje polne enakopravnosti vseh državljanov Slovenije ne glede na spol,
narodnost in vero. V parlamentu si bo prizadevala za takšno pravno ureditev, ki
bo zagotavljala sodelovanje delavcev in delavskih organizacij pri sprejemanju
zakonodaje, ki ureja pravice delavcev do delovnega mesta in vseh drugih pravic
iz delovnega razmerja, udeležbo delavcev pri soupravljanju v podjetjih in za us-
klajeno nagrajevanje delavcev v proizvodnji in družbenih dejavnostih. Podprli
bodo takšno zakonodajo, ki bo zagotavljala brezplačno zdravstveno zavarova-
nje vseh socialno ogroženih kategorij prebivalstva, zlasti nezaposlenih občanov
in upokojencev.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije bo tudi v bodoče nasprotovala
vsem oblikam reševanja gospodarskih težav republike Slovenije v breme upokojen-
cev in njihovih pravic in se zavzemala, da se vse krivice, ki so bile upokojencem že
storjene, popravijo. Njen cilj je tudi, da zagotovi vključevanje upokojencev v vse
oblike družbenega in političnega življenja. Stranka nima svoje ideološke opre-
delitve. Vsak član se zunaj nje samostojno odloča in deluje v okviru svojih po-
gledov na življenje. Člani so lahko upokojenci in drugi občani, ki sprejemajo
program in statut stranke.
MG
PROF. MARJAN GOJKOVICI
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PTUJ
. -...................r ..	-	tjJeatiiri^«*-
(2. nadaljevanje)
Ko je ptujska gimnazija začela
s poukom, je ta trajal od 1. okto-
bra do 31. julija. Avgust in sep-
tember sta bila določena za veli-
ke počitnice. Leta 1875 pa se je
šolsko leto začelo 16. septembra
in končalo 15. julija in je ta ure-
ditev veljala polnih 30 let. Ciim-
nazija je imela prostore na Vra-
zovem trgu samo 2 leti, 9. okt.
1871 pa seje preselila v prostore
v Prešernovi ulici 29, ki jih je ob-
čina kupila za 29000 goldinarjev.
V tej zgradbi je bila gimnazija
Iz tabele se lepo vidi, da je šte-
vilo slovenskih učencev radikal-
no padlo. Od petega razreda leta
1899 do osmega 1902 je število
Slovencev padlo / 72 na 37, v na-
ves čas, dokler se ni razširila v vi-
šjo gimnazijo.
Peti in šesti razred višje gimna-
zije sta bila še v stari zgradbi, 12.
jun. 1899 pa so začeli ob njej zi-
dati novo poslopje. Junija 1900
je že bilo dograjeno in so začeli
pouk v šol. letu 1900/01 v novem
poslopju. Prostorov je bilo za
okoli 200 dijakov oz. 8 razredov.
Vendar se je hitro pokazalo, da
je tudi to premalo. Število dija-
kov je namreč z višjo gimnazijo
hitro raslo, menjala pa se je tudi
struktura učencev.
slednjih letih pa še nazadovalo
do 24. Vzrok je treba i.^kati v
tem. da so bili profesorji Nemci,
razen za verouk in slovenščino,
in da so Nemci načrtno poskuša-
li iztrebiti slovenske dijake. Leta
1898/99 so napr. od 44 sloven-
skih dijakov na sprejemnem izpi-
tu vrgli kar 26. Po popisu iz leta
1910 je bilo v okraju 82005 pre-
bivalcev, od tega 76937 Sloven-
cev in le 3178 Nemcev. Mesto
Ptuj pa je imelo leta 1900 3456
prebivalcev, od tega 2916 Nem-
cev in 540 Slovencev. Zaradi te-
ga razmerja so bili v skrbeh tudi
nekateri nemški voditelji, zato so
ustanovili posebno pripravljalni-
co (leta 1905/06), ki pa tudi ni
pripomogla k pomembnemu dvi-
gu slovenskih dijakov.
Da pa bi ptujska gimnazija
imela potrebno število učencev
tudi brez Slovencev, so ustanovi-
li v Ptuju nemški dijaški dom s
prostorom do 100 dijakov, ki je
sprejemal tudi dijake druge na-
rodnosti (italijanske, madžarske,
srbske), edino za Slovence je
ostal zaprt. Dijaški dom jim ni
dajal samo hrane in strehe, am-
pak je dijake tudi nadzoroval in
vodil pri učenju. Z domom je na-
raslo tudi število dijakov evange-
lijske veroizpovedi, tako da so v
šol. letu 1912/13 nastavili evan-
gelijskega uč'telja; vsi drugi dija-
ki so bili rimsko-katoliške veroiz-
povedi.
Ko je leta 1899/90 odšel rav-
natelj Hans Tschanet v pokoj, je
bil za ravnatelja postavljen An-
drej Gubo, prof. I. drž. gimnazije
v Gradcu, in je vodil gimnazijo
do leta 1909. Za njim je ravna-
teljske posle prevzel dotedanji
profesor te gimnazije dr. Karel
Schobinger in jo vodil do
28/ I 1-1918. leta, ko je bil po
odloku Narodne vlade iz Lju-
bljane odstavljen.
i. svetovna vojna je prizadela
tudi ptujsko gimnazijo. Takoj v
začetku je bilo vpoklicanih v vo-
jaško službo pet profesorjev. Po-
uk seje kljub temu 1914/15 red-
no pričel brez risanja, ker je uči-
telj risanja bil vpoklican, in pou-
ka v slovenščini, ker ni bilo mno-
go slovenskih dijakov in je pro-
fesor slovenščine prevzel latinski
in grški pouk. Ko pa je 15. maja
leta 1915 napovedala Avstriji
vojno tudi Italija, je vojaška
oblast zasegla gimnazijsko po-
slopje in dijaški dom. Pouk se je
moral predčasno končati 14. ju-
nija 1915.
V tistih burnih časih, ko so
imeli Slovence za državne nas-
protnike in so tudi mnogi Slo-
venci in Slovenke v Ptuju in ptuj-
skem okraju morali po nedolž-
nem na lastni koži in na lastnem
premoženju čutiti trdo pest svo-
jih narodnih nasprotnikov, se je
zgodilo, da je prvič zaplapolala
na gimnazijskem poslopju slo-
venska zastava. Izobesili so jo
16. maja 1915 vojaki kranjskega
pešpolka št. 17, ki so prišli iz
Ljubljane in se nastanili v gim-
naziji.
Starejši dijaki so morali oditi k
vojakom. Dovolili so jim zatem,
da so delali tako imenovano voj-
no maturo. Bila je precej olajša-
na, ker ni bilo treba dokončati
vseh študijev v šoli, pa tudi pri
pisni in ustni maturi jih je bilo
mogoče oprostiti manjšega ali
večjega dela izpitov po sodbi iz-
pitne komisije, priznali pa so
lahko zrelost dobrim učencem
celo brez vsakega izpita.
Nadaljevanje prihodnjič
Erster Jahres-Bericht I
I
stcierin. laudschafti.	I
Real - Uiitergymiiasmms
/U	I
PETTAU.
liThffenfieht um Schlutte deš liehu\jahreii l«T'>.	I
Iis;o.
Ipi Selbstverlage.
Gimnazijsko letno poročilo.
Zborovanje izgnancev
v Brestanici
Devetega junija zborovanje izgnancev na brestaniškem (rajhenbur-
šem) gradu # (iovoril bo Milan Kučan # Pred tem ustanovna skupšči-
na Društva slovenskih izgnancev
Svet posavskih občin prireja v
nedeljo, 9. junija 1991, ob II. uri
na brestaniškem gradu ljudsko
zborovanje pod geslom Dan iz-
gnancev, posvečeno tudi 50-le-
tnici praznovanja ustanovitve
OF slovenskega naroda. Na
njem bo govoril Milan Kučan,
predsednik predsedstva Republi-
ke Slovenije.
Pozivamo nekdanje izgnance
ter njihove vnuke in druge so-
rodnike, da se množično udeleže
tega zborovanja. Na njem bomo
obudili spomin na tiste strašne
dni pred 50 leti, ko so nas Slo-
vence začeli izganjati na tuje.
Nacionalne in socialne izkušnje,
nastale v izgnanstvu in v odporu
proti njemu, so lahko še vedno
močna in živa prvina zavesti in
ravnanja pripadnikov slovenske-
ga naroda v sedanjosti in prihod-
nosti. Izgnanstvo kot spomin in
opomin v zavesti slovenskega na-
roda naj krepi našo sposobnost
spoprijemanja z novimi izzivi ča-
sa, navdaja naj nas s samozaupa-
njem in s pripravljenostjo, da z
drugimi narodi sooblikujemo
svet, ki ne bo poznal ne vojne ne
izgnanstva, temveč bo na podlagi
enakopravnosti malih in velikih
narodov gradil in utrjeval mosto-
ve sodelovanja med narodi in
ljudmi.
Vabljeni so tudi nekdanji bor-
ci NOV in aktivisti OF, da sku-
paj z nami počastijo spomin na
ustanovitev Osvobodilne fronte
slovenskega naroda in začetek
množične vstaje proti okupator-
ju. Ne smemo pozabiti, da gre
predvsem našemu narodnoosvo-
bodilnemu boju, vključenemu v
svetovno protihitlerjevsko koali-
cijo, zasluga, da se nacistični pe-
klenski načrti o uničenju sloven-
skega naroda niso uresničili.
Ob desetih dopoldne, se pravi
dve uri pred pričetkom zborova-
nja, se bo v prostorih muzeja za-
čela ustanovna skupščina Dru-
štva slovenskih izgnancev nad-
strankarskega značaja, na kateri
bodo sprejeli program in pravila
ter izvolili upravni odbor in dru-
ge organe društva. Udeležence
zborovanja prosimo, da že pred
tem po vaseh določijo tiste posa-
meznike, ki naj se udeležijo
skupščine.
Na zborovanju bo prebrano
kratko poročilo o delu skupšči-
ne. Udeleženci bodo im*-"! rp.ož-
nost izpolniti prijavo za članstvo
v društvu, po posameznih krajih
pa bodo kasneje ustanavljali po-
družnice društva.
Odlok o davkih občanov v občini Ptuj
in Zakon o davkih občanov
(1. nadaljevanje)
Kdo ne plača davka na dediščine in darila
Tega davka ne plača:
1.	dedič ali oodarjenec prvega dednega re-
da. Po Zakonu o dedovanju snad^o v prvi
dedni red zakonec in otroci. Po Zakonu o
davkih občanov pa so pri plačevanju tega
davka izenačeni z davčnimi zavezanci prvega
dednega reda še: zeti, snahe, pastorki in de-
dič, ki je z zapustnikom živel v dalj časa tra-
jajoči življenjski skupnosti v smislu Zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1.
SRS, št. 15/76)
2.	dedič katerega koli dednega reda, ki po-
deduje stanovanje, če nima drugega stanova-
nja in je ob smrti zapustnika živel z njim v
skupnem gospodinjstvu
3.	dedič ali obdarjenec, ki se po določbah
Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kme-
V 1. nadaljevanju sestavka Odlok o dav-
kih občanov v občini Ptuj in Zakon o dav-
kih občanov je prišlo pri montaži teksta v ti-
skarni do tolikšne nerodnosti, da je sesta-
vek povsem zmaličen in nerazumljiv, zato I.
nadaljevanje ponavljamo. Avtorju in bral-
cem se za neljubo napako opravičujemo.
Uredništvo
ta (glej 4. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih
— Ur. list SRS, št. 1/79), če podeduje oziro-
ma dobi v dar kmetijsko ali gozdno zemljišče
4.	dedič ali obdarjenec prevzemnik kmeč-
kega gospodarstva, ki se po Zakonu o dedo-
vanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospo-
darstev (Ur. list SRS, št. 17/86) šteje za kme-
tijo
5.	dedič ali obdarjenec kmet, ki podeduje
ali dobi v dar celo kmetijo
Potrebno je navesti, da dedič ali obdarje-
nec, omenjen pod točkami 3, 4 in 5, ne sme
podedovanega ali podarjenega zemljišča ali
kmetije odtujiti pred potekom petih let ali v
tem roku prenehati z osebnim delom ukvar-
jati se s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdelo-
vati zemljišč v skladu z Zakonom o kmetij-
skih zemljiščih, sicer se mu, če to stori, daveK
naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril,
če ob prejemu dediščine oz. darila ne bi iz-
polnjeval pogojev za oprostitev. Mnenje o
tem, ali je zemljišče obdelano v skladu z Za-
konom o kmetijskih zemljiščih, izda za kme-
tijske zadeve pristojni občinski upravni or-
gan.
Omejitev odtujitve oz. njene posledice pa
ne veljajo, če so odtujitve na podlagi sporazu-
ma o izročitvi in razdelitvi premoženja po
Zakonu o dedovanju (glei čl. 106—116 cit.
zakona) in oddaje po Zakonu o preživnin-
skem varstvu kmetov (glej cit. zakon v Ur. li-
stu SRS, št. 1/79)
6. zavezanec ne plača davka od podedova-
nega ali podarjenega premoženja, ki ga brez
povračila odstopi družbenopolitični skupno-
sti (občini itd.), samoupravni skupnosti (kra-
jevni skupnosti itd.) ali humanitarnim dru-
štvom oz. njihovim zvezam (Rdečemu križu
itd.). Davek, plačan pred odstopom dedišči-
ne ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen
v šestih mesecih po sprejetju zapuščine.
II.
Davek od premoženja
Po 14. čl. ZDO je zavezanec davka od pre-
moženja lastnik oziroma uživalec, ki posedu-
je:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže
(zakon v nadaljevanju uporablja skupen iz-
raz stavbe)
2.	prostore za počitek oziroma rekreacijo
3.	plovne objekte dolžine najmanj 8 m
pod pogojem, da plovnih objektov ne upora-
olja za opravljanje dejavnosti.
Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik
oziroma uživalec uporablja premoženje sam
ali ea daje v najem. Med stavne oziroma dele
sta'^ šteje ZDO tudi poslovne prostore, kar
sledi iz 2. odst. 17. čl., ki določa, da so stop-
nje davka za prostore, ki jih lastnik oziroma
uživalec ne uporablja za opravljanje gospo-
darske oz. poklicne dejavnosti in jih tudi ne
oddaja v najem za navedene namene, višje, in
iz 19. čl., kjer je določeno, da se davek od
premoženja ne plača od poslovnih prostorov,
ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za
opravljanje gospodarske oz. poklicne dejav-
nosti.
Ptujski odlok pa med premoženje, od kate-
rega občani plačujejo davek, našteva:
1.	stanovanjske stavbe, stanovanja, garaže
2.	prostore za počitek oz. rekreacijo
3.	poslovne prostore
4.	plovne objekte najmanj 8 metrov
Kaj je osnova za davek od vjptujskem odloku
naštetega premoženja
Po ZDO je to vrednost omenjenega premo-
ženja, ugotovljena po merilih republiškega
upravnega organa, pristojnega za stanovanj-
ske zadeve, in na način, ki ga določi občinska
skupščina. Ptujska občina je to storila in leta
1973 izdala še sedaj veljavni Odlok o ugoto-
vitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj-
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/73
in 2/79). V tem odloku so za ugotovitev vred-
nosti stanovanjskih hiš in stanovanj določena
tale merila:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe
—	funkcionalnost stanovanja
~ opremljenost stanovanja
—	položaj stanovanja v zgradbi
—	starost in obrablienost zgradbe
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporab-
no vrednost stanovanja
Ob uporabi omenjenih meril se ugotovi
vrednost stanovanja na podlagi točkovanja,
ki se opravi na podlagi tabel za ugotavljanje
vrednosti stanovanj in v skladu s pojasnili k
tem tabelam, ki so sestavni del cit. odloka.
Vrednost stanovanjske hiše se po cit. odloku
ugotovi tako, da se seštejejo po navedenih
merilih ugotovljene vrednosti stanovanj, ki
so v zgradbi. Ce so v isti zgradbi tudi poslo-
vni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugota-
vlja njihova vrednost po enakih merilih m na
isti način, kakor je določen za najemna sta-
novanja. Vrednost ene točke poslovnega pro-
stora je enaka vrednosti ene točke za stano-
vanje, povečane za 30 %.
Nadaljevanje prihodnjič
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
30. maj 1991 - TEDNIK
Slomškov večer je bila lepa kulturna prireditev.
Slovenjebistriški
Slomškov večer
v soboto, 25. maja, ob 20. uri,
so v Kulturnem domu v Slov. Bi-
strici, nekdanjem SLOMŠKO-
VEM DOMU, Slovenjebistričani
pripravili slavnostni večer, pos-
večen spominu mariborskega
slovenskega škofa Antona Marti-
na Slomška. Večer je režisersko
pripravil prof. dr. Janko Čar.
Poudaril je, da smo Slovenci v
zadnjem času le preveč pozablja-
li na versko, učiteljsko in budi-
teljsko delo škofa Slomška, še
posebej takrat, ko je prenesel se-
dež lavantinske škofije iz Št. An-
draža v Maribor ter s tem rešil
ves severovzhodni del slovenske-
ga narodnega ozemlja z Maribo-
rom vred. Prav tako smo pozabili
na daljnosežnost ustanovitve
Mohorjeve družbe leta 1851, za
katero je dal Slomšek pobudo že
leta 1845 in ki je z milijoni knjig
izobrazila slovenski narod.
Slomšek je neizmerno ljubil
svoj slovenski rod, saj je znano
njegovo naročilo: »Ljubite svoj
slovenski rod, spoštujte svoj slo-
venski jezik!«
Dr. Janko Čar je iz Slomško-
vih del izbral odlomke in pesmi
da bi Slovenjebistričanom vsa
delno prikazal imenitnega Slo
venca. Izbral je necerkvene
odlomke, ker so ti najbolj nežna
ni, saj smo jih sramežljivo skriva-
li.
Najprej je zapel mladinski
pevski zbor sv. Jerneja iz Sloven-
ske Bistrice, v katerem poje pet
deklet in štirje fantje. Zapeli so
več Slomškovih pesmi v priredbi
znanih slovenskih skladateljev.
Sledil je recital Slomškovih
odlomkov in pesmi v izvedbi dr.
Janka Čara, Zore Cvahte, Justine
Vorša, Danice Godec in Ladisla-
va Cvahteta ter pianista Pedago-
ške fakultete iz Maribora.
Poslušalci so dobili res lep
vpogled v necerkveno gledanje
škofa Slomška na življenje. Pose-
bej je izstopala Slomškova misel,
da Slovenci novih stvari v ideo-
loških stvareh ne smemo slepo
povzemati, ker jih nekdo vedno
širi z namenom, da bi on zavla-
dal in zagospodoval. Vsako stvar
je treba prilagoditi slovenski
stvarnosti in biti previden. Slom-
šek je tudi šolnikom naročal, da
morajo biti dobri in naklonjeni
našemu otroku ter se truditi, da
bomo postali Slovenci omikan
narod, saj naroča, kako naj se ve-
demo.
Profesorju dr. Janku Čaru je
bila dodeljena tudi čast, da je
Slovenjebistričanom predstavil
faksimile Slomškove knjige
»Blaže in Nežica v nedeljski šo-
li« po izvirniku iz leta 1857. Ta-
ko bodo Slovenci lahko po dol-
gem času zopet videli neko
Slomškovo delo in sami sodili o
njem.
Slovenjebistričani so zadovolj-
ni odšli iz dvorane v mrzlo in de-
ževno majsko noč ter s spomi-
nom na pomembnega slovenske-
ga moža, ki mu zopet priznava-
mo njegovo vrednost za življenje
slovenskega narodnega telesa.
Edi Pogorevc
Foto Samo Brbre
Prva nagrada na zveznem tekmovanju
Med 169 učenci glasbene šole, ki je > ormoški občini prisotna že J2
let, je tudi sedaj že 13-letni Andrej Rakuša, ki glasbeno šolo obiskuje že
peto leto; peto leto se uči kla\ir, tretje pa saksofon. Ob \sem tem je
odličen učenec ormoške osno*ne šole, kjer obiskuje šesti razred.
\a 20., jubilejnem tekmovanju učence* in študentot glasbe Sloieni-
je, kije potekalo od 14. do 17. marca letos na Vrhniki, je Andrej dosegel
» igranju na saksofon \ pr\i kategoriji (najmlajši po letih) 90,00 točk in
s tem pr\o nagrado, lo je bila hkrati tudi vozovnica za Hercegnovi » Čr-
ni gori, kjer je bilo od 17. do 21. aprila zvezno tekmovanje, prav tako ju-
bilejno. Andrej je z 91,4 točke dobil prvo nagrado.
Kdo bi si mislil, da je v než-
nem modrookem svetlolascu, ki
je v ponedeljek dopolnil 13 let,
toliko energije in volje za vse, če-
sar se loti. Sodeluje pri številnih
izvenšolskih dejavnostih, ob
vsem pa obiskuje ormoško glas-
beno šolo, kjer se enakovredno
uči dva instrumenta. Ob vsem
tem je tudi član Pihalnega orke-
stra Ormož. Nekaj te energije in
volje do dela je opaziti v vsej Ra-
kuševi družini. Starejši sestri Si-
mona in Irena, ki obiskujeta lju-
tomersko gimnazijo, sodelujeta
pri pihalnem orkestru, dekliškem
komornem zboru, baletu in izraz-
nem plesu, pa še kej.
Kako pa je potem z njegovim
prostim časom, z igro, srečanjem
s sošolci po pouku in podobno?
Njegova mama pravi, da si zna
vse lepo razporediti, tako da še
vedno ob vseh obveznostih najde
dovolj časa za Mestno grabo,
kjer rad igra nogomet, pa za ko-
lo, s katerim se rad vozi, in še za
kakšen klepet s sošolci.
Najin zmenek je bil določen
za 14. uro, in ker sem malo za-
mudila. nama je ostalo bolj malo
časa, saj je moral biti petnajst
minut pred petnajsto že v glasbe-
ni šoli.
Pogovor je tekel o sodelovanju
na obeh tekmovanjih, republi-
škem in zveznem. »Bilo je pač ta-
ko kot na vseh podobnih tekmo-
vanjih. Ni me bilo preveč strah,«
je v začetku povedal Andrej. Na
tekmovanju je igral dve skladbi,
ena je bila določena, od domače-
ga avtorja, drugo pa si je lahko
izbral sam. Določena je bila
»IVloja ura« Ivana Ščeka, sam pa
si je izbral »Polnočno serenado«
Henrika Oberotnerja. Povedal je,
da je bilo vzdušje na republi-
škem tekmovanju na Vrhniki pri-
jetno, dobra pa je bila tudi orga-
nizacija.
Na obeh tekmovanjih, republi-
škem in zveznem, ga je na klavir-
'ju spremljala profesorica Metka
Žižek. Ob razglasitvi rezultatov
na Vrhniki je bil nagrade vesel,
po drugi strani pa zopet ne, ker
je bil tako določen za zvezno tek-
movanje, to pa je seveda dodat-
na obremenitev.
Ko pa je dobil vabilo za Her-
cegnovi, se je vse začelo znova.
Skladbi sta bili isti kot na repu-
bliškem tekmovanju, le vaje so
bile še bolj poglobljene, daljše in
več jih je bilo.
V Hercegnovi sta ga spremlja-
la profesorja Metka Žižek in Ra-
do Munda, njegov učitelj sakso-
fona.
»Najprej smo potovali z av-
tom do Brnik:), nato vsi sloven
ski tekmovalci, določeni za zve-
zno tekmovanje, z letalom do Či-
lipov, potem pa z avtobusom do
Hercegnovega. Drugi dan so se
začela zaresna tekmovanja, ki so
potekala deloma v hotelu, delo-
ma pa v glasbeni šoli in še ne-
kem drugem domu,« je pripove-
doval Andrej.
Vesel je bil rezultatov tekmo-
vanja; eden od tekmovalcev, dva
meseca mlajši od Andreja, je bil
sicer za nekaj točk boljši, vendar
prva nagrada, ki jo je dosegel, ni
kar tako.
Podobna tekmovanja potekajo
vsaka tri leta, kako bo takrat, pa
Andrej še ne ve. Pridno kot do
sedaj bo obiskoval glasbeno šo-
lo, igral pri Pihalnem orkestru in
se odločal o svoji prihodnosti.
Ali bo ta povezana z glasbo, še
ne ve natanko. Pravi, da je do ta-
krat še dolgo in časa ima na pre-
tek.
Vida Topolovec
Andrej Rakuša s svojim saksofonom. (Foto V.T.)
TOMŠIČEVA ZLATA ODLIČJA IN NAGRADE
Novinar ni apolitično bitje
Prejšnji teden je bila v Ljubljani slovesnost slovenskih novinar-
jev, na kateri so podelili zlata odličja in nagrade Toneta Tomšiča kot
najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju novi-
narstva.
Zlati odličji Toneta Tomšiča sta prejela Rado Cilenšek in Zvone
Zorko. Nagrado Toneta Tomšiča za življenjsko delo je dobil kritik,
kulturni urednik Naših razgledov Vasja Predan, nagrado Toneta
Tomšiča za vrhunske dosežke na področju novinarstva pa novinar —
komentator Radia Slovenija Gojko Bervar. Isto nagrado je prejela tu-
di Lidija Hren, novinarka v informativnopolitičnem programu TV
Slovenija. Nagrado iz sklada Toneta Tomšiča so dobili: Damjan Sla-
be, komentator zunanjepolitične redakcije Dela; Vladimir Vodušek,
dopisnik TV Slovenija v Beogradu, in Marko Zorko, novinar v infor-
mativnem programu Radia Slovenija.
Slavnostni govor je imel novinar Janez Stanič. Poudaril je, da
slovensko novinarstvo še nikoli ni bilo tako diferencirano, kot je da-
nes, da novinar ni in ne more biti apolitično bitje, je sopotnik politi-
ke. Jasno je, da politika hoče imeti svoje novinarstvo, le-to pa hoče bi-
ti samostojno. Res je, je menil Stanič, da novinar ne more biti politi-
čni evnuh, ne more pa biti neopredeljen, brez idealov. Njegova nalo-
ga pa je, da je pošten, da ima znanje, je sposoben in odgovoren pri
svojem delu.
Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi predsednik mednarod-
ne novinarske federacije Aiden White: napovedal je, da bo čez nekaj
tednov tudi Društvo novinarjev Slovenije postalo pridruženi član te
mednarodne novinarske federacije.	NaV
Nagrado iz sklada Toneta Tomšiča je prejel tudi naš dopisnik iz Beo-
grada Vladimir Vodušek.
Pri prijateljih v Frankfurtu
Otroci in starši smo se zbrali na avtobusni postaji. §e
trenutek, dva pa se bomo odpeljali. Stiski rok, nekaj be-
sed, ki jih ne poslušamo. Nestrpnost raste. Na avtobus
stopita šoferja, eden brkat, temnolas, strog, drugi prija-
zen, nasmejan. Zadnji pozdravi, mahanje in besede, ki se
izgubljajo v vetru. Še pogled na ptujski grad, ki ponosno
čuva Ptuj.
V	avtobusu je bilo živahno. Nihče ni imel obstanka na
svojem sedežu. Toliko pomembnih stvari smo si morali
povedati.
Na mejnem prehodu v Šentilju. Bilo je kot na sejmu.
Avtomobili so trobili, šoferji nervozni kričali drug na dru-
gega. Le mi v avtobusu smo ostali navidezno mirni, če-
prav ni bilo v duši vsakega od nas niti trohice miru.
V	avtobus je stopil carinik, majhen, plečat mož, ki je
hodil važno in kljub vsemu tistemu hrupu ostal miren.
»Boste kaj prijavili?« je na hitro vprašal.
»Ja, dva instrumenta, bas in harmoniko,« je odvrnila
tovarišica. Kot bi vedel, da se nam mudi dogodivščinam
naproti, nas je spustil čez mejo.
■ Vozili smo se pc avstrijski a\ tucesti. Opazovali smo po-
krajino. Avtomobili, drevesa in hiše so bežali mimo nas,
trdo temo >i) prebadali avtomobilski žarometi.
Kmalu pa smo tudi najvztrajnejši utrujeni zaspali.
Zgodaj zjutraj smo -e drug za drugim začeli prebujati.
Vii/nik nam jc povedal, da homi: km;.lip na ' ilju.
• t/ pol urt sme se ustavili in počakali na g::spi:da l-r-
'--;ga,	.-v-jstitelja, da je prišel pc n:is in nas ;)dpfljal
> Frankfurt.
V	srcu stoterih sti-lpnir in st.-rih .'gradb jo pom^.nt-
v-'.penjala katedral,: Sprehi-dili sme se p;- Frankfurtu iib
rtki Main. Hodili -.ivn) mimc tr- ivin. ki pa bile zaradi
; s_-rkv--nti,.: praznika zi-prte.
V	klubu Sava so nas pričakali gostitelji. Pozdravi, tople
besede, rokovanje in seveda polno stvari, ki smo si jih
morali izpovedati.
Povabili so nas na kulturni program, ki smo ga skupaj
pripravili. Prisluhnili smo VENČKU DOMACIH, ki sta
ga na harmoniko in bas zaigrala naša Igor in Bogdan.
V	petek smo si ogledali frankfurtsko letališče - največ-
je v tlvropi, popoldne pa smo obiskali živalski vrt. Večer
smo preživeli pri prijateljih, nekateri so obiskali muzeje,
večina pa nas je odhitela po nakupih.
V.soboto smo se zabavali v zabaviščnem parku Losch-
miihle. To je bilo doživetje, ki ga privoščimo prav vsem.
Ves dan smo se smejali, vozili po toboganih, jahali konje,
se vozili s kočijami, a v marsikaterem srcu je bilo žalo-
stno, kajti bližala se je ura slovesa.
Ko smo se razšli, so po licih polzele solze. Avtobus je
odpeljal. Se zadnjikrat smo nomahali prijateljem iz
Krankfurta.
V	avtobusu smo se še dolgo pogovarjali o neštetih vti-
sih. S Tino sva sedli skupaj in se pogovarjali o trenutkih,
ki sva jih preživeli pri najinih gostiteljih.
Tudi nazaj domov sme? se vozili ponoči in večino poti
prt- .pali.
Pripeljemo se na Ptuj in glej ga, ponosncža, kako stro-
go bdi nad Ptujem in mu daje h sk starih časov. Na avto-
busni postaji ■ na- /e akali nestrpni starši.
eprav jt bil .)bisk kratek, ga b imc prav "iito-.;: nc-.ili
v srcu taki: mi kot na-i prijatelji i.-' I r:'nkrurta.
7::h\L ljujomo sc ^M:iim j^oiiti jem i/ F ran k fu rta in
K!-:;ipš;jini ■.l-iSiu p._i. J, : mim ; :M.:"(::ili pciovanji .
Bernard,1 Ki.--. I, 7. a,
:; .ni>vna -dIi T;)"eta Žnidariča l^uj
POMLADANSKI KROS PTUJSKEGA VRTCA
Za najboljše medalje in pokali
Za »navijače« ni bilo prav nič
treba ozvočenja, ko so se pognali
v dir najmlajši iz Vzgojnovarstve-
ne organizacije Mirana Sagadina
v Ptuju na že 12. krosu, ki ga pri-
pravijo vsako leto v maju.
Tokrat je bil , 24. maja, in vre-
tne jim je bilo naklonjeno, če-
prav ni od muh ujeti sončen dan
v tem letošnjem maju. V polfina-
lu je teklo 900 otrok, v finalu pa
70 iz 14 skupin, enajst iz vrteških
enot in tri iz priprave na šolo.
Tekli so 350 metrov na travniku,
za enoto v Raičevi 2. To je bilo
navijanja in vzpodbudnih kli-
cev? Kot predtekmovalka je te-
kla ptujska atletinja Vanja Ko-
tar. Kros je pripravila Tinka Ko-
stanjevec, priznanja pa je podeli-
la skupaj z Ivom Klaričem, ki je
tudi vodil tekmovanje.
Med posamezniki si je obesil
medaljo okrog vratu kot prvi
Gregor Horvat iz enote F^otrčeva
9, na drugo stopničko je stopil
Damjan Kovačič iz enote Maj-
šperk in tretjo Aleš Ojsteršek iz
enote Kidričevo. Od četrtega do
desetega mesta so se uvrstili: Al-
do Šoštarič, Raičeva, Andreja
Brumen, Med Vrti 11, Jure Šmi-
goc, tudi i/ enote Med vrti II,
Joži llovšck, Hajdina, F)ejan
Emeršič, Breg, F)anilo Firačič,
Hajdina, in Matjaž Novak, Rai-
čeva.
Ekipno je zmagala enota Potr-
čeva 9, druga je bila enota Hajdi-
na in tretja enota Raičeva 12.
F^ruge enote so se uvrstile po na-
r.lednj- m vrstnem redu: Med Vrti
II, Kidričev-,), priprava na solo
Hajdina, Brcj,. Majšperk, pripra-
va p i lo Sel;i, Jožefa Lacko,
Med Vrti 2, priprava na solo - ir-
kuk ni. Gorisnica in Budina.
NaV
TEDNIK - ""»j ^^^^
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
V uredništvu upamo, da ste
v prejšnji številki Tednika oh
prebiranju Domačih novic ugo-
tovili. da nam jo je v naslovu
Bodo odf;o\ori i/vršnemu sveta
pomorih krajane Vohcine po-
šteno zagodel tiskarski škrat
in da lenarška vlada ne ho ni-
kogar pomorila, pač pa želi
ljudi pomiriti. Opravičujemo
se, če smo koga prizadeli, ško-
doželjneži pa .so spel enkrat
prišh na svoj račun . . .
Uredništvo
Trideset let motokrosa v Jugoslaviji
Avto-moto društvo Lenart je
bilo zelo počaščeno, ko ga je
AMZJ izvolila za organizatorja
prireditve ob tridesetletnici mo-
tokrosa v Jugoslaviji. Ta veliki
dogodek bo. 18. junija, ob 14. uri
na parkirišču motela Vindiš.
f^a da ne bo pomote! V ta na-
men ne bo nobenega motokros
tekmovanja, saj je to za tekmo-
valce praznik in naj ga praznično
tudi preživijo. Po Lenartu bo po-
tovala parada tekmovalcev z mo-
torji in v opremi iz časov tja od
daljnega leta 1961 pa vse do da-
nes. Sledili bodo pozdravni go-
vori vodilnih osebnosti AMZJ,
kulturni program, ki bo pope-
stren s plesnimi in folklornimi
skupinami, modna revija, vrhu-
nec vsega pa bo podelitev pri-
znanj, nagrad in pohval vsem
tekmovalcem, ki so dosegli vidne
rezultate v tem športu vse od leta
1961.
V ta namen je bila tiskovna
konferenca, ki je potekala v sre-
do, 22. maja, v motelu Vindiš,
kjer so predstavniki AMD Moto-
turist in drugih društev predsta-
vili program prireditve novinar-
jem radia in časopisnih hiš.
Prireditev, ki se bo z zabavnim
programom zavlekla do poznih
ur, saj bo za zabavo poskrbel Al-
fi s svojimi muzikanti, program
pa bosta povezovala Saša Lo-
vrenčič in Janez Voglar.
Saša Lovrenčič
mmmmammtu.
Predsednik AMD Mototurist Lenart Stanko Vindiš je na tiskovni kon-
ferenci gostom iz AMD širom Slovenije (iz drugih republik ni bilo niko-
gar!) predstavil prireditev ob zboru šampionov motokrosa.
Rezultati ocenjevanja vin pri Lenartu
Pred štirinajstimi dnevi smo
vam poročali o prvem ocenjeva-
nju vin pri Lenartu. Prireditev je
organizirala Kmetijska svetoval-
na služba Lenart v gostilni Eder
v Zg. Ščavnici.
Lenarški vinogradniki so na to
srečanje prinesli devet vzorcev
sortnega vina in štirinajst vzor-
cev mešanih vin.
Pri sortnih vinih so najvišje
ocene dobili štirje vzorci Milana
Ederja od Sv. Ane (renski rizling
— 18,5 točk, rumeni muškat —
18,5, traminec ~ 18,5 in zeleni
silvanec 18,0). Tem vzorcem so
sledili beli pinot (17,9) vinograd-
nika Jožeta Škrgeta iz Sp. Senaf-
ske, muškat otonel (17,3) Mihae-
la Slačka iz Zg. Ščavnice in dru-
gi-
Pri mešanih vinih sta vodila
vzorca Franca Kurija iz Cogetinc
(renski rizling, beli pinot, muškat
otonel in rulandec z oceno 18,4
ter renski rizling, beli pinot in
muškat otonel s 17,8 točkami).
Enako število točk (17,8) je za
vzorec mešanega vina (laški ri-
zling, in šipon) dobil Franc Škof
od Sv. Ane. Pri drugih vzorcih so
se ocene gibale med 14,8 in 17,4
točkami.
Prisotnost lenarških vinogradnikov (bilo jih je več kot 30) daje upanje,
da se bodo v bodoče še večkrat srečali.
Lokalna skupnost — občina (IV.)
Prispevek je nadaljevanje pisanja o proble-
matiki lokalnih skupnosti — prikaz delova-
nja mestne občine, o kateri govori tudi osnu-
tek nove slovenske ustave.
Irena Lačen
Zgodovinski arhiv
Poleg mest spada med avtonomne skupno-
sti občina. Krajevno občino pozna že marčna
ustava iz leta 1848. 17. marca 1849 je izšel za-
časni občinski zakon, ki pozna uniformirano
občinsko upravo. Zakon je predpisoval vsem
občinam enake pravice.
V dobi obnavljanja absolutizma dobimo
1858. leta nov občinski zakon, ki dopušča di-
ferenciacijo občinske uprave. Bivša fevdalna
posest se lahko oblikuje kot samostojna obči-
na. Zaradi tendenc o večjih občinah pa je bil
zakon le malo časa v veljavi.
Nov državni občinski zakon iz leta 1862
določa, da naj večino vprašanj uredijo dežel-
ni občinski sveti samostojno.
Deželni občinski odbor sklepa ali voli ob-
činsko predstojništvo, ki ima občinsko oblast.
Ta zakon je vpeljal virilne glasove, kar pome-
ni, da volitev ni bilo. Tako plemstvo ni glaso-
valo, upoštevalo pa se je načelo interesnega
zastopstva. To interesno zastopstvo je pome-
nilo, da so lahko industrialci imeli več glasov
kot kmetje, kar je po načelu stanov določal
okrožni zakon. XX1L artikel državnega ob-
činskega zakona določa, da lahko imajo vsa
mesta lastne statute (Ptuj ga dobi leta 1887).
Leta 1864 je bil za Štajersko izdan občinski
volilni red, kjer je med drugim določeno, da
mora župan prisegati na ustavo. Vladar je
zahteval, da poleg ustave prisega tudi vladar-
ju. Župan svobodno upravlja občinsko pre-
moženje. Občine so prevzele premoženje, ki
ga je imelo mesto, trgi in skupna vaška pre-
moženja. Poleg tega je v avtonomno oblastvo
občine sodilo vse, kar je zadevalo interes ob-
čine. Občine so imele poleg tega še prenešen
delokrog za državne pristojnosti, ki so bile z
zakonom prenešene na občino. Občine pa so
bile podrejene okrajnemu glavarstvu.
Značilnosti upravnega sistema v obdobju
1849 1918 je skoraj ves čas njegova dvotir-
nost. Poleg državnega aparata so se pojavlja-
la tudi samoupravna oblastva, njihovo delo-
vanje pa je povsem ločeno. Občina je pri tem
posebnost, ker se združujeta samouprava in
drugi tir sistema, državna uprava. V samo-
upravi se delno kaže avtonomija, na področ-
ju državne uprave pa je občina izvrševalka
nekaterih državniških funkcij.
Posvetovalni oziroma sklepajoči organ ob-
čine je občinski odbor, imenovan tudi stare-
šinstvo ali svet.
Občinski odbor voli izmed sebe izvršilni
organ - občinsko predstojništvo ali glavar-
stvo, najpogosteje pa županstvo ter župana.
Župan predstavlja občino navzven in vodi
izvrševanje sklepov.
Občinskemu redu za vojvodino Štajersko,
ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju, je
pripisan tudi volilni red za Štajersko. Izdaj je
bil 2. maja leta 1864, ko je bil cesar Franc Jo-
žef, predsednik vlade pa Schmerling. Občin-
ski red ima sedem poglavij, ki jih bom na
kratko opisala.
Prvo poglavje so določila o občini na splo-
šno, kot je združevanje in razdruževanje ob-
čin, sprememba meja občine in nepremičnine
občine. Vsaka nepremičnina mora pripadati
združbi krajevne občine. Izjema so stanova-
nja ali prehodno bivanje cesarja, dvoru pri-
padajoče rezidence in gradovi ter ostale stav-
be s pripadajočimi vrtovi in parki.
V	drugem poglavju so zapisane pravice in
dolžnosti občanov, kdo so občani, domovin-
ska pravica občanov in pristojnost v občino.
Tretje poglavje je namenjeno občinskemu
zastopstvu. Občino zastopa občinski svet, ki
se izoblikuje na volitvah enako kot občinski
odbor. Preciziran je razpis in priprave na vo-
litve, zaprisege, plačila in podobno. Zanimi-
vo je, da so odborniki in namestniki brez
plač, o plačilu župana iz občinskega dohod-
ka pa sklepa občinski svet.
V	četrtem poglavju je zarisan delokrog ob-
čine. Poleg obsega delokroga je opisan delo-
krog občinskega odbora na splošno in v po-
sebnem oziru na občinsko lastnino. O občin-
skem gospodarstvu se posvetuje in sklepa ob-
činski odbor:
1.	o razpolaganju z imetjem in posestjo
občine
2.	določa o uporabi imetja (nepremičnin)
3.	o proračunu dohodkov in stroškov ter
kako naj se založi občinski primanjkljaj
4.	o potrjevanju letnega fačuna
5.	o vseh stvareh, ki ne spadajo k upravlja-
nju s premičninami.
Preciziran je delokrog uradnikov in slug,
občinskih nastavljencev, krajevnih policajev,
ubožnic, o straženju ter o poteku obtožb in
pritožb. V nadaljevanju pa tudi o sejah ob-
činskega odbora, sklepčnosti, glasovanju,
predsedstvu, javnosti sej in protokolu.
V	zadnjem razdelku tega poglavja pa je
opisan delokrog občinskega predstojništva.
Opis navaja delovanje predstojništva na
splošno, poslovanje, disciplinsko oblast, po-
možne organe predstojništva, o listinah, do-
polnilnih sklepih, upravi, krajevnih policajih,
oskrbi prenešenega delokroga, kazenskih
pravicah in o odgovornosti občinskega pred-
stojništva.
Peto poglavje je rezervirano za občinsko
gospodarstvo in občinske naklade. Sem spa-
da problematika inventarjev, razdelitev ob-
činskih naklad (davčne naklade ali prispevki
občini), uprava, uporaba in proračuni, pre-
moženjsko poslovanje ter občinski prispevki:
a)	službe
b)	davki in naklade
Na vse to pa še morebitne pritožbe.
V	šestem poglavju je na kratko opisana
možnost skupnega poslovanja, sedmo pogla-
vje pa je posvečeno nadzorstvu občine. Poleg
splošnega nadzorovanja so naštete še potrdi-
tve važnejših zadev, poklicne odločitve, su-
spendiranje in odpravnina, državne pravice
nadzora, razveljavitev sklepov, pritožbe na
okrajno oblast, nastopi zoper okrajno oblast
ter razrešitev občinskega zastopstva.
S sedmim poglavjem se občinski zakon iz
leta 1864 tudi končuje, priložen na mu je ob-
časni volilni red za vojvodino Štajersko. V
dveh poglavjih in treh razdelkih pojasnjuje
določila o volilni pravici in izvoljivosti. o pri-
pravah na volitve, iz\ršitvi volitev in o volit-
vah občinskega namestništva (predstojni-
Nadaljevanje prihodnjič
Sta v Sloveniji le
še dva lajnarja?
Med udeleženci festivala mladih liberalnih de-
mokratov Slovenije, ki je pred kratkim potekal v
I^uju, je bil tudi Rastko Tepina iz Kranja. Pozor-
nost je pritegnil predvsem po uradnem delu, ko se
je nenadoma prelevil v šarmantnega gospoda s
frakom in polcilindrom ter z lajno okrog ramen.
Ta stari instrument je s svojimi piščalmi privabil
med udeležence festivala nostalgijo po starih ča-
sih. Rastko pravi, da ga je našel nekje na podstre-
šju in ga popolnoma prenovil, njegove melodije
pa so mu že prirasle k srcu.
»Kolikor vem, je poleg mene v Sloveniji še en
lajnar nekje na škofjeloškem koncu, a ima popol-
noma drugačno lajno kot jaz. Moja je, kot vidite,
na piščali, njegova pa je mehanična - na valje z
iglicami. Pojavljam se povsod, kjer se dogaja kaj
zanimivega in kjer je veliko ljudi. Radi me sprej-
mejo medse in prisluhnejo starim melodijam moje
lajne . ..«
Fotozapis: M. Ozmec
Lekcije daje zgodovina
Zanimiva tema O SLOVEN-
SKIH NARODNIH ODLOČIT-
VAH, ugleden predavatelj profe-
sor zgodovine dr. Janko Pleter-
ski, poslušalcev pa le nekaj nad
štirideset. Tako bi se dalo v
enem stavku povedati o predava-
nju, ki ga je v ponedeljek ob 18.
uri v SSC v Ptuju organiziralo
Zgodovinsko društvo Ptuj pod
vodstvom prof. Bojana Terbuca.
Predavanje je bilo namenjeno
članom Zgodovinskega društva,
učiteljem zgodovine na osnovnih
in srednjih šolah in drugim ljubi-
teljem zgodovine. Ljubitelji so se
še kar lepo odzvali, tega pa ne bi
mogli trditi za učitelje iz osnov-
nih šol.
Dr. Janko Pleterski je prikazal
križpotja v zgodovini slovenske-
ga naroda, zlasti od takrat, ko je
France Prešeren rekel NE iliriz-
mu, in do prve svetovne vojne,
potem usodne odločitve v letih
1918 in 1941 ter vlogo posamez-
nih strank ob tem. Narodnoosvo-
bodilni boj, ki je bil podlaga se-
danji slovenski državnosti, je vo-
dila OF, saj drugega — druge
stranke ni bilo. To je dejstvo, ki
mu mora pritrditi vsak pošten
zgodovinar.
Potem je dajal odgovore na
vprašanja navzočih, ki so se na-
našala predvsem na dogajanj^
zadnjih let. Ob tem je dr. Pleter-
ski poudaril, da zgodovinar pre-
učuje dogajanja, ugotavlja dej-
stva in jih poskuša kar najbolj
nepristransko predstaviti, ne da-
je pa nikomur lekcij. Narodom
in njihovim politikom daje lekci-
je sama zgodovina, ti pa imajo
ob tem možnost dokazati, kaj se
iz teh lekcij naučijo. Tudi sprava
je naloga ljudi, ne zgodovinar-
jev.
Prav v zvezi s temi vprašanji je
dr. Pleterski dejal, da se je NOB
že detabulizirala, saj ni več zapr-
tih arhivov in prepovedanih tem,
zato je lahko predmet zgodovin-
skega preučevanja. Druga stran
pa se še ni detabuizirala: ima po-
litike, nima pa zgodovinarjev, za-
to dialog zaenkrat ni možen, pri-
zadevajo pa si, da bo tudi druga
stran objektivno predstavljena in
šele takrat bo možna celovita
zgodovinska ocena.
V skladu s svojim delovnim
programom Zgodovinsko dru-
štvo Ptuj organizira tudi poučni
izlet, ki bo 7. in 8. junija. Obiska-
li bodo Doberdob, Oglej, Go-
nars, Videm in Čedad v Italiji,
prenočili v Kobaridu in si na-
slednji dan ogledali severno Pri-
morsko in njene znamenitosti v
Kobaridu, Tolminu, Mostu na
Soči, se povzpeli na Gregorčiče-
vo Vršno, med vožnjo proti do-
mu pa se bodo ustavili še v Cerk-
nem in Idriji ... Še to: Za izlet se
je prijavilo več članov, kot jih je
prišlo poslušat uglednega zgodo-
vinarja. To je dejstvo, ne lekcija!
FF
Celovečerni koncert
APZ Toneta Tomšiča
iz Ljubljane
Slovenjebistričani so v petek,
24. maja, zvečer, v okviru pole-
tnih kulturnih prireditev ZKO
zopet doživeli enkratno kulturno
doživetje. Mednje je prišel gosto-
vat APZ Toneta Tomšiča iz Lju-
bljane pod vodstvom dirigenta
Jožeta Fiirsta ter v viteški dvora-
ni slovenjebistričkega gradu za-
pel 13 čudovitih pesmi, ki so ta-
ko ogrele srca in roke Slovenje-
bistričanov, da so morali dodati
še dve.
APZ ima dolgo tradicijo. Leta
1929 je bil ustanovljen moški
zbor Univerze v Ljubljani, ki je
predhodnik današnjega, mešane-
ga APZ Tone Tomšič, ustano-
vljenega leta 1946. Od tedaj so
ga vodili Radovan Gobec, Janez
Bole, Lojze Lebič, Marko Mu-
nih, Jože Fiirst, Jernej Habjanič
in danes ponovno Jože Fiirst.
Repertoar zbora vključuje pesmi
iz obdobja renesanse, slovenske
ljudske pesmi in skladbe sodob-
nih skladateljev. Zbor je že na-
stopal doma, v Avstriji, Franciji,
Italiji, Poljski, Veliki Britaniji,
Španiji.
V	prvem delu koncerta so pev-
ci zapeli pesmi Jacoba Ciallusa,
Huga Wolfa, C laudea Debussyja
in Mauricea Ravela. Umirjenost
melodije in virtuoznost izvajal-
cev je poslušalce umirila in zazi-
bala v čase renesanse, da so po-
zabili na vojaško razgrajanje v
Mariboru.
V	drugem delu koncerta je
APZ predstavil devet pesmi nam
bližnjega časa. V naš čas nas je
postavila Istrska suita Alda Ku-
mra in Kukavica Janka Žirovni-
ka, da so se poslušalci ob pesmi
Sonce ljubo Pavla Mernika in pri
pesmi Pojdam u Rute Sama
Vremšaka naenkrat znašli v na-
šem Mariboru, kjer so se sloven-
ski fantje znašli pred tanki. Mno-
ge je prijelo, da bi tako kot dav-
nega leta v Ljubljani tudi danes
odšli v partizane v boj za svo-
bodno in neodvisno Slovenijo.
Potolažile in potišale so jih nato
pesmi Dekle, ti mi povej, Rezi-
janska in Igraj kolce. Srca poslu-
šalcev bi še kar pila lepo sloven-
sko pesem in dlani se niso ohla-
dile, dokler pevci niso dodali le-
pe slovenske pesmi o zvonovih,
ki je zazibala poslušalce v prijet-
no valovanje ter jim dala podoži-
vljanje nekdaj lepega slovenske-
ga klenkanja (potrkavanja) zvo-
na iz domačega cerkvenega zvo-
nika, ki zadnje čase doživlja re-
nesanso tudi v Slovenski Bistrici.
Kar težko je bilo zapustiti vite-
ško dvorano. Še bi poslušali, a
vse lepo se tudi konča. Umirjeni
smo stopili proti domu, kjer nas
je čakala skrb in stiskanje pri sr-
cu v skrbi za usodo naših fantov
v Pekrah. .APZ-ju so Slovenjebi-
stričani hvaležni, da so jim pri-
pravili lepo umetniško doživlja-
nje glasbe in si jih še želijo
medse.
Edi Pogorevc
Foto: Samo Brbre
APZ je s svojim petjem lepo dopolnjeval viteško dvorano slovenjebistri-
škega gradu.
8 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
30. maj 1991 - TEDNIK
SIMUI.ACRA AND SIMIJLATION 1980, akril na platnu.
Razstava Dušana
Kirbiša — začetek
likovne sezone '91
Minilo je točno leto dni od prvotno napovedane otvoritve razstave
del Dušana Kirbiša na Ptuju. Medtem so se možni datumi otvoritve ne-
kajkrat spremenili. Končno pa je le prišlo do otvoritve; ta bo danes ob
18. uri v Razstavišču ob Dravi. S Kirbiševo razstavo v muzeju nadaljuje-
mo z načrtovanim predstavljanjem ptujskih likovnih ustvarjalcev na
Ptuju.
Dušan Kirbiš je med 1986 in
1990 študijski bival v zahodnem
Berlinu. V tem času je tudi poto-
val po Evropi in ZDA in se štu-
dijsko spoznaval s sodobno liko-
vno umetnostjo. Štiriletno biva-
nje izven domovine v drugačnem
kulturnem okolju z lastno bogato
likovno tradicijo in živo moder-
no ustvarjalnostjo je vsekakor
vplivalo na slike Dušana Kirbi-
ša, nastale v njegovem berlin-
skem ateljeju. Dva kulturna kro-
ga sta sooblikovala Kirbiševo li-
kovno senzibilnost in njegovo li-
kovno interpretacijo sveta, časa,
človeka in njegove usode.
Slike, nastale med 1988. in
1990. letom v Berlinu, večinoma
velikega formata, bodo na ogled
ptujski likovni publiki do konca
junija. Dušan Kirbiš seje zadnjič
predstavil Ptujčanom pred peti-
mi leti. Tudi takrat smo s Kirbi-
ševo razstavo začeli razstavno se-
zono.
Prepričani smo, da bo nova
Kirbiševa razstava tako kot tista
leta 1986 s svojo kakovostjo za-
znamovala celo letošnjo razsta-
vno sezono. Prav tako upamo, da
bo njegova naslednja razstava na
Ptuju prej kot v petih letih. To
upamo tudi zaradi tega, ker bo
odslej na Ptuju s pomočjo Pokra-
jinskega muzeja Ptuj Dušan Kir-
biš dobil atelje. Njegova večja
prisotnost na Ptuju bo vsekakor
nova inspiracija, nova priložnost
za novo kvaliteto.
Boris Miočinovič
Kaj je zanesljivost
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Danes, ko razvijajo proizvajal-
ci neprenehoma nove, popolnej-
še različice izdelkov, tehnični iz-
delek že po nekaj letih funkcio-
nalno zastari, tudi če ga ne upo-
rabljamo. Zato je pogosto neu-
mestno zlasti za široko porabo
izdelovati izdelke, ki naj bi zdr-
žali dvajset ali več let. S tem na-
mreč po nepotrebnem zvišamo
ceno izdelka, ki ga po nekaj le-
tih, zaradi zastarelosti, zavržemo.
Če pa proizvajamo izdelke, ki so
premalo zanesljivi, omajamo
zaupanje tehnično osveščenih
kupcev, ki so nezadovoljni s po-
gostimi okvarami izdelka. Pogo-
sta popravila so namreč poveza-
na z izgubo časa, stroški za po-
pravila in stroški, ki jih ima ku-
pec zaradi izpada tehničnega iz-
delka. Kako naj tedaj ravna pro-
izvajalec? Tukaj nam zaneslji-
vost kot veda odgovarja na vpra-
šanje, kako zanesljive sestavne
dele naj izberemo in na kateri
način naj jih sestavimo v izdelek,
da njegova življenjska doba ne
bo prekratka, niti da ne bo pre-
dolga v primerih, ko to ni po-
trebno.
Zanesljivost nam daje odgovor
tudi na vprašanje, koliko nado-
mestnih delov in s kolikšno hi-
trostjo je potrebno izdelovati za
posamezni izdelek na tržišču, da
nadomestnih delov na tržišču ne
bo zmanjkovalo, niti da jih ne bo
preveč, saj po skladiščih ležeči
nadomestni deli po nepotrebnem
vežejo obratna sredstva.
Če poznamo področje zanes-
ljivosti, lahko odgovorimo tudi
na vprašanje, kako skladiščiti na-
domestne dele, ali v enem, osred-
njem skladišču^ali v več manjših,
raztresenih po področju, kjer
obratujejo izdelki ter koliko na-
doinestnih delov naj bo v vsa-
kem od skladišč, da nadomest-
nih delov ne bo zmanjkovalo, ni-
ti da ne bodo ležali na zalogi
predolgo, kar spet veže obratna
sredstva.
Zanesljivost nam lahko poma-
ga tudi pri načrtovanju vzdrževa-
nja (servisiranja) tehničnih izdel-
kov, saj odgovarja tudi na vpra-
šanja, kot so: koliko servisnih
mest naj bo v servisu, v katerih
primerih se naj v/dr/tval-.i -.pc-
cializirajo za poplavljanje posa-
meznih vrst izdelkov in v katerih
primerih za vzdrževanji dveh ali
več vrst izdelkov, da bi: .rednj:
čas popravljanja najkrajši.
Ko se pri tistem, ki uporablja
izdelek, le-ta pokvari, ga ni mo-
goče uporabljati, vse dokler
okvara ni odpravljena. Čas, ko
izdelek ni uporaben, je vsota ča-
sa, ko izdelek čaka na nopravilo,
in časa popravljanja. Če odpove,
na primer, stroj v proizvodnji, je
ta izpad povezan s stroški zaradi
zastoja proizvodnje. Te stroške
lahko zmanjšamo tako, da skraj-
šamo poprečni čas izpada stroja.
K temu lahko pripomore izdelo-
valec stroja s tem, da poveča za-
nesljivost stroja (in s tem, na ža-
lost, tudi ceno) in vzdrževalci
stroja s tem, da okvaro dovolj hi-
tro odpravijo in stroj pravilno
vzdržujejo med obratovanjem.
To pa je odvisno od dobre ureje-
nosti vzdrževalne službe, stroko-
vne usposobljenosti vzdrževalcev
in rednega zagotavljanja nado-
mestnih delov. Kot vidimo na
tem primeru obstajajo v praksi
sklopi vprašanj, kako zmanjšati
nepotrebne stroške, pri katerih
nam lahko uspešno potnaga ob-
vladovanje področja zanesljivo-
sti.
V prejšnjih stoletjih, ko gradi-
telji mostov še niso obvladali po-
dročij statike in trdnosti, so načr-
tovali in gradili mostove trdnej-
še, kot je bilo potrebno, iz stra-
hu, da se ne bi zrušili pod tovo-
rom. To je bilo razumljivo, saj je
bil načrtovalec mostu, ki se je
pod težo prometa zrušil, pogosto
ob življenje. Zato so mostove
močno predimenzionirali, kar je
seveda podražilo gradnjo. Da-
našnji načrtovalci inostov, ki do-
bro obvladajo statiko in trdnost,
načrtujejo mostove ravno prav
trdne, da vzdrže vse predvidene
običajne in izredne obremenitve.
Zalo so sodobni mostovi na vi-
dez vitki in elegantni, predvsem
pa cenejši od predimenzionira-
nih.
Na področju zanesljivosti smo
v praksi pogosto na razvojni
stopnji nekdanjih načrtovalcev
mostov. Ko želimo izdelati za-
nesljivejši izdelek, ga sestavimo
iz samih najzaneslivejših sestav-
nih delov, ki so na žalost tudi
najdražji. S tem s stališča zanes-
ljivosti izdelek ponavadi predi-
menzioniramo in mu pretirano
dvignemo ceno. Tudi tukaj ob-
staja rešitev v dobrem obvlado-
vanju zanesljivosti, ki nam ponu-
ja, ob uporabi računalnikov, naj-
ugodnejše rešitve pri načrt^vn-
nju tehničnih i/delki?v in -^iste-
m<--v.
Dr. Adolf Žižek. dipl. mg.
Odkritje Slomškovega spomenika
\ organizaciji /.teze kulturnih organizacij, stranke Slovenskih krš-
čanskih demokratot in župnije ter dekanije Slovenska Bistrica je bila
minulo nedeljo osrednja prireditev ob odkritju Slomškovega .spomenika
pri župni cerkvi .v>. Jerneja. Slovesnosti so se ob prisotnosti številnih
obiskovalcev od blizu in daleč udeležili slovenski kulturni minister dr.
Andrej Capuder, mariborski škof dr. Franc Kramberger, podpredsednik
SK/.—LS Ivan Pučnik, ki je obenem tudi bistriški župan, predsednik
bistriške občinske vlade ter številni drugi pomembni gostje.
Prireditev, ki se je začela ob 11. uri /a mašo > župni cerkvi, vodil jo
je mariborski (lavantinski) škof dr. Prane Kramberger, se je nadaljevala
s povorko po mestu, promenadnim koncertom petih godb na pihala (iz
Impola, Poljčan, Polskave, hrajhajma in Ljutomera) in odgrnitvijo spo-
menika, zaokrožili pa so jo z vseljudskim .srečanjem na travniku za cer-
kvijo, ki so ga popestrile razne skupine ljudskih pevcev in godcev ter fol-
klornih skupin.
Vsi prisotni, še bolj pa priredi-
telji so se s skrbjo ozirali v sivo
nebo in čakali, kako bo z nesta-
novitnim aprilsko-majskim vre-
menoin. Nekaj kapljic je padlo
že med promenadnim koncer-
tom, vendar ni motilo obiskoval-
cev, še manj pa nastopajočih.
Na slovesnosti, s katero so
obudili spomin na predvojne
ljudske shode v stilu kmečkih ta-
borov je ob udeležbi več kot
2()()() obiskovalcev od blizu in
daleč profesor dr. Janko Čar po-
dal kratko razmišljanje o Slom-
šku in kulturni njegovega časa.
»Stojimo pred domom kulture
oziroma pred bivšim Slomško-
vim domom, ki seje dvignil iz tal
na žuljih in znoju ter žrtvah na-
ših dedov, očetov in mater, dom,
ki je ob nepozabni otvoritvi
1939. leta nosil na svojem proče-
lju kip Antona Martina Slomška,
ta kip so Nemci 1941. vrgli s ste-
ne, po zaslugi domačinov pa se
ni razbil. Slomšek je nato moral
pod zvonikom čakati štiri leta,
nato pa še 46 let, da je lahko spet
stopil pred sinove tistih, ki so ga
prvič povzdignili. Človek težko
verjame, da za tega velikega Slo-
venca v mestu pod Pohorjem ni
bilo prostora, da ni bilo niti tro-
hice hvaležnosti, ki si jo je ta ve-
likan zaslužil. Pokazala seje sta-
ra resnica, da je mogoče desetle-
tja prezirati velike može, ker be-
seda nima tiste barve, ki jo edino
vidi in zahteva posvetna oblast.
Kot je resnica, da slovenska lipa
ni bila zasajena 1945., temveč
korenini v tisočletni preteklosti,«
je povedal dr. Janko Čar, pred-
sednik slovenjebistriškega odbo-
ra stranke SKD. V nadaljevanju
je dejal, da je praznino, ki je v
naši povojni zgodovini zevala v
priznavanju velikih mož, občutil
najbolj starejši rod, srednjemu in
najmlajšemu je bil Slomšek pri-
krit ali pa mogoče komajda oma-
lovažujoče prikazan, zato ga se-
daj po petdesetih letih ponovno
odkrivamo.
Slomšek je v želji, da se njegov
rod izobrazi, pisal, prirejal in
prevedel vrsto knjig; še posebej
izveden je bil na področju šol-
stva. »Slomšek uči narod pisanja
in branja, piše pesmi — le kdo
jih ne pozna — in zgodbe, uči
svoje ljudi računstva, higiene,
zdravstva, zgodovine, zemljepi-
sa, kmetijstva, zlasti sadjarstva.
Pri tem je vseskozi vzgojitelj, ver-
ski in prosvetni, in neustrašen
buditelj slovenstva. Slomšek je
bil verski in narodni učitelj. Slo-
venstvo mu je bilo ena najvišjih
narodnih vrednot in prav nič se
ni pomišljal grajati nemčurstva,«
je dejal dr. Čar.
Slomšek se je zapisal v sloven-
sko zgodovino predvsem z dvema
enkratnima dejanjema. Prenesel
je sedež lavantinske škofije iz
Sentandraža v Maribor in s tem
rešil vso severovzhodno Slovenijo
pred usodnim ponemčevanjem.
Dal pa je tudi vzpodbudo za usta-
novitev knji/ne dru/be —- Mohor-
jeve dru/be (1X51) > Celovcu, ki
ima za slovenski narod neprecen-
ljiv pomen.
In kakšno je Slomškovo sporo-
čilo za današnji čas? 7o, da je
zdravje družbe odvisno od mo-
ralnega in etičnega zdravja posa-
meznika.
Ob svečanem trenutku odkri-
tja spomenika je govoril tudi slo-
venski kulturni minister dr. An-
drej Capuder. Dogodek je označil
kot enega največjih kulturnih do-
godkov v zadnjih dneh. »Lejte,
slovenska zemlja je rodila dva si-
na, ki sta se vsak po svoje izkaza-
la ravno tu, na štajerskem obrob-
ju slovenske domovine. To sta
bila škof A. M. Slomšek in gene-
ral Maister. Eden je bil mož knji-
ge, drugi mož orožja. Oba pa sta
imela daljnovidno vizijo o pri-
hodnosti slovenskega naroda, ki
mu je treba zaokrožiti meje in v
Med gosti ob odkritju Slomškovega spomenika je bil tudi slovenski kul-
turni minister. (Foto VT)
»Po petdesetih letih ponovno odkrivamo Slomška ...,« je povedal profesor dr. Janko Car. »Naj s Slomškovim
kipom pride med nas Slovence tudi njegov duh ...,« so bile besede mariborskega škofa dr. Franca Kramber-
gerja ob odgrnitvi kipa. (Foto: VT)
teh mejah vztrajati ne glede na
poglede zgodovine in ne glede
na naše majhno število. Kako
zgodovinska je bila njuna odloči-
tev, so pokazali dogodki nekoč
in ne nazadnje prav v zdajšnjih
dneh, ko je naša severna meja
znova ogrožena. To pot ne od zu-
naj, temveč od znotraj, zavoljo
ošabnosti tistih, ki si mislijo, da
lahko nekaznovano teptajo osno-
vna načela civilizacije, človeškega
dostojanstva — in kakor se žalo-
stno sliši, teptajo tudi človeška ži-
vljenja,« je med drugim povedal
dr. Capuder.
Kip Slomška z Blažetom in Ne-
žico, delo mariborskega kiparja
Ivana Sojča, je odgrnil maribor-
ski škof dr. Franc Kramberger z
željo, da bi s Slomškovim kipom
prišel me^ nas tudi njegov duh,
še posebej k vsem tistim, ki dela-
jo z mladino.
Prir^itev, ki je razveseljevala
števil/e obiskovalce, so sklenili z
nastopom trinajstih različnih
kulturnih skupin, kar kaže, da
ima slovenjebistriška občina zelo
razvito ljubiteljsko kulturno de-
javnost.	Vida Topolovec
Vzoren prikaz dela v LD Velika Nedelja
v sklopu prireditev v počastitev 45-letnice Lovske družine Velika \edelja so
prizadevni člani družine pripravili vzorno in zanimivo razstavo > dvorani lovskega
doma.
Odprta je bila od sobote, IS. maja, do četrtka, 23. maja. Razstavljene so bile
trofeje srnjakov, uplenjenih > minulem letu v vseh osmih lovskih družinah s po-
dročja ormoškega hvskogojitvenega bazena.
Trofeje so bile razstavljene na lično narejenih panojih in so dokaz, da se
lovci zelo kritično odločajo za odstrel. Zavedajo se škode, ki jo pri nas povzro-
čata srnjad in divji prašič. Omembe vreden je tudi velik finančni dohodek, ki ga
slovenski družbi prinaša lov, saj k nam prihaja veliko lovcev iz tujine.
Trud za pripravo razstave seje organizatorju poplačal, saj so razstavili vse
eksponate divjadi, ki živijo v naših lovnih revirjih, in tudi tiste, ki so jih uplenili
naši člani kot gostje v visokogorskih revirjih.
Lovci so z razstavo ponovno poudarili, da postavljajo na prvo mesto delo
in skrb za polje in divjad, šele na koncu prideta na vrsto lov in odstrel.
Zanimiv je bil del razstave, na katerem so bili razstavljeni staro orožje in
pripomočki za lov nekoč.
Razstavo so si ogledali učenci iz osnovne šole Velika Nedelja in Ormož ter
predšolski otroci iz vrtca.
Omenimo še strokovni posvet o gojitvenih smernicah in odstrelu srnjadi.
Ta je potekal prav tako v soboto in gaje vodil Vlado Klobučar, strokovni sode-
lavec iz ZLI) Ptuj.
Lovska družina si je za to razstavo prislužila najvišjo možno oceno.
TONE KACE
Del razstavljenih trofej.
Na razstavi so lovci pokazali, kako so lovili nekoč. (Foto: Fma Žalar)
TEDNIK - 30- maj 1991
TEDNIKOVA PRILOGA - 9
Moda
Moda je način oblačenja ljudi v
družbi v nekem časovnem obdob-
ju. V ožjem smislu pomeni neneh-
no spreminjanje podobe oblačil v
duhu časa in prostora. Ne obdrži
se dalj časa. je pa aktualna ta-
krat. ko je prisotna. Njena naloga
je usmerjanje designa in ohranja-
nje stila, ki prevladuje v nekem ob-
dobju. Čim bolj vpadljivo in barvi-
to je oblačilo, tem hitreje se pogled
nanj zasiti. Zato so trajnejšega
pomena oblačila enostavnih linij
in umirjenih barv. Kak modni stil
zamenjamo z drugim, novim, ta-
krat. ko se novi izkaže : ustreznej-
šimi estetskimi vrednotami, potem
ko je zaznal spremenjen modni
okus. Novi stil nastane kol posle-
dica sprememb v življenju, naslaja
spontano v duhu estetike. Moda
vsebuje celotno psihološko razpo-
loženje in duhovno stanje trenut-
ka. v katerem se poraja.
Človek je edino bitje, ki je spo-
sobno dekorirati svoje telo. To lah-
ko razumemo kot željo po samou-
veljavljanju in iskanju lastne iden-
titete. Telo je najbližji objekt, ki
spodbuja ustvarjalnost. Človek si
nenehno izboljšuje življenjske raz-
mere in si obenem prilagaja formo
obleke telesu tako, da si ustvari
čimbolj udobno in varno zaščito.
Išče najprimernejše kombinacije
barv in materialov ter kroji oble-
ko, ki ho na najnaravnejši način
sledila liniji telesa. V antični Grčiji
so bile različne barve in struktura
blaga na visokem estetskem nivo-
ju, linija obleke pa tako dovršena,
da lahko govorimo o resnični lepo-
ti oblačenja. Ko opazujemo obliko
grškega peplosa, način, po kate-
rem sledi liniji telesa, prebujamo
estetske emocije. Zgodovina nam
kaže. da oblačilo ne pomeni samo
zaščite, ampak je tudi izrazno
sredstvo človekove osebnosti na re-
laciji posamezn ik—družba — oko-
Ije.
Villo Dorfles (»MODE MO-
DI«): »Moda ho danes, kot je tudi
včeraj in ho jutri, mogoče pa tudi
vedno, vladala človeštvu in ostala
absolutna gospodarica ambicij
med ljudmi."
C ! ^
Modele je oblikovala
Stanka Vauda, sešili so jih
v butiku Sonja, nosi pa jih
»manekenka« Tanja.
V______J
10 — TEDNIKOVA PRILOGA
30. maj 1991 - TE|>NIK
Za tiste, ki šivajo same
Stanka Vaiula, študemka Fakultete za oblikovanje in tekstilij, vam za letošnje pole-
tje ponuja modele, ki jih najdete na tej in naslednji strani. Pa obilo uspeha pri šivanju.
Moda in njena funkcija
Moda in oblačenje ne pripove-
dujeta samo, icako se spreminja-
jo oblike in kroji, temveč sta tudi
neposredni odsev sprememb v
družbi. Pripovedujeta nam o nje-
nih hotenjih in nasprotjih. Sle-
herni modni pojav je tudi odmev
materialnih in duhovnih tokov
svojega časa. Z modo se navezu-
jejo sociološka, politična in kul-
turna vprašanja.
Moda, latinsko modus, je naziv
za nove, prehodno sprejemljive
oblike življenja, stile v oblačenju,
nove linije, materiale, barve, vse
to pa je tudi v funkciji zadovolje-
vanja nekaterih človekovih potreb.
Moda je pojav, ki je nič koli-
kokrat navdušil in razočaral,
vzpodbudil strasti in zaviral du-
ha. Človeka je vzradostil, a mu
spet jemal veselje. Pojav, ki sme-
lo sega prek enolične vsakdanjo-
sti.
Za koga drugega je moda tudi
pesem. Rimati bi se morala ved-
no in povsod. Ujemati se mora s
časom, z okoljem, z življenjem ti-
stega, ki jo nosi. Rima mora biti
skladna tudi z osebnostjo, s tem-
peramentom in s telesom, z obli-
nami in krivinami, z barvo polti
in oči.
Moda ima številne funkcije.
Z obleko človek ščiti telo. Obli-
ka oblačila in vrsta materiala, iz
katerega je obleka narejena, mo-
rata ustrezati podnebnim razme-
ram in stopnji tehnološke dovr-
šenosti. Tako obleka ljudem, ki
žive v tropskih krajih, pokriva le
del telesa in je narejena iz lažjih
materialov, oblačilo ljudi na
skrajnem severu pa je narejeno v
glavnem iz toplega krzna.
V	zgodovini se je spreminjala
tudi tehnologija izdelave oblačil.
Človek je izpopolnjeval materia-
le in oblike, da bi mu postalo
oblačilo udobnejše in varnejše
zavetje za telo.
V	zgodovini se je z razvojem
raznih vej umetnosti razvijal tudi
čut v sferi estetskega. Človek je
iskal usklajene odnose med bar-
vo in materialom, iskal je linijo,
ki bi na najboljši način sledila li-
niji telesa. O kulturi oblačenja
lahko govorimo že v antični Gr-
čiji. Iz oblačil je izžarevala dovr-
šenost in resnična lepota.
Z oblačilom lahko odkrivamo
in zakrivamo razne dele telesa,
prvenstveno iz privlačnosti do
partnerjev. To je tako imenovana
erotska funkcija oblačila, ki ima
svoj prostor v celotni ljudski zgo-
dovini.
V	zabavni funkciji srečujemo
oblačenje na področju komike in
na karnevalih z različnimi šema-
mi in maskami. Po drugi strani
pa je obleka tudi značilen izraz
človekovega žalovanja. Prav ta-
ko je povezana s svečanimi prili-
kami in življenjskimi postajami,
kot je med drugim poročna oble-
ka. Podobno je tudi pri ljudskih
običajih in sploh z narodno no-
šo. Z resnobno vzvišenostjo in
onostranskim nadihom pa se še
posebej kaže religiozni, duhovni
oz. obredni značaj oblačenja.
Povsem jasno je tudi, da si je
človek nabavljal povsem določe-
na oblačila, da bi si na ta način
potrdil družbeni status; pripad-
niki imovitih slojev so s svojimi
razkošnimi oblačili poudarjali
razliko do socialno podrejenih.
Tako je moda tudi v funkciji pre-
stiža.
Z načinom oblačenja se lahko
izražajo nekatere kulturne tradi-
cije, vrednostni sistemi, ideologi-
je, v odvisnosti od družbenoeko-
nomskega sistema. Vendar naj
oblačenje ne bo rezultat defor-
macije v zgradbi potreb. V druž-
beni skupnosti, kjer je človek
največja dobrina, naj prispeva
oblačenje k estetskim vredno-
tam, ki ga bodo plemenitile.
Z večjo ponudbo raznovrstnih
oblačil na eni in vplivi ideologije
na drugi strani postaja oblačilo v
življenju vse bolj namerni komu-
nikacijski medij.
Po oblačilu prepoznamo med
drugimi moškega ali žensko,
otroka in odraslo osebo, ločimo
bogataša od reveža, ljudi razvite-
ga sveta, pa tudi pristaše tradi-
cionalnih in alternativnih kultur
itd.
Kot se da z načinom oblačenja
vplivati na estetiko človekove bi-
ti in s tem na humanizacijo oseb-
nosti, tako bi morala vsaka hu-
mano orientirana družba svojim
članom zagotoviti in nuditi čim-
bolj estetsko vredno oblačilo.
Družba bi morala zagotoviti šte-
vilne različne in kreativne rešitve
oblačil, da bi si lahko vsak pri-
skrbel tisto, kar si želi. S ponud-
bo je treba vlivati ljudem potre-
bo po lepem. Na ta način se člo-
vek duševno angažira, pa tudi do
kraja oblikuje svoj videz in z iz-
borom mnogo pove o sebi.
Na področju oblačilne indu-
strije in tkanin dominirajo mod-
ne zahteve, pri čemer kvaliteta
oblikovanja upošteva veljavne
modne tokove ter poleg estetske-
ga tudi likovni videz.
Socialnoekonomski karakter
mode se kaže v neprestanem
spreminjanju mode predvsem v
okviru socialno močnejših druž-
benih slojev. Moda teh se obdrži
nekaj časa, nato polagoma izgi-
nja in se prenaša na nižje sloje.
Kmalu pa se proces začne znova.
Višje skupine in privilegirani slo-
ji ponovno lansirajo novo modo.
Zato lahko ciklus sklenemo tako,
da rečemo: moda je kolektivni
pojav.
V razvoju mode je opazna vlo-
ga posameznika tako v ustvarja-
nju kot v prenašanju idej in za-
konitosti. Najpomembnejšo vlo-
go pri tem imajo kreatorji mode.
Kot ustvarjalci razvijajo modo
tudi s pomočjo lastnega načina
oblačenja in obnašanja. Glavni
prenašalci idej so posamezniki v
določenih okoljih.
Moda vpliva na izoblikovanje
osebnosti. Razne vrste oblačil
kažejo nianse družbenih razre-
dov, politično orientiranost, po-
klic, religijo, umetnost, šport,
seks. K temu teži človek zato, da
se izrazi v danem sociokultur-
nem okolju. Želi se samopotrje-
vati s pomočjo določene vredno-
stne orientacije in njenega ures-
ničevanja z delom in drugimi
aktivnostmi. Z obleko izraža svo-
jo osebnost. Ta mu lahko služi
kot »napad« in »obramba« v da-
nem okolju in je sistem signalov,
prek katerih posreduje svoje na-
mene, gradi našo fantazijo. Je
naše orožje, naš izziv.
Več sprememb kakor moški je
modi prispevala ženska, še pose-
bej z razvojem demokratizacije
množic v dvajsetem stoletju. Žen-
ska moda je sprejemljivejša, od
tod tudi pojem o modnih sezonah
v teku leta. Hitreje se menja, ne le
v obrobnih detaljih, temveč tudi v
osnovnih elementih. Iz zgodovine
vidimo, da se je položaj ženske v
ekonomskem življenju kazal v
tem, daje skrbela za gospodinjstvo
in sploh urejala dom, največji
okras v njem pa je morala biti ona
sama. To je bilo zlasti v interesu
moža kot gospodarja hiše. Ta ji je
v vsem omogočal, da je lahko v
javnosti izstopala s svojim mod-
nim videzom in tudi s te strani pri-
spevala k njegovemu ugledu in
prestižu.
Z ekonomskim razvojem pa
igra ženska glede mode pomemb-
no vlogo tudi v potrošnji. Izdatki
za modo so včasih že blizu razsip-
ništva. Pri oblačilu, ki naj bo pri-
jetno in nujno po najnovejši mo-
di, cena navadno ni odločilna.
Tudi ne ob hitrih spremembah
mode iz sezone v sezono.
Danes moda ni več privilegij
žensk iz višjih slojev. Množični
pojavi \ modi pri ženskah in de-
kletih so rezultat družbenih spre-
memb industrijske družbe.
Nekaj modnih nasvetov!
Marsikatera ženska se sprašu-
je, kaj deti nase, kaj obleči, da
bodo zakrite »napake« linije ali
pa da bodo ravno te poudarjene.
Barvno pri tem večkrat naredijo
napake.
Ženske vidijo oblačila, ki so
jim všeč, velikokrat najprej na
manekenkah in vsem se zdi vse
čudoviti. Kakor hitro pa obleče-
jo katero od teh stvari, se pred
njimi zrcali realnost. Razočarane
in skremženega obraza, polne
nezadovoljstva zapuščajo trgovi-
ne ali šivilje. Dosežejo le, da se
jim krepijo koplek*i, ki vodijo
velikokrat do majhnih depresij.
Zakaj?. . .
Vsak človek je osebnost zase,
za vsakogar je nekaj, le poznati se
je treba. Nikoli ne smemo priča-
kovati preveč, pa tudi premalo ne.
Gotovo si ne bo majhna mo-
čnejša ženska oblekla predolge
ravne bluze in ravnega krila. To
je naredi le še bolj okroglo. Takš-
nim ženskam vsaj po zunanjosti
najbolj pristajajo klasični kosti-
mi (večni kostimi C hanel, Dior),
ki so ravno pravšnji. Zanje so
značilne jaknice, ki zakrivajo bo-
ke in delno zadnjico, zraven je
ožje temno krilo, ne predolgo.
Učinek je čudovit — linija je zo-
žena, problem je le počutje posa-
meznika. Torej si lahko takšne
ženske privoščijo še marsikaj
drugega, paziti je treba le na pra-
vilne proporce (razmerja). Nika-
kor ne preveč zvonastih stvari,
kajti s tem je dosežen ravno nas-
proten učinek od pričakovanega.
Nekoliko večjo možnost izbire
imajo velike, močnejše ženske.
Ker so velike, si lahko oblečejo
dolge bluze, ravne ali zvonaste
oblike. Tako je počutje veliko
boljše čimdalj od oprijetega.
Tudi daljša širša krila so dobro-
došla.
Za suhe ženske se problemi
zmanjšajo. Ampak ker ljudje ni-
smo nikoli zadovoljni, tudi tak-
šne ženske najdejo malenkosti,
ki naenkrat postanejo velike
(preširoki boki, izbočena zadnji-
ca, krive noge)... in še in še
kar naenkrat je problemov veli-
ko. To sploh ni takšen problem.
Kar želimo skriti, skrijemo, pou-
dariti pa je treba, da nekatere pri
skrivanju oblin velikokrat preti-
ravajo.
Letošnja sezona je predvsem v
znamenju 60. let. Vzorci so pi-
ke,črte, rože . . .
Tudi pri teh je treba paziti!
Majhnim in močnejšim žen-
skam odsvetujemo velike pike in
prečne, predvsem široke črte. Ve-
liko bolj jim pristajajo manjši
vzorci in vzdolžne črte, ki posta-
vo optično zožijo.
Spet imajo prosto izbiro pri
tem višja in suha dekleta in žen-
ske. Kakor hočejo, samo da jim
pristaja.
Paziti je potrebno na pravilno
izbiro modelov in barv.
OBLEKA NAREDI ČLOVE-
KA. - Vendar to še ni vsel
To so samo grobi nasveti, zdaj
ste na vrsti VE!
Pa veliko sreče pri pravilni iz-
biri!
Stanka
Po modi se lahko obleče sleherna ženska
TEDNIK - ""»j
TEDNIKOVA PRILOGA - 11
Tudi pri pričeskah moda šestdesetih let
Za letošnje poletje sta značilna dva poudarka:
—	naravne, športne in praktične pričeske, ki jih je lahko negovati
—	pričeske iz šestdesetih let, bodisi kratke ah srednje dolge.
Poudarjen naj bi bil vrhnji del s tupiranjem, za kar bo potrebo veliko laka. modni .u) široki elastični trakovi
v laseh. Če se dolgim lasem ne boste mogli odpovedati, jih ho treba zvite počesati navzgor. Spet bodo moderne
deške frizure.
Moški naj bi po modnih zapovedih letošnjega poletja nosili dolge zalisce, dolžina las pa naj ne bi bila po-
membna.
Modne pričeske za našo prilogo je narisal SAŠO FENOS. Morda ho katera za vas?
S STANKO VAUDA O MODI IN ŠE ČEM
»Moda je družbeni pojav...«
Stanka Vauda
STANKA VAUDA iz Ptuja,
Krambergerjeva pot, obiskuje
Fakulteto za oblikovanje obla-
čil in tekstilij. Za zdaj je edina
Ptujčanka na tej fakulteti. Pri-
logo, ki jo danes prebirate,
smo pripraviU z njeno po-
močjo.
Da bi jo spoznali tudi bralci,
snjo jo zaprosili za kratek ra-
zgovor.
Moda? Kaj ti pomeni?
»Moda je način, naziv za nove
prehodne spremenljive ,norme
življenja. Najdemo jo povsod na
vsakem koraku. Povsod tam, kjer
je prisoten človek, družba. Po-
meni, da je moda družbeni po-
jav.
Meni pomeni zelo veliko. F'o-
meni iskanje nečesa novega, no-
ve ideje, spremembe, nen^ni iz-
ziv.
Seveda so te ideje, ki jih obli-
kujemo, včasih večmi nesprejem-
ljive za vsakodnevno rabo, ven-
dar je ravno v tem ves čas . . .«
Prvo srečanje?
»Odkar pomnim, sem zelo ra-
da držala svinčnik v rokah. Rada
sem risala razjične princeske.
Kada-sern prebirala revije, opa-
zovala ljudi, oblačila. V osnovni
soli sem svojo željo gojila naprej.
^d to sem zelo hvaležna učitelju
■■'sanja gospe Trafelovi, ki me je
Vzpodbujala. Tudi v srednji šoli
sem ves jirosti časi posvetila risa-
li u.«
Fakulteta?
»Na fakulteti se predvsem
Ukvarjamo z modo, z raznimi va-
jami, barvami. Pred nami so
?.'Tieraj določene linije, forme, ki
J"" na novo odkrivamo. Včasih
'^eje niso za »navadne ljudi« in
["avno v tem uživamo. Llživamo,
se lahko sprostimo . . .«
^.Koliko ljudje razmišljajo o mo-
»To je zelo relativno. Težko
govorimo o množici, ker vsak za-
se modo sprejema na svoj način.
Danes je taksno stanje, da za to
najdemo zelo malo časa.
Moda je v veliki meri odvisna
od financ. Tako so mnogi pri-
krajšani za oblikovanje določe-
nega modnega stila. Obstajajo
pa še drugi vzroki, ki onemogo-
čajo izražanje identitete . . .«
Moda in naši ljudje — Ptuj-
čani?
»Ptuj je majhno mestece. Lju-
dje se med seboj poznamo. Smo
na takšni stopnji, da ne odobra-
vamo ekstremizma. Pri nas so
ljudje precej »zategnjeni«. Svoje
osebnosti ne upajo »iztisniti« na
oblačila, da drugi ne bi preveč
govorili.
Tudi barve, za katere se odlo-
čajo, so precej puste, mrtve, ble-
de, zatemnjene, brez živahnosti
in sproščenosti . . .«
Tvoji načrti?
»Ja, načrtov je veliko, včasih
celo preveč. Uspešno želirn kon-
čati fakulteto, pridobiti čimveč
znanj, ki jih bom pozneje lahko
uporabljala. Želim svetovati lju-
dem, poudarjati karakterje in nji-
hove »jaze«. Veliko mi pomeni
gledališče. Tam se lahko človek
resnično sprosti in izživlja na ko-
stumih.«
Modna rubrika v Tedniku. Kaj
meniš o njej?
, / Modele za Tednikom prilo-
go o modi Je narisala Stanka
Vauda, sešiti so jih v batiku
Sonja, nosi pa jih Taaja. V bu-
tiku Sonja so pripravili tudi
posebno presenečen fa za bral-
ko aH bralca Tednika^ ki bo
na uredništvo Teanika, Raiče- ~
va ulica 6, do 15. junija po-
slal(a) najzanimivejši odgovor
m vprašanje: Kaj je moda?
»To se mi zdi zelo zanimivo.
Ljudje potrebujejo tudi nekaj ta-
kega. Obleka je eden od izrazov
človeka, nekakšno samopotrjeva-
nje.«
Pogovarjala
Moda 20. stoletja
50. in 60. leta so kot idol cenila »vamp« žensko, ki je z
oblačili poudarjala svojo seksualnost v moškem svetu in
je bila zato cenjena le kot objekt. V 70. letih pa so pono-
vna vprašanja volilne pravice, svobodnega dostopa do
vseh poklicev in sorodni razlogi obudili feministična gi-
banja, ki so nekatera zašla v plitkost, marsikje pa v izroje-
nost.
V načinu ženskega oblačenja v 20. stoletju je večkrat
opazno vračanje in poudarjanje izzivajočega stila z mo-
drčki in pasovi, ki so v bistvu svobodnejše variante korse-
ta. V modo seje ta simbolična gesta vračala kot posledica
strahu, da bi bila izgubljena privlačna sila za nasprotni
spol. Običajno je ob takem stilu oblačenja bila osebnost
ženske potisnjena v ozadje.
Vsa ženska gibanja so skušala uvesti bolj sproščena
oblačila. Feminizem 70. let je npr. razvil lastno modo, ki
je nekaj let predstavljala alternativo tisti, ki jo je diktiral
trg: to je šiljastim ovratnikom, čipkam, krznenim plaš-
čem, oblačilom iz svetleče svile, novo odkritim strastem
starega nakita, šalom itd.
Alternativa je težila k spontanosti ter k neprisiljenemu
in naravnemu obnašanju tudi v telesnem pogledu. Pred-
stavljale so krila z drobnimi cvetličnimi vzorci, vezene,
dolge, široke, udobne barvaste srajce, vpeljana je bila fol-
klornost vsega sveta, povezana z bolj ali manj dobrim
okusom, fantazijo, kreativnostjo in veseljem nad čutnost-
jo. Prek noči so bila spet cenjena in uporabljena oblačila
starih mater, kar je potrdilo razvoj »second hand« trgo-
vin. Tako oblečene ženske so včasih delovale zanemarje-
no, v precejšnji meri je bila tudi odpravljena in pozablje-
na »ženskost«.
Vse to seje dogajalo v soglasju z »ideološkimi« fazami
ženskega gibanja. Togost začetkov gibanja, povezana s
strogostjo in brezkompromisnostjo, se je z leti sproščala,
tudi zaradi potrebe pQ eleganci, ki jo je »prišepetavala«
moda. Tako je čas privedel fatalno odklonitev k ponov-
nemu soglasju.
Brez dvoma je odnos žensk do »lastne podobe«, ki jo
predstavlja moda, mnogo globlji in kompleksnejši, da bi
ga lahko odpravila enostavna ideološka prepoved.
Po drugi strani feminizem ni imel neposrednega vpliva
na modo. Nekaj časa sta koeksistirala, ne da bi imela kaj
stičnih točk. Nato je moda, ki jo je diktiral trg, navduše-
vala, fascinirala, zapeljevala in se ni ustavila pred družbe-
nimi gibanji 70. let. Tokrat se ni soočala s posameznimi
elementi, npr. s kakim določenim obnašanjem ali življenj-
skim stilom, marveč je ponudila svobodo izbire, spremi-
njaje s trgom v zvezi s svobodo potrošnje.
Tako moda 80. let ne pozna diktatov. Ženska je lahko
zjutraj karieristka v kostumu, popoldan pa športnica, de-
klica ali klasična dama, zvečer pa perfektna in zapeljiva,
lahko pa je tudi ročk bomba.
Modeli so na razpolago, treba jih je le izbrati in plača-
ti. V začetku druge polovice 80. let je bilo več priljublje-
nih tipov ženskega ideala, s katerimi naj bi se moderna
ženska enačila. Srečujemo jih v filmih, televizijskih nada-
ljevankah, v literaturi, na koncertih, videoprojekcijah, re-
vijah ali v kvazi elitni družbi.
Prvi tip je mlada, športna, provokativna' in izzivajoča
ženska, ki privlači in želi biti opažena kc^ osebnost. Svojo
zunanjost poudarja na seksualen in eksibicionističen na-
čin z razgaljanjem, ličenjem, okrasjem in oprijeto obleko.
Ta obleka je iz različnih, po tedanjih estetskih normah
nezdružljivih materialov in kosov, kar vse deluje z zuna-
njimi učinki. Tak primer predstavljajo mlade popevkar-
ske zvezdnice z Madonno na čelu.
Temu vzporeden svetovni pojav je idealizacija zrele
ženske, stare od 30 do 50 let, dobro ohranjene in izredno
elegantne. To je agresivna, perfidna in brezkompromisna
ženska, ki usodno vpliva na svojo okolico z nasilnostjo
kakšne Carmen, ko izgoreva v svojih čutnih in čustvenih
nagnjenjih ali pa za dosego svojih ciljev, kot je to primer
filmske zvezdnice Joan Collins. Variacijo na to temo
predstavlja npr. politično aktivna izobraženka, kakršni
ustreza tip Margaret Thatcher, ki je bila od 1979. pred-
sednica angleške vlade.
Moški svet pa je v strahu pred izgubljanjem svoje vo-
dilne vloge uvedel v nasprotju z zgoraj opisanima likoma
prefinjeno, ljubko, nežno in anonimno žensko, lahkomi-
selno lutko brez lastne sposobnosti odločanja, ki naj bi
postala idol, s katerim naj bi se ženske identificirale.
Moda je s svojimi smernicami ponudila ženski tipe
oblačil, ki bi ji pomagale pri uveljavljanju določene vloge
v družbi. Predlagala je uniformo s kontinuirano silhueto
strogega videza, s poudarkom na intelektualni strogosti
in duhovitosti ob prisotnosti asketske ostrine in zanemar-
janju telesnih oblik.
Za ustaljeno, mirno žensko, individualistko je priporo-
čala skrajno enostavnost z novo maniro nošenja anonim-
nih oblačil, ki skoraj ne velja več za modo. V načelu je šlo
torej za tip ženske, ki obstaja, a ne želi biti opažena
(d'etre et non pas de paraitre).
Priporočena je tudi izbira dragocenejših oblačil za
meščanstvo, ki želi izstopati ter je vešče v poznavanju mo-
de in hoče to tudi pokazati z diskretnim šarmom, z ne ra-
vno bahavim razkošjem, s tradicijo, z elegantnim bonto-
nom in z nekaj pikantne vsebine.
Za eleganco, ki je že na meji med dekoracijo in obleko,
je odprta bahava modna tendenca, optimistično uporna
in spektakularna, pri čemer so obleke kot dragulji, ženske
v njih pa kot skuipture.
Za mladino je odprta tema neokiča, ki je odraz današ-
nje dobe, z nostalgičnim pogledom nazaj in obnovitvijo
šol iz 70. let, ekshibicionizma, plastičnega fetišizma in
pretiravanja, s poudarkom na spolnosti, ki je stalno pri-
sotna, pri čemer je ženska objekt, saj je poudarjen njen
zunanji videz.
Za tiste, ki šivajo same
12 - TEDNIKOVA PRILOGA
30. maj 1991 - TE|>]fIK
Poletje S pikami in črtami...
Letošnja moda za poletje se znova spogleduje s pikanii in črtami. Možne so neštete
kombinacije. Z dvema, tremi kosi pikastih in črtastih oblačil smo lahko lepe celo poletje.
Nekaj namigov ponujajo tudi naslednje fotografije. V salonu Sonja je Martinu Ozmecu
požirala Tanja.
MODNI KREATORJI RAZMIŠUAJO
Yves Saint Laurent
»Sem čisti estetik. Mislim, da so v.<ie lepe stvari
med seboj povezane in sodijo skupaj. Njihov skupni
imenovalec je kvaliteta ... In to je tisto, za kar mi
pri svojem poklicu gre. Narediti poskušam brezhiben
izdelek.«
CHANEL
»Moda ne obstaja, dokler je ni videti na cesti. Mo-
da. ki obstaja znotraj salonov, ni nič več kot le zaba-
vna maškerada.«
»Chanel« je brezčasen, zmeraj prepoznaven stil.
Preživel je svojo ustvarjalko — vrhunsko obliko-
valko, Coco Chanel, in se uveljavlja naprej zaradi
sposobnih oblikovalcev, ki nadaljujejo njeno delo.
Kratke jopice, zaključene z značilnimi obrobami
in medeninastimi gumbi, v kombinaciji z dolgimi
zlatimi verižicami ali biseri.
DIOR
»Moda izhaja iz sanj, sanje pa so heg pred resni-
čnostjo . . .«
Ime firme Dior je že 40 let sinonim za prestiž,
razkošje, eleganco, vrhunsko kvaliteto ih francoski
»chic«.
Cristian Dior je začel svojo kariero kot risar, jo
nadaljeval kot asistent pri Piquetu in Leiongu, tik
po vojni pa je odprl smaostojno modno hišo. Leta
1947 je naredil v modi pravi bum in se tako močno
zapisal v zgodovino mode. Njegov revolucionarni
»new look«, ki je terjal ogromno materiala, mu je
prinesel priznanje kupcev, pa tudi vzbudil hude
kritike mednarodnega tiska.
Njegovo »vladanje« v modi je trajalo kar nekaj
časa, saj je napolnil s svojimi linijami in modeli
celotna 50. leta, ki veljajo za sanjski čas na vseh
področjih mode.
GIVENCHV
»Resnična lepota izhaja iz spoštovanja tradicije in
iz občudovanja klasičnega. Želim kreirati nekaj, kar
ne ho izginilo z menoj vred. temveč me ho preživelo
za petdeset, morda sto let.«
Givenchvjeva oblačila so elegantna, posebna,
preprostih oblik, v svežih svetlih barvah. Dnevna
oblačila so zelo ženska in zapeljiva, medtem ko so
večerna veličastna in se zgledujejo v preteklosti.
Ker je bil med vrhunskimi kreatorji petdesetih
in šestdesetih let, so njegovi modeli v ospredju tu-
di danes, kajti moda se tako kot zmeraj vrača.
CARDIN
■'.šokirati pogled pomeni odpreti oči.«
V petdesetih letih je bilo njegovo ime sinonim
za preprosto, mladostno modo, v šestdesetih pa so
ga povezovali z avantgardo ženskega oblačenja in
ga >lavili kot izumitelja »unisek>,a'<. Po študiju ar-
hitekture je sprva asistiral pri Paguinu, Schiaparel-
liju in Diorju, kasneje pa je sam oblikoval kostu-
me in maske za gledališče. Let;; 1953 je prikazal
svojo prvo modno kolekcijo in odprl najprej žen-
ski, nciio pa še moški bufik. Njcgov;- pop;irt tuni-
ke. '-tetične obleke ter stalnii ek.-,nerimentin!nje /
vzorci, barvami, oblikami in materiali ga uvrščajo
med najbolj novatorske kreatorje šestdesetih in se-
demdesetih let. Odprl je tudi butik v Moskvi.
BALMAIN
»Razkošje ni hahavost.je le zavrnitev površnosti.«
Balmain že desetletja slovi po prefinjeni elegan-
ci, mehki voljnosti dragocenih materialov in po
drobnih, gracioznih silhuetah. Pustil je študij arhi-
tekture, da se je lahko zaposlil kot asistent pri Le-
iongu. 1945. leta pa je osnoval lastno modno hišo.
V svoji dolgoletni karieri je oblačil številne aristo-
krate in zvezdnike ter ustvarjal gledališke in film-
ske kostume. Po njegovi smrti leta 1982 je obliko-
vanje visoke mode prevzel Eric Mortensen, ki je že
dvakrat prejel najvišjo nagrado za modno obliko-
vanje, leta i983 in 1987.
LAROCHE
"Eleganca sloni na lastni osebnosti. Kreator lah-
ko stori le to. da predlaga delo, potem pa je vse odvi-
sno od ženske, ki oblačila nosi.«
LNGARO
»Rad imam v.ve, kar prepeva. Rad imam Dehussy-
ja in freejazz, Prousta in Petra Handkeja. barve, ko-
lorizem in impresionizem. Rad imam toploto juga in
strogost severa.«
Modno okno v svet:
London in Pariz
Modi, ki se skuša ustaliti v določenem obdobju
in ji vsaj nekaj časa ustreza serijska tekstilna pro-
izvodnja, se vedno znova upira cel spekter »alter-
nativ«, ki so lahko zgolj estetske ali samo komerci-
alne narave, medtem ko druge odražajo družbe-
noekonomske probleme ter filozofska in etična
stališča današnje družbe. Radikalne spremembe v
odnosu do oblačenja, ki presegajo raven likovne
estetike, so v zadnjem desetletju prinesli Japonci
in Angleži. Po veliki »revoluciji« Japoncev, ki so
konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let
uveljavljali bistveno drugačno gledanje na oblače-
nje, osvobojeno telesnosti in »zahodnjaškega«
pojma lepote in spolne privlačnosti, je modno za-
nimanje danes spet obrnjeno v London in Pariz.
V Angliji je moda odraz ulice, odraz nezadovolj-
ne uporne mladine, ki se ne podreja splošno ve-
ljavnim zakonom lepote, temveč goji kult indivi-
dualne identitete in je tako v stalni opoziciji z mo-
do. Nezadovoljna mladina, prepričana, da jo mo-
da izkorišča, razoseblja in zaradi stalnih spre-
memb tudi bega, išče svoja oblačila na bolšjih tr-
gih, v skrinjah starih staršev in potrošni modi, luk-
suzu, proti ženski kot objektu . . .
Subkulturna gibanja mladih, vezana v precejšnji
meri na glasbo, predstavljajo gibalo sprememb.
Beat generacija, hipiji, rokerji, punkerji in novova-
lovci so bili tisti, ki so že od konca 50. let do danes
izražali svoje ideje, potrebe in želje tudi z oblače-
njem. Takšna mladinska subkultura nudi kolekti-
vno identiteto, ki poleg oblačenja vključuje tudi
obnašanje, način razmišljanja in življenja, zgled,
po katerem lahko posameznik razvija svojo oseb-
nost.
Moda ... Le kaj prikriva guba tkanine? Kaj nam
hoče razkriti prosojni vzorec? Prevzame nas njegova
lepota. Premami nas — moramo ga kupiti!
Današnja moda in moda, ki trka na vrata, sta
odsev zdajšnjih razmer, ki jih določajo različna
področja življenja. Privlači nas nostalgija pretekle-
ga časa in tako so pred nami modeli 50., 60., 70.
let. Pojavljajo se na vsakem koraku, zato blagor
ženski, ki je hranila svojo garderobo oziroma sre-
čne hčere mamic, ki se jim je zdelo škoda zavreči
modele oblačil, ki so jih spominjali na marsikatere
vesele trenutke. Torej ženske, le pridno prebrskaj-
te om.are, gotovo se bo kaj našlo, kar vas bo pripe-
ljalo med modele zdajšnje visoke mode.
Spet so zaživeli modeli sicer zelo klasične mod-
ne znamke »chanel« in »dior«, ki so vladali v 50.
in 60. letih. Močno v ospredju je oblika trapeza,
pa naj se pojavlja na jopi, balonarju, bluzi ali
obleki. Zaradi turobnosti in »zateženosti« se poja-
vljajo živi vzorci najrazličnejših oblik in velikosti.
Velik razmah so povzročile tudi črte in pike, ki so
močno posipale pomladansko in poletno modo,
seveda pa ne smemo zanemariti cvetic, ki so še
zmeraj na tkaninah, pa naj smo še tako pričakova-
li, da bodo izginile; seveda se pojavljajo v razli-
čnih velikostih. Značilne za to obdobje so pred-
vsem rože velikih dimenzij, od velikosti roke na-
prej, tako da se nekako skrijejo vse skrbi, ki nas ta-
rejo.
Seveda so za to obdobje značilni predvsem
mehki, padajoči materiali, kot je viskoza ali razli-
čne mešanice z viskozo, vse, kar je s telesom v pri-
jetnem sožitju.
Ne manjka pa tudi streacha, ki bo še v prihod-
nje bogatii našo garderobo, kar je pokazal pred-
vsem sejem v Parizu, kjer se vse kar tare od tega
oprijetega materiala. Kajti med drugim je vodilo
današnje mode prikazovanje ženske »lepote«. Za-
to, dekleta z lepo linijo, zdaj je vaš čas. Pa tudi
ženske z malce slabšo linijo, nikar ne obupajte,
kajti trapez linija je na vaši strani.
Barve ... Te so v modi zelo subjektivna stvar.
Ljudje smo različne osebnosti, zato si vsak človek
ustvari nanje svoj pogled. A kot so merila in dolo-
čila povsod, so tudi te določene. Prevladujejo
predvsem barve oceana, barve medu, barve lube-
nice, to je od pastelnih do zatemnjenih barv.
Skratka, zajetje ves barvni krog. Izbira torej ne bo
težka, paziti bo treba le na kombinacije barv, kjer
so lahko manjši problemi.
Prilogo je s sodelavci Stanko Vauda,
butikom Sonja in Sašam Fenosom ure-
dila Majda Goznik. Fotografije: M.
Ozmec
Za tiste, ki šivajo same
TEDNIK - ^^^^
OD TU IN TAM - 13
ZBOR DELEGATOV ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ
Brez ljubiteljske bi bila kultura invalid
29 kulturnoprosvetnih društev, 12 šolskih kulturnih dru-
štev, IN sekcij, 559 nastopov # \'olje veliko — denarju mnogo
manj # Deset odstotkov več mladih v ljubiteljski kulturi
Kljub temu da je delo v Ijubi-
tf^Ijski kulturi v lanskem letu vsaj
na nekaterih področjih stagnira-
lo, ni razloga za preplah. Splošne
gospodarske in politične razmere
niso zaobšle teh dejavnosti. Res
pa je, da je trenutek, ko je vedno
manj ljudi pripravljenih delati v
ljubiteljski kulturi, kar se pozna
še posebej pri strokovnih kadrih
— mentorjih. Ker je to dejav-
nost, za katero so značilna niha-
nja, je upati, da bodo nekatera
področja spet »oživela« v stabil-
nejših družbenih in ekonomskih
razmerah. Temu v prid govori tu-
di vedno večje število mladih, ki
so vključeni v vse številnejše sek-
cije tako v kulturnoprosvetnih
kot v šolskih kulturnih društvih.
Obstoj slednjih je sicer vprašljiv,
ker je od obveznih kulturnih de-
javnostih ostal na šoli le pevski
zbor. Na srečo pa se po šolah še
najdejo učitelji, ki jim ni žal svo-
jega časa za dramski, likovni, re-
citacijski krožek. Lahko pa šola
seveda pomembno prispeva k
boljšim razmeram za delo ljubi-
teljskih dejavnosti v nekem kra-
ju, če je pripravljena odstopiti za
njihovo delo prostor. Ker denar-
ja za vzdrževanje, ogrevanje kul-
turnih domov tako rekoč ni, je za
mnoga društva to edina možnost,
da še živijo, in mnogim šolam v
ptujski občini gre priznanje za
razumevanje. Upati je, da bo
ostalo tako tudi v prihodnje.
Vsaka skupina — pa naj je to
gledališka, tamburaška ali pevski
zbor, plesna skupina, likovna,
folklorna ... prihaja na vaje
in pripravlja program zato, da bi
ga predstavila tudi drugim, ne
samo domačemu občinstvu. In
če za dejavnost in opremo sku-
pin še dobijo denar od Zveze
culturnih organizacij, pa denarja
za gostovanja ni. V sosednjo vas
še, kam dlje pa ne več. Še pose-
bej imajo težave gledališke sku-
pine, ki morajo poleg igralcev
poskrbeti še tudi za prevoz kulis.
To pa danes ni več poceni. Tako
mnogokje upada motiv za priha-
janje na vaje. Ze res, da občinska
Zveza kulturnih organizacij pri-
pravi vsako leto revije za zbore,
tamburaše, gledališke skupine in
še nekatere druge, vendar je to le
en nastop v letu, kar je premaj-
hen motiv za delo, še posebej pri
mladih. Obetov, da bo kmalu
boljše tudi za to delo ljubiteljske
kulture, jim nihče ne more dati.
Da je dobra volja temelj sle-
herne človekove dejavnosti, go-
vori podatek, da so društva v
lanskem letu pripravila 559 na-
stopov, ki si jih je ogledalo
86.000 ljudi. F^odatek je občudo-
vanja vreden, saj je vsak občan
ptujske občine obiskal več kot en
nastop ljubiteljskih kulturnih
društev (občina ima po zadnjem
popisu 86.591 stalnih prebival-
cev). Podatek bi moral dati misli-
ti tudi poslancem, ko odločajo o
denarju za to dejavnost, zgovor-
no pa priča o nenadomestljivosti
tega dela v kulturnem življenju
občine.
Seveda se ob množičnosti nuj-
no postavi vprašanje kakovosti.
Strokovnih seminarjev, ki jih za
različna področja organizira
Zveza kulturnih organizacij Slo-
venije, se je iz ptujske občine
udeležilo kar 45 strokovnih vodij
ali članov skupin. Letos sta dva
iz ZKO dobila najvišja prizna-
nja: Franc Lačen odličje Svobo-
de z zlatim listom in Marija Vau-
potič Linhartovo listino. Na ob-
močnem srečanju otroških gleda-
liških skupin (potem ko so si se-
lektorji ogledali občinska sreča-
nja) sta lani nastopili gledališki
skupini Stopinje DPI) Svoboda
Ptuj in 1'ionirskega kulturnou-
metniškega društva osnovne šole
Videm. Na območno srečanje
gledaliških skupin v Gornji Rad-
goni seje uvrstil Teater lil DPD
Svoboda Ptuj. Gledališka skupi-
na Stopinje je sodelovala tudi na
sklepnem republiškem srečanju
otroških gledaliških skupin v
CJornji Radgoni. Na območnem
srečanju plesnih. skupin v Slo-
venj Gradcu je sodelovala skupi-
na Plesnega studia DPD Svobo-
da Ptuj. Mladinski par Plesne
sekcije DPD Svoboda Ptuj je na
državnem prvenstvu v kombina-
ciji latinskoameriških in stan-
dardnih plesov v Škofji Loki do-
segel sedmo mesto. Na podro-
čnem srečanju folklornih skupin
v Koreni je bila Folklorna skupi-
na Vinka Koržeta iz Cirkovc. Fe-
stival Ljubljana je na 22. mladin-
ske kulturne dneve povabil gle-
dališki skupini Stopinje in Tea-
ter 111 ter Mešani mladinski pev-
ski zbor Srednješolskega centra.
Ljubiteljske skupine ptujske ob-
čine pa so dobrodošel gost števil-
nih nastopov doma in v tujini.
Dosežki, ki se jih še profesional-
ci ne bi sramovali.
Na zboru delegatov so menili,
da bi morali kakovostnim skupi-
nam nameniti posebno pozor-
nost in kakovosti nasploh posve-
titi posebno skrb, dejavnost v po-
sameznih sekcijah pa obogatiti
in dopolniti s programi, ki bodo
še bolj kot doslej atraktivni tudi
za mlade. Člani društev naj po-
slej ne bi bili samo tisti, ki se
aktivno ukvarjajo s kakšno ljubi-
teljsko kulturno dejavnostjo, am-
pak tudi tisti, ki imajo radi kak-
šno dejavnost, vendar se z njo ne
želijo aktivno ukvarjati. Tako bi
lahko imeli »prijatelje« zborov-
skega petja, kulturne dediščine,
društva bi lahko imela sekcijo
numizmatikov . . . Ideja, ki je ne
gre zanemariti.
Ljubiteljska kulturna dejav-
nost je potrdila svoj obstoj, tako
številčno kot kakovostno. Potrdi-
la je, da se narodna identiteta iz-
polnjuje zgolj skozi kulturo ne
glede na to, ali ta nastaja v profe-
sionalnih institucijah ali v ljubi-
teljskih društvih. Slednja so te-
melj, ki ga je vredno negovati, če
hočete tudi »povzdigovati«.
Tudi kurent je razgibal razpra-
vo delegatov, saj je predsednik
Folklornega društva predlagal,
da bi zaščitili njegov lik, da se ne
bi zgodilo, da se oblačijo v nje-
gov kožuh tudi prebivalci iz dru-
gih koncev Slovenije.
Prisotnost predsednika skup-
ščine občine Vojteha Rajherja in
sekretarke za vzgojo in izobraže-
vanje ter kulturo in telesno kul-
turo Kristine Šamperl-Purg pa je
za delegate pomenila še posebno
priznanje za njihovo delo in
vzpodbudo vztrajati tudi jutri.
NaV
(Foto: Langerholc)
Pričetek del na cerkvi pri Arehu
v sredo, 15. maja, so pričeli
obnovitvena dela pri cerkvi na
Arehu. Najprej bodo opravili de-
lo v zvoniku, nato posege na
njem, kasneje na ladji, prezbite-
riju, zakristiji in na koncu še na
kapeli. Pri obnovi gre za reševa-
nje kulturnega sakralnega spo-
menika, ki bi ga sedanje stanje
lahko v kratkem spremenilo v
razvalino.
Sredstva za obnovo so do se-
daj pritekala od izvršnih svetov
občine Ruše, Maribor in Sloven-
ska Bistrica ter škofijskega ordi-
nata Maribor. Domačini so svoj
delež 180.000 dinarjev zbrali že v
lanskem novembru.
Odbor za obnovo cerkve, ki je
v zadnjih mesecih intenzivno pri-
pravljal vse za začetek del, je v
zadnjih mesecih postoril izjemno
veliko. Pripravljen je že ves les
za ostrešje, prav tako 2000 m'
skrila za streho, izdelano je tudi
vse stavbno pohištvo s kovaškimi
izdelki vred.
Člani odbora so veseli, saj so
vsa dela doslej potekala tako,
kot so si začrtali. Dela na cerkvi
bodo potekala od maja do avgu-
sta, ko naj bi jih s primerno sve-
čanostjo sklenili. Kljub skrbnim
izračunom pa člani odbora za
obnovo menijo, da jim sredstva
(okrog 1.900.000 dinarjev) ne bo-
do zadoščala.
Vida Topolovec
14 - ŠPORT IN DRUŠTVA
30. maj 1991 - TEDNIK
Občinsko prvenstvo
v semi kontaktu
Klub borilnih veščin iz Ruja
je v sredo, 22. maja, organiziral
pionirsko občinsko prvenstvo v
borilnih veščinah KUNG FU
(semi kontakt).
Tekmovanja se je udeležilo 37
tekmovalcev vseh pionirskih ka-
tegorij. Boji so bili zelo napeti in
kvalitetni, saj so kar štiri borbe
bile končane šele po podaljških.
Gledalci, ki jih je bilo nekaj
deset, so bili nad borbami nav-
dušeni, posebej pa so navdušili
najmlajši tekmovalci, in sicer
Matej MURAT, Mihec ZELEN-
KO in Bojan KORPAR.
Rezultati: do 25 kg: 1. Matej
Murat, 2. Mihec Zelenko, 3. Bo-
jan Korpar; do 30 kg; I. Barbara
Murat, 2. Andrej Vindiš, 3. Ma-
tej Srdinšek; do 40 kg: I. Boštjan
Murat, 2. .lure Meško, 3. Maja
Ozmec; do 50 kg; I. Boštjan Zaj-
šek, 2. Aleš Gregorec, 3. Mihael
Ličen; nad 50 kg: 1. Dejan Pe-
vec, 2. Simon Fras, 3. Siniša Sto-
jadinovič.
Vsi tekmovalci, ki so osvojili
prva mesta, so dobili diplome.
zmagovalci pa še lepe medalje.
Sodili so: Vladimir Sitar, Zvone
Zinreich, Dušan Pavlica in Alojz
Vidovič.
Zvone Zinreich
Izpit za karate nazive
v četrtek, 9. maja, je v OŠ dr. Ljudevita Pivka potekalo doslej
najštevilčnejše izpitno polaganje za karate nazive v SKK Jože Lacko
Ptuj. Pred strokovno komisijo kluba je 22 članov in članic prikazalo
svoje borilne spretnosti. Od tega jih je 14 položilo zadnji beli pas (6.
kyu), 6 pa jih je osvojilo oranžni pas (4. kyu): Branko Rodošek, Borut
Tement, Sebastijan Strmšek, Gorazd Grula, Alenka Rižnar in Daniel
Tašner. Zeleni pas (3. kyu) sta si pridobila Sonja Žumer in Drago Fu-
rek. Polaganje je potekalo v izredno prijetnem vzdušju, saj so mnogi
obiskovalci prišli vzpodbujat svoje znance in prijatelje.
Andrej Cafuta, ki se zaradi bolezni ni udeležil uradnega dela po-
laganja, je v torek, 21. maja, na izrednem izpitu osvojil plavi pas (2.
kyu).
Silvo Vogrinec
Uspela strelska
prireditev
Lovska družina Velika Nede-
lja je tudi letos uspešno organizi-
rala tradicionalno meddružinsko
tekmovanje v streljanju na umet-
ne golobe v počastitev 45-letnice
delovanja.
Tekmovanje je bilo v soboto in
nedeljo, 18. in 19. maja, na avto-
matskem strelišču pri lovskem
domu v Trgovišču. Kljub temu
da nam je vreme nagajalo, je tek-
movanje potekalo brezhibno in
tudi vedrega razpoloženja ni
manjkalo.
Ekipe je sestavljalo po pet
strelcev. Vsak je v ekipni konku-
renci streljal na deset golobov, v
posamični pa na trikrat pet golo-
bov. V kategoriji ekip je nastopi-
lo 65 lovcev strelcev iz Slove-
nije in Hrvaške. Med 13 družina-
mi je zmagala LD Ormož, drugo
mesto je dosegla LD Spodnje
Ptujsko polje iz Sobetinec in tre-
tje LD Libeliče.
Med posamezniki je bil naj-
boljši Franc Antolič iz zmagoval-
ne ekipe LD Ormož, drugo me-
sto je zasedel Franc Praprotnik,
prav tako iz LD Ormož, in tretje
Viktor Cvetko iz Sobetinec.
Prve tri ekipe in prvi trije po-
samezniki so prejeli v trajno last
lepe pokale, dar lovskega prijate-
lja iz Italije, zmagovalna ekipa
pa še prehodni pokal firme Cvet-
ko, d.o.o., iz Trgovišča.
V	tekmovanju za posebno na-
grado je v športnem slogu med
48 tekmovalci dosegel prvo me-
sto Emil Sontor iz LD Zec Vrati-
šinec, na drugo mesto se je uvr-
stil Danilo Kondeč iz LD Libeli-
če in na tretje Predrag Kanišič iz
LD Zec Vratišinec.
V	lovskem slogu je med 42 tek-
movalci zmagal Miljenko Kos iz
LD Šljuko G. Mihaljevec, drugo
mesto je zasedel Josip Gregurec
iz LD Zelendvor, tretjeuvrščen
pa je bil Emil Sontor iz LD Zec
Vratišinec.
Vsi nastopajoči v športnem in
lovskem slogu so prejeli prakti-
čne nagrade, za katere že več let
poskrbi referent za strelstvo v
družini Stanko Čurin.
Že v soboto, 18. maja, je bilo
tekmovanje posameznih članov
lovskih družin iz občine Ormož
za pokal krajevne skupnosti Veli-
ka Nedelja. Med 49 lovci je zma-
gal Dušan Cvetko, drugouvršče-
ni je bil Milan Cvetko, oba člana
družine organizatorice, in tretji
Franc Tomažič iz LD Bresnica-
Podgorci.
Proti večeru je prireditev skle-
nil starešina Lovske družine Ve-
lika Nedelja Dušan Cvetko.
Vsem tekmovalcem se je zahvalil
za sodelovanje, najboljšim eki-
pam in posameznikom čestital k
uspehu ter jim obenem podelil
pokale, spominske medalje, di-
plome in praktične nagrade. Tu-
di to pot je bila ob prisrčnem slo-
vesu izrečena misel, da jih druži
duh plemenitega tekmovanja in
iskrenega toyarištva.
Tone Kalie
Največ zanimanja je bilo za tablo z rezultati.
(Foto: T. Race)
III. KARATE POKAL JOŽE LACKO 91
Sonja Žumer na pohodu
v petek, 17. maja, je v dvorani Center potekalo
m. tradicionalno karate tekmovanje za Lackov
pokal, ki ga je organiziral SKK Jože Lacko Ptuj.
Nastopajoči so se pomerili v borbah ekipno za
moške in posamezno za ženske. Zmagal je KK
Limbuš pred drugouvrščeno ekipo SKK Boris Ki-
drič II iz Maribora, SKK B. Kidrič I pa je prema-
gal SKK Jože Lacko.
Tekmovanje je potekalo v znaku spopada med
dvema generacijama. Starejšo so predstavljali ka-
rateisti iz Limbuša, mlajšo pa Mariborčani in Ptuj-
čani. To se je najbolj pokazalo v borbi med Leo-
nom Vaupotičem in 15 let mlajšim Goranom Vuči-
čem. Borba je delovala kot lekcija očeta sinu; Vau-
potič je zmagal z rezultatom 6:2.
SKK J. Lacko ta večer ni imel dovolj športne
sreče. Enako kot v SKK B. Kidrič se je tudi v Ptu-
ju zamenjala generacija tekmovalcev in si šele pri-
čela nabirati izkušnje. Kdo pa je rekel, daje zače-
tek lahek?
Od Ptujčanov seje najbolje odrezal Saša Čeh, ki
je blestel v borbi proti Gregorju Reichenbergu in
zmagal s 6:0. Zelo je razveselil tudi ognjeviti Dra-
go Furek, ko je s 5:3 premagal Mariborčana Aleša
Cehiča. Domačini so dali vse od sebe in polovica
jih je prvič nastopila. Za ptujsko ekipo so se bori;
li: Saša Ceh, Andrej Cafuta, Drago Furek, Borut.
Tement, Sebastijan Strmšek in Gorazd Grula.
V disciplini borbe posamezno za ženske se je
pomerilo 7 tekmovalk. 1. mesto je osvojila republi-
ška prvakinja Tatjana Nedeljko pred klubsko ko-
legico Nino Gomolj. Domačinka Sonja Žumer pa
je v finalni borbi premagala Mariborčanko Janjo
Stukovnik z rezultatom 5:2 in si priborila 3. mesto;
Za Sonjo je bil to prvi nastop in z njim je najavila
svoj pohod med najboljše tekmovalke Slovenije.
Alenka Rižnar (Ptuj) ni imela sreče in je izpadla že
v I. kolu.
Poseben gost večera je bil Ljubo Javoršek, pio-
nir slovenskega karateja in lastnik prvega privat-
nega kluba pri nas. Za korektno sojenje so skrbeli
najboljši sodniki v Sloveniji: Primož Debenak,
Ivan Cerič in Vilijam Klajmšek. Tekmovanje je
komentiral Mladen Kutnjak iz Limbuša.
Ob glasbi je bila prireditev popestrena s številni-
mi demonstracijami karateja, kenda, tameshiwari-
ja, nožev sai in tai chija v izvedbi domačega kluba.
V veliko zadovoljstvo organizatorja kljub deževne-
mu vremenu tudi gledalcev ni primanjkovalo, i
Silvo Vogrinec
tednik - 30. maj 1991
PA ŠE TO - 15
Ptuj—Palonia
Branik 1:3
športna dvorana Center, gle-
dalcev 2(K). Ptuj: Murko, V les.
Godec, Jug, Jamšek, Knez, Raz-
t)oršek, Marjeta Knieršič, Marta
Emeršič, Golob in Gojkošek.
V športni dvorani Center sta
se v pokalnem odbojkarskem
srečanju sestali ekipi OK Ptuj in
Paloma Branik II. iz Maribora.
Igralke Paloma Branika so po-
vedle z 2:0 v nizih in kazalo je na
njihovo gladko zmago. Toda
igralke Ptuja so po dveh izgu-
bljenih nizih v tretjem zaigrale
veliko bolje in prevzele vajeti v
svoje roke ter niz ob bučnem na-
vijanju dobile s 15:12. Omenimo,
da so igralke iz Maribora tudi v
tretjem nizu povedle z 2:8, toda
po minuti odmora in vstopu v
igro Jamškove, Knezove in
Emeršičeve ter odlični blokadi
na mreži Murkove in Razborško-
ve so Ptujčanke rezultat obrnile v
svojo korist 9:8. Mariborčanke v
četrtem nizu niso dovolile nika-
kršnega presenečenja in so ga z
lahkoto dobile s 15:4. Posebno v
četrtem nizu se je videla tudi ra-
zlika v kvaliteti igre med naspro-
tnicami.
Igralke Ptuja niso igrale slabo,
lahko rečemo odlično, toda ni
jim uspelo iztržiti več kot časten
poraz.
Mimogrede naj omenimo, da
je Odbojkarski klub Ptuj 17.
aprila z zasebnim podjetjem iz
Maribora podpisal pogodbo o
poslovnem in športnem reklami-
ranju njihove dejavnosti, tako da
se sedaj imenuje Odbojkarski
klub OZON Ptuj.	I. z.
Judoistom Gorišnice
trije naslovi
Na nedavno končanem članskem prvenstvu Republike Slovenije
v judu za člane in članice v Celju so tekmovalci in tekmovalke iz Judo
kluba Gorišnica dosegli izreden uspeh in prvič v kratkem delovanju
kluba dosegli tri članske republiške naslove in več drugih vidnih uvr-
stitev. Zadnji uspeh je potrdil večletno uspešno strokovno delo pri
vzgoji domačih tekmovalcev, ki so uspešno prešli kategorije pionirjev
in kadetov ter se v kategoriji mladincev več kot uspešno uveljavili v
članski konkurenci.
Prvi članski republiški naslov tekmovalca, vzgojenega v klubu
ptujske občine, je osvojil 18-letni jugoslovanski mladinski reprezen-
tant Damijan PETEK v kategoriji do 78 kg. Prepričljivo je premagal
vse svoje vrstnike in dokazal, da nima enakovrednega nasprotnika v
Sloveniji, čeprav je najmlajši osvajalec naslova.
V	kategoriji do 71 kg je bronasto medaljo osvojil Mitja KO-
STEVC, ki seje po enoletni pavzi zaradi služenja vojaškega roka več
kot uspešno vrnil na tekmovalne blazine in dokazal, da medalje, os-
vojene na prejšnjih mladinskih prvenstvih, niso bile naključne.
Tretje mesto je v kategoriji nad 95 kg osvojil perspektivni mladi-
nec Jože MARIN. V najbolj dramatičnem dvoboju prvenstva je pre-
magal 15 let starejšega in čez 30 kg težjega bivšega reprezentanta Ju-
goslavije in osvajalca mnogih državnih in evropske medalje domači-
na Stanka Anderleta. Pomanjkanje Hzične pripravljenosti mu je pre-
prečilo nastop v finalu.
V	ekipi Gorišnice, ki je v članski kategoriji po posebnem točko-
vanju dosegla peto mesto, sta nastopila še Marjan BOGDAN in Alojz
KOJC, ki pa jima je vidnejšo uvrstitev preprečila višja težinska kate-
gorija, v kateri sta nastopila zaradi prekoračitve nekaj dekagramov te-
lesne teže, vendar s svojo borbenostjo nista razočarala.
Velik uspeh je z delitvijo prvega mesta dosegla ženska ekipa, ki
je prav tako zelo mlada, saj jo sestavljajo samo mladinke, ki imajo
možnost nastopa še na mladinskem prvenstvu konec tega leta.
Republiški naslov sta osvojili Lidija MARIN v kategoriji do
72 kg in Smiljana PETEK v kategoriji do 66 kg. Prav slednja je poka-
zala največje tehnično znanje in je naslov osvojila v kategoriji, ki je
bila najmočnejša.
_ Drugo mesto v kategoriji do 61 kg je dosegla Natalija ZEMLJA-
RIČ, tretje pa do 66 kg Božena KELENC. Pravico nastopa na član-
skem DP v Novem Sadu so si priborili Smiljana in Damijan Petek,
Jože in Lidija Marin ter Natalija Zemljarič.
Upamo, da se bo politična situacija umirila, tako da se bodo tek-
movalci prvenstva lahko udeležili in se ne bo ponovila situacija s
pravkar organiziranega državnega prvenstva za mlajše kategorije v
Beogradu, kamor uvrščeni tekmovalci Gorišnice zaradi znanih do-
godkov skupaj z večino klubov Slovenije in Hrvaške niso odpotovali.
Franc Nasko
Štiri medalje
za Ptuj
V soboto in nedeljo je bilo v
Kranju finale članskega republi-
škega atletskega pokala. Mladi
tekmovalci iz AK Ruj so osvojili
tri srebrne in eno bronasto me-
daljo. Dejan Doki je bil drugi v
suvanju krogle, Franci Jerenko v
teku na 200 metrov, srebrna pa je
tudi fantovska štafeta 4 krat 400
metrov. Tretje mesto so fantje
osvojili v štafeti 4 krat 100 me-
trov.
Četrta sta bila Boris Krabonja
(400 m) in Robi Prelog (1500 m),
peta Vanja Kotar (400 m), šesti
pa Romana Šega (kopje), Matjaž
Iskra (200 m) in Vanja Kotar
(400 m). V skupni uvrstitvi klu-
bov sta ptujski ekipi peti, zmago-
valci pa so članice in člani IBL
Olimpije iz Ljubljane. Dodati je
potrebno, da so vsi ptujski tek-
movalci in tekmovalke še mla-
dinci oziroma mladinke.
Verbančiču
Fizirjev pokal
Ptujski pilot Tomi Verbančič
je zmagal na 25. tekmovanju mo-
tornih pilotov za Fizirjev pokal v
Čakovcu. Najboljši je bil v skup-
nem seštevku treh disciplin: na-
vigacijsko letenje, točno pristaja-
nje in izvidništvo. Ekipno je
zmagal Zagreb pred Celjem in
AK Ptuj. Nastopilo je 25 motor-
nih pilotov iz Slovenije, Bosne in
Hercegovine in Hrvaške.
l.k.
DRAVA - ALUMINIJ 1:1
v prvi medobčinski nogometni ligi je bilo v predzadnjem kolu
najbolj zanimivo v Ptuju, kjer sta se Drava in Aluminij razšla z neo-
dločenim izidom. Drugi rezultati: Dornava —Gerečja vas 1:1, Hajdo-
še—Skorba 2:0, Hajdina-Stojnci 0:1, Slovenja vas- Bukovci 1:1 in
Markovci Pragersko 0:1.
Pari zadnjega kola (sobota ob 17.00): Gerečja vas —Markovci,
Pragersko Drava, Aluminij-Slovenja vas, Bukovci —Hajdina,
Stojnci Hajdoše in Skorba Dornava.
V območni nogometni ligi je Impol v Slovenski Bistrici igral 1:1
z mariborskim Železničarjem, Središče pa je z 0:1 izgubilo v Rušah.
l.k.
TURNIR NA HAJDINI
športno društvo Hajdina prireja 7. in 8. junija ob 19. uri veliki
nočni turnir v malem nogometu, ki bo na nogometnem igrišču na Sp.
Hajdini. Prvonagrajenec dobi nagrado v višini 5.000 dinarjev in po-
kal, za drugo mesto je nagrada 3.000 din in pokal, tretjeuvrščeni pa
prejme 2.000 din in pokal. Nagrajen bo tudi najboljši strelec turnirja.
Prijave sprejema društvo eno uro pred pričetkom turnirja, lahko
pa jih pokličete na tel. 773-941 (od 7. do 9. ure). Prijavnina znaša 500
din.
Velikonedeljčani republiški osnovnošolski
prvaki v rokometu
v četrtek, 23. maja, je bil v
športni dvorani v Veliki Nedelji
republiški finale šolskih športnih
društev v rokometu. Pod spre-
tnim vodstvom trenerja Antona
Laha in ob burnem navijanju
gledalcev je domačinom, učen-
cem OŠ Velika Nedelja, uspel
»veliki met«. Postali so republi-
ški šolski prvaki v rokometu pri
starejših pionirjih. V odločilni
tekmi proti igralcem iz OŠ Ribni-
ca so zbrali dovolj moči in jih
premagali z golom prednosti.
V zmagovalni ekipi so nastopi-
li: Bohinec, Skok, Dovečar, A.
Horvat, Bezjak, Vizjak, Kame-
nar, Kumer, Korpar, Mesarec,
Korada, Belec, in B. Horvat.
Za najboljšega igralca je bil
proglašen Damjan Škaper (OŠ
Ribnica), za najuspešnejšega
strelca Robert Bezjak (OŠ V. Ne-
delja), za najboljšega vratarja pa
Rajko Djukič (OŠ Ribnica).
Rezultati: V. Nedelja--Bakov-
ci 9:9, Ribnica—Metlika 10:7, V.
Nedelja-Metlika 13:8, Metli-
ka—Bakovci 10:9, V. Nedelja —
Ribnica 9:8.
Vrstni red: I. Velika Nedelja
—	5 točk, 2. Ribnica — 4 točke,
3. Metlika — 2 točki, 4. Bakovci
—	1 točka.
Maturlrall pred 30 leti
v soboto, 25. maja, proti večeru so se v gostilni Zlata goska na
Ptuju sešli maturantje 4. a razreda šolskega leta 1960/61, ki so maturi-
rali na takratni ptujski gimnaziji v Prešernovi ulici. Ta generacija je
bila zelo učinkovita, saj so poleg nekaterih danes v Sloveniji najmo-
čnejših podjetnikov maturirali tudi trije današnji doktorji znanosti,
kar je verjetno slovenski rekord za razred z 22 dijaki.
Slovesnosti se je udeležilo poleg štiriinosemdesetletnega razred-
nika, profesorja Arnolda Pavliniča, tudi 17 nekdanjih sošolcev in pre-
živeli so lepe urice ob obujanju spominov. Sošolci so sklenili, da se
bodo odslej sestajali pogosteje. Kljub temu da so takratni dijaki pov-
zročali svojim profesorjem mnogo preglavic, so se kasneje v življenju
močno uveljavili na raznih področjih. Izmed njih izhajajo tudi trije
zdravniki, več inženirjev, ekonomistov in drugih poklicev. Želimo
jim, da bi se dobro uveljavljali tudi v naslednjih letih.	AŽ
Polnilnica plina v Slovenji vasi
v enem od bivših skladišč Mercatorja — Izbire — Panonije Ptuj
v Slovenji vasi je od ponedeljka odprta poslovalnica plina CO^. Odprl
jo je podjetnik Tone Napast iz Rogaške Slatine. Polnilnica je rezultat
skupne naložbe Tehnoplina iz Kutine in Plinkona, firme Toneta Na-
pasta.
V polnilnici je mogoče v eni uri napolniti 15 tridesetkilogramskih
jeklenk. Odprta je vsak dan med 7. in 15. uro. Interesenti lahko pusti-
jo jeklenke v polnilnici ali pa tudi počakajo, da jih bodo napolnili.
Plin CO2 prodajajo po konkurenčnih cenah.
»Plinkon« je prva tovrstna zasebna polnilnica CO2 pri nas. V pri-
hodnje naj bi jo razširili še na polnilnico mešanic plinov in drugih
tehničnih plinov.
Kot zatrjujejo poznavalci takšne dejavnosti, nova polnilnica ne
bo onesnaževala okolja.	MG
Tri srca Mirku Vindišu
Mirko Vindiš je prepričljivo dobil tek na 21 kilometrov na med-
narodnem maratonu Tri srca v Radencih in s tem postal tudi letošnji
republiški prvak v malem maratonu. Na drugo mesto seje uvrstil nje-
gov klubski tovariš Geza Grabar, Golob iz Ormoža pa je bil peti.
1. k.
Še en uspeh judoistov
ptujske Drave
v soboto in nedeljo je bilo v Beogradu letošnje državno prven-
stvo za pionirje in mlajše mladince.
Pri pionirjih sta nastopila Dejan Vogrinec v kategoriji do 38 kg
in Sebastijan Kolednik v kategoriji do 42 kg. Dejan Vogrinec je zma-
gal v prvem kolu, v drugem kolu minimalno izgubil s kasnejšim zma-
govalcem, v repasažnih borbah pa je po dveh zmagah po sodniški
odločitvi izgubil borbo za tretje mesto, tako da je zasedel zelo dobro
peto mesto. Sebastijan Kolednik je gladko premagal vse nasprotnike
do polfinala. V borbi za finale je tesno izgubil s kasnejšim prvakom,
enako tudi borbo za tretje mesto, tako da je kljub vsemu zasedel zelo
dobro peto mesto.
Pri mlajših mladincih seje odlično odrezal Gorazd Sagadin v ka-
tegoriji do 59 kg. S tremi zmagami in dvema porazoma je zasedel
odlično peto mesto. Nastopila sta še Črtomir Munda (ena zmaga) in
Vida Borko.
Rezultati tekmovalcev Drave bi bili še boljši, če ne bi »stopili«
na blazine direktno iz vlaka. To se jim je poznalo pri borbah za meda-
lje, ko so bili že precej utrujeni kljub dobri pripravljenosti.
S. T.
Priprave na napeljavo kabelske televizije
že skoraj poldrugi mesec delu-
je v ormoški krajevni skupnosti
iniciativni odbor za napeljavo si-
stema kabelske televizije. Ormož
je namreč eno izmed redkib šta-
jerskih mest, ki še nima sistema
KT\'. Predsednik iniciativnega
odbora Slavko Petek se je povezal
X Obrtno zadrugo Priekija > Lju-
tomeru in ta je Ormožanom dala
ponudbo za napeljavo. Konec mi-
nulega tedna so se dogovorili, da
bodo v blagovnici TI M A f Ormo-
žu postavili sistem, \amestili so
več televizorjev, da so si občani
lubko ogledali štiri satelitske pro-
grame in internega, kakršen bo v
Ormožu, ko bo imel postavljen si-
fitem KTV.
Kako daleč ste trenutno z vsemi
pripravami?
Slavko Petek: Povezali smo se
z.Obrtno zadrugo Priekija iz Lju-
tomera in ta nam je dala ponud-
bo, kljub temu da ta še ni dokon-
čna. Povabili so nas v Ljutomer,
l^jer je skoraj 85 odstotkov ob-
"ločja občine pokrite s KTV. Si-
stem je, kot smo uspeli videti, za-
dosti kvaliteten, da bodo občani
Zadovoljni. Z akcijo smo doslej
"ekoliko mirovali, ker se je v Or-
•^ožu pripravljal občinski refe-
l"^ndum, sedaj pa lahko nadalju-
jemo.
Kako bo s plačilom?
Slavko Petek: O tem je še ne-
kaj problemov. Cena, ki je tre-
nutno še orientacijska, ker ne ve-
mo, koliko bo naročnikov, naj bi
bila za individualne hiše 800
nemških mark, za stanovanja v
blokih pa 600 nemških mark.
Občani bodo lahko razdelili ta
sredstva na deset obrokov. Raču-
namo med 500 in 600 interesenti.
Naročniške pogodbe lahko skle-
pajo občani že od minulega če-
trtka na krajevni skupnosti. V
tem tednu pa bomo člani inicia-
tivnega odbora obiskovali obča-
ne na domu. Problem bo, če se
bo dogodilo, da ne bo dovolj za-
nimanja v kakem blokovskem
naselju ali v ulici; potem ima ini-
ciativni odbor pravico, da sistem
tam sploh ne napeljuje.
Kdaj nameravate pričeti delati?
Slavko Petek: Investitor to
naj bi bila krajevna skupnost,
kljub temu da bodo to izključno
sredstva naročnikov KTV in ne
iz samoprispevka mora zbrati
izvajalca del, v šestih mesecih pa
bi morali potem sistem zgraditi.
V začetku je mišljen samo za Or-
mož in Hardek za strnjeno na-
selje, pozneje pa bi ga širili tudi
na druge vasi. Pogoj je seveda
zadostno število naročnikov.
Vse, ki se želijo vključiti v sistem
KTV, opozarjam, da je pogodba
napisana tako, da cena velja za
tiste, ki bodo pogodbo podpisali
do prvega julija, od prvega julija
naprej je že 15 odstotkov višja.
Vsi, ki se bodo prijavili šele po
napeljavi sistema, bodo plačali
za 30 odstotkov več.
Če bo šlo vse tako, kot ste si za-
mislili, bodo lahko krajani Ormo-
ža in Hardeka ob novem letu 1992
že gledali programe KTV.
Slavko Petek: V pogodbi
obljubljamo šest zemeljskih pro-
gramov (te, ki jih dobimo tudi
sedaj), krajevni interni program,
ki bo seveda sestavljen iz nekakš-
nega teleteksta, se pravi iz pisa-
nega programa, imamo pa mož-
nost, da damo tudi kakšno uro
posnetega programa tedensko,
potem bo še 8 satelitskih progra-
mov po izbiri odbora. Verjetno
se bomo odločili za štiri progra-
me v nemškem in za štiri v angle-
škem jeziku, obljubljamo pa tudi
še dodatno štiri radijske ukv pro-
grame, seveda najbolj kvalitetne.
Upajmo, da se bodo občani
odločali za sistem, kajti antene na
strehah kazijo podobo mesta.
Slavko Petek: Ko bo naš si-
stem pričel delovati, upamo, da
bomo lahko dali antene s streh
in polepšali Ormož, pozneje tudi
okolico. Sistem v prvi fazi res ne-
kaj stane, pozneje pa bo vzdrže-
vanje zelo poceni, ceneje, kot če
bi občani vzdrževali svoje ze-
meljske antene, če pa ima kdo še
svojo satelitsko anteno in spre-
jemnik, je potem veliko dražje
kot sistem KTV.
Vida Topolovec
Slavko Petek
16 — TV SPOREDI
30. maj 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 30. maj 1991
ZA RAZVEDRILO — 17
18 - OGLASI IN OBJAVE
30. maj 1991 - TEDNIK
»ODPRAVIMO KAJENJE V JAVNIH PROSTORIH IN OIHAJMO ZRAK BREZ TOBAČNEGA DIMA«
Škodljivost pasivnega kajenja
Letos se bomo /e četrtič spomnili na JI. nmj — Sieto\ni dun nekajenja. Pote-
ka! bo pod geslom: ODPRAVIMO k \Jt\Jh \ JA VMH PROSTORIH - 1)1-
HAJMOZRAh BREZ TOBACSF.CA DIMA!
Ponovno je pred nami torej prilož-
nost, da na različne načine posvarimo
pred škodljivostjo kajenja.
Akutne in kronične posledice aktiv-
nega kajenja so dodobra znane. Vse
več je tudi dokazov o škodljivosti pa-
sivnega kajenja, kateremu so izposta-
vljeni nekadilci med njimi otroci, no-
sečnice, kronični bolniki.
Malokdaj se pomisli na vpliv kaje-
nja matere na še nerojenega otroka
oz. kajenje staršev na otroka ter škod-
ljivosti tobaka odraslim pasivnim ka-
dilcem.
Cigaretni dim škoduje otroku še ve-
liko bolj kot odraslim. Njihova pljuča
se začnejo razvijati 24 ur po spočetju.
Bronhiji se razdvojijo šele po porodu
in so ob rojstvu še dokaj nepopolni.
Do 8 leta starosti se število pljučnih
mešičkov poveča s 24 milijonov na
200-350 milijonov. Ravno zato so v
tem času otrokova pljuča zelo občut-
ljiva.
Med 2000 sestavinami tobaka je
okrog 300 strupenih. Nekatere med
njimi (ogljikov monoksid, nikotin in
rakotvorne snovi) ustavijo ali motijo
naravni razvoj pljuč. V telo prodira
tobak v obliki dima in drobnih del-
cev, ki povzročajo motnje v dihanju.
Prizadeta je tudi imunska in celična
zaščita, ker se sčasoma uničijo dlačice
na sluznici, ki ščitijo pred okužbami
in umazanijo.
Zarodek je zelo občutljiv za cigare-
tni dim od samega začetka nosečnosti
in ta poleg drugih snovi prehaja skozi
posteljico. Otrok matere, ki je kadila
med nosečnostjo, se rodi v povprečju
z 200 g manjšo porodno težo, marsi-
kateri je preobčutljiv in s slabo razvi-
timi pljuči. Matere kadilke tudi dva-
krat pogosteje rojevajo nedonošenč-
ke, čeprav so rojeni ob roku. Pri otro-
ku kadilcev je majhna porodna teža
posledica plodovnega neposrednega
zaostajanja v rasti, značilno pa je tudi
zmanjšanje dolžine in obsega glave,
prsnega koša in ramen. Lahko pa ka-
jenje matere povroči pomanjkanje ki-
sika ploda, kar pripelje do splava,
prezgodnjega poroda, pa tudi do
umrljivosti novorojenčka.
Težko je reči, kakšne bodo kasnejše
posledice na otroku starša (staršev)
kadilcev. Jasno pa je, da se nevarnost
pljučnih in dihalnih bolezni poveču-
je, če se pasivno kajenje nadaljuje oz.
mladostnik prične kaditi (kar je v dru-
žinah kadilcev zelo pogosto!). Kaje-
nje staršev ima največji vpliv v prvem
letu otrokovega življenja. Dojenčki,
ki vdihavajo cigaretni dim, lahko za-
čnejo piskajoče dihati, to pa je že
znak okvare pljuč in bronhijev.
Otrok tudi postane zaradi hujših ali
blažjih poškodb pljuč občutljivejši za
različne mikrobe in viruse, z leti pa
lahko pride pri odraslem človeku celo
do prenapihnjenosti pljuč.
S temi vrsticami staršev in drugih
kadilcev ne želim obtoževati, ampak
posvariti in podučiti. Dovolj je že, da
premislijo, da je skupna površina
pljučnih mešičkov, ki pridejo v stik z
zrakom ali njegovimi onesnaževalci,
več kot 100 m^; pljuča pa vsak dan
sprejmejo približno 9.000 litra zraka.
Zrak in to čist — je torej življenje!
Zato starši - kadilci, poskrbite
vsaj za zdravje svojih otrok, če vam že
lastnega ni mar. Ce se že ne morete v
zaprtem prostoru vzdržati cigarete, je
potrebno dobro prezračiti prostore,
saj se sestavine tobaka dolgo zadržijo
v zraku. Ne kadite v avtomobilu,
predvsem pa ne v prisotnosti otrok.
Bodimo zgled, toliko bolj, če sploh ne
kadimo!
Največ torej storimo zase in za
zdrahe svojih najdražjih, če ne kadi-
mo. Ce že morate, kaditi pa spoštujte
nekatera načela lepega vedenja.
Pasivno kajenie ni nedolžno tudi za
odraslega. Na u^-iuvuih mestih v glav-
nem izredno potrpežljivo prenašamo
kadilce. To lastnost bo potrebno opu-
stiti, sploh, če hočemo ohraniti lastno
zdravje in se izogniti raznih škodlji-
vih posledic, predvsem pa pljučnega
raka, ki je najtežje ozdravljiv, a se ga
najlažje izognemo.	•
Kajenja na avtobusih v glavnem ni
več, na vlakih so v večini ločeni vago-
ni za kadilce in nekadilce.
Zelo redka pa so druga mesta, kjer
se tudi pogosto znajdemo. Tudi v re-
stavracijah, gostiščih, disko klubih in
drugod bi lahko bili ločeni prostori.
Morda pa bi bili kljub temu dono-
sni?!
Tudi v zdravstvenih ustanovah bi
kajenje morali odpraviti; odpraviti pa
predvsem obnašanje tistih, ki se s ci-
gareto v roki sprehajajo pred bolniki.
Pri zvezi društev nekadilcev Slove-
nije je promovirana Zelena knjiga ne-
kadilstva. Namenjena je vzpodbuja-
nju in uveljavljanju nekadilstva. Na-
menjena je vzpodbujanju in uvelja-
vljanju nekadilskega stila pri vsakda-
njem življenju in delu. Lepo bi bilo,
če bi se v tej knjigi znašlo tudi katero
od podjetij oziroma zavodov naše ob-
čine, ki obenem dosledno upošteva
tudi zakon o varstvu pri delu.
Potrudimo se, predvsem zdravstve-
ni in prosvetni delavci! Pomislimo ha
svoje zdravje in na zdravje soljudi ter
skupaj preprečimo, da bi se znašli na
rjavih straneh Zelene knjige nekadil-
stva.	VT
Poslanica generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Hiros-
hija Nakajime ob Svetovnem dnevu nekajenja 31. maju 1991:
Svetovna zdravstvena organizacija si že vrsto let priza-
deva za družbe brez tobaka, v katerih predstavlja nekaje-
nje družbeno normo.
Moja poslanica za pretekla svetovna dneva nekajenja
vam je prinesla mojo skrb zaradi vznemirljivega položaja
v zvezi z ženskami in kajenjem ter zaradi nevarnosti za
otroke in mlade ljudi, s katerimi .'ie srečujejo, ko odraščajo
v stalni skušnjavi, da bi kadili, oziroma v tujem tobačnem
dimu.
Geslo za SI. maj 1991 se glasi: »Odpravimo kajenje v
javnih prostorih — dihajmo zrak brez tobačnega dima!«
Opozorila morajo vsekakor ostati: vendar pa lahko gleda-
mo na ta dan tudi kot na dan dosežkov in praznik. Lahko
si lastimo zmage na mnogih področjih: številke obstajajo
in vsakdo sijih lahko ogleda. V mnogih deželah so razgla-
sili zakone in predpise: kajenje so pregnah iz vrste javnih
prostorov in iz javnih prevoznih sredstev. Zato naj hi 3L
maj 1991 predstavljal tudi dan, ko vsaka vlada — tudi lo-
kalna oceni napredek pri obvladovanju problemov, pove-
zanih s tobakom, in ugotovi, kaj je še treba storiti, da bi
bili vsi državljani deležni enakega zdravstvenega varstva.
Zaščita nekadilcev je napredovala, vendar pa tega nika-
kor ni hib enostavno doseči! Sedaj skoraj povsod vedo. da
predstavlja kajenje drugih glavno tveganje za zdravje ne-
kadilcev. Raziskave »pasivnega kajenja«, od katerih je
nekatere izvajala Mednarodna agencija Svetovne zdrav-
stvene organizacije za raziskave raka, so dokazale, da pri-
sotnost kancerogenih in drugih snovi v tobačnem dimu
ogroža zdravje nekadilcev, če so v zakajenem okolju.
Poleg tega da gre pri vzdržnosti kajenja na javnih me-
stih in v javnem prostoru za vljudnost in normalno upošte-
vanje drugih ljudi, predstavlja tudi korist za okorele kadil-
ce, liste prave odvisnike od tobaka. Gre za to, da prekinejo
kajenje vsaj za kratek čas. In morda jih ho to prepričalo,
da se da živeti brez tobaka tudi daljše obdobje.
Pred tridesetimi leti so bili na javnih mestih in na javnih
prevoznih sredstvih napisi »Pljuvanje prepovedano« nekaj
povsem vsakdanjega v mnogih delih sveta. Sedaj jih vidi-
mo le redkokje. Upamo, da bo na podoben način napočil
dan. ko ne bomo več videli opozoril »Kajenje prepoveda-
no«, ker bo nekajenje družbena norma. V duhu upanja,
da se bo to zgodilo kmalu, vas prosim, da se dejavno pri-
družite Svetovni zdravstveni organizaciji pri pripravah za
Svetovni dan nekajenja 1991.
Hiroshi Nakajima. M. D.. Ph. D.
generalni direktor SZO
MLADI PEVCI IZ OŠ TONETA ŽNIDARIČA IN FRANCA OSOJNIKA NAVDUŠILI
Naj živi pesem!
Dvorana Narodnega doma v
Ptuju je bila v sredo, 22. maja,
polna do zadnjega kotička. Kako
tudi ne, saj je zapelo blizu 200
mladih grl iz osnovnih šol Tone-
ta Žnidariča in Franca Osojnika
v Ptuju.
Tako smo slišali prikupne igri-
ve pesmice zbora prvošolčkov
obeh šol, nekoliko resnejše pe-
smice otroških pevskih zborov
obeh šol in že kar zahtevne pe-
smi obeh mladinskih pevskih
zborov. Oba dirigenta — Greta
Glatz iz OŠ Toneta Žnidariča in
Ladislav Pulko iz OŠ Franca
Osojnika — sta pokazala, da se
da z malo več truda narediti veli-
ko, za kar jima je čestitala tudi
ravnateljica Marija Šumandl.
Več kot dvajsetim mladim pev-
cem, ki bodo ob koncu leta zbo-
ra zapustili, so ob koncu izročili
pisna priznanja in se jim iskreno
zahvalili.
Foto: M. Ozmec
TEDNIK - 30. maj 1991
OGLASI IN OBJAVE - 19
VOJAK STREUAL NA ELEKTRIČARJA OB PTUJSKI VOJAŠNICI
Incident ali nesrečno naključje
(Nadaljevanje s prve strani)
Delavec Elektra Ruj Franc Premužič je v zadevo vklju-
čen povsem naključno. Takole je opisal dogodek:
»24. maja sem se po končani službi peljal na Vičavo k
tastu. Na cesti Olge Meglič sem dohitel naše vozilo Rena-
ult 4 serviser, ki je zavijalo v Ferkovo ulico. Svoje vozilo
sem ustavil na pločniku ceste Olge Meglič in peš šel za
delavcema v vozilu.
Do njiju sem prišel pri TP Vičava M, ko je Boris Fras že
opravljal zahtevane manipulacije in je bil v nizkonape-
tostnem prostoru TP, Murko pa je stal zunaj pri vratih.
Ko meje zagledal, je stopil k meni. Za ograjo vojašnice je
bilo vse mirno, straže nisem videl.
Opazil sem, da je takrat Boris Fras že stopil iz TP in se
pripravljal, da zaklene vrata. Med zaklepanjem seje slišal
neki nedoločen glas; pogledal sem v njegovi smeri in za-
gledal za ograjo glavo ležečega vojaka in cev, ki je molela
v višini okrog 30 cm nad tlemi skozi ograjo v dolžini cca
20 -30 cm. Na ta glas je Boris Fras odgovoril v smislu,
naj se ne šali, trenutek za tem se je slišal strel in videl
sem, da je nekaj scefralo Frasove hlače okrog kolena in
da je klecnil. Zakričal je: »Au, zadet sem«.
Takoj zatem je padel drugi strel, krogla je švignila mi-
mo Murkove glave. Obrnil sem se in stekel, da bi čimprej
prišel do telefona. Za sabo sem slišal še dva strela.
Najbližji telefon, za katerega sem vedel in je bil dose-
gljiv, je bil v trgovini. Od tam sem poklical št. 92; ko se
nihče ni takoj oglasil, sem poklical št. 771-889, to je DCV
ELEKTRO MARIBOR v Mariboru, in zahteval, da javi
Postaji milice v Ptuju in reševalni postaji v Ptuju, daje bil
pri TP Vičava II ustreljen v koleno Boris Fras (pogovor je
posnet v DCV).«	M. Ozmec
15. SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
itna obsoo'- incidi
Dogajanje na 15. skupnem zasedanju zborov skupščine občine Ptuj je poteka-
lo v pričakovanju najavljene ocene dogodkov v Mariboru in Ptuju ob koncu prejš-
njega tedna.
Do tega je prišlo v zadnji točki
dnevnega reda. Pred tem so poslanci
(nič več delegati, saj so to sprejeli v
okviru sprejemanja Poslovnika Skup-
ščine občine Ptuj) razpravljali o kme-
tijstvu v občini F^uj. Ker je bila dan
prej o tem obširna razprava na razšir-
jeni seji izvršnega sveta, o tem poro-
čamo v posebnem sestavku na str. 3.
Tudi tokrat je nekaj poslancev dalo
svoje pripombe na pripravljeno gradi-
vo, vendar se te pripombe bistveno ne
razlikujejo od tistih na seji IS. Skup-
ščina je sprejela razvojne usmeritve
kmetijstva, izvršni svet pa jih bo do-
polnil glede na pobude razpravljal-
cev.
V nadaljevanju so sprejemali pred-
loge in osnutke številnih odlokov ter
dali soglasje k preoblikovanju Sred-
nješolskega centra Dušana Kvedra v
javni zavod. Le-ta bo po reorganizaci-
ji razdeljen v gimnazijo, ekonomsko,
kmetijsko in tehnično šolo ter skup-
nost zavoda.
Dogodki v Mariboru in ranjen de-
lavec Elektra v Ptuju so odmevali tu-
di v ptujskih skupščinskih klopeh.
Poslanci sicer niso razpravljali, tem-
več so poslušali temeljite opise do-
godkov. Na zasedanje sta namreč pri-
šla udeleženca neljubega dogodka
(priča in rešitelj obstreljenega), z de-
legatskimi vprašanji pa se je oglasil
tudi predstavnik ptujske garnizije.
Predsednik skupščine Vojteh Raj-
her je poslancem opisal ukrepanje in
izjave predsedstva, prebral je poroči-
lo Postaje milice, dogodke, predvsem
kontaktiranje s ptujsko garnizijo pa je
opisal načelnik Oddelka za ljudsko
obrambo mag. Janez Mere.
Za govorniški oder je stopil tudi
predstavnik garnizije in opisal voja-
ško plat dogajanja v petek popoldan.
Njegove izjave so v več primerih nas-
protovale izjavam civilnih udeležen-
cev incidenta; župan je njegovo trdi-
tev, da je transformatorska postaja
vojaški objekt, označil kot neresnico.
Poleg obsodbe medijev zaradi poro-
čanja o dogodku je označil kot ko-
rektno obnašanje radia Ptuj, ki je v
ponedeljek objavil celotno izjavo
ptujske garnizije. Ocenil je tudi, da so
Ptujčani ravnali trezno in razen z av-
tomobilskimi sirenami niso izražali
nezadovoljstva nad ravnanjem voj-
ske.
Po razpravi so poslanci z večino
glasov (razen enega) podprli začetek
postopka, s katerim bodo na nasled-
nji seji spremenili odlok o volilnih
območjih tako, da bo poslanec garni-
zije izgubil pravico sodelovanja v ob-
činskem parlamentu. Prav tako so
podprli ravnanje občinskega predsed-
stva in sprejeli naslednjo izjavo v pe-
tih točkah:
Skupščina občine Ptuj:
1.	odločno obsoja ravnanje povelj-
stva garnizije Ptuj zaradi napada na
delavca Elektra Ptuj, v katerem je bil s
strelnim orožjem ranjen g. Boris Fras,
ogrožanja varnosti občanov, grobega
oviranja pri nudenju prve pomoči ra-
njencu in groženj enoti Postaje milice
Ptuj.
2.	zahteva od preiskovalnih in pravo-
sodnih organov, da v najkrajšem času
opravijo preiskavo in ovadijo odgovor-
ne osebe.
3.	predlaga republiški skupščini, da
imenuje posebno komisijo z nalogo
osvetlitve ozadja dogodkov v Ptuju, do-
godke same in ravnanje vpletenih.
4.	Zagotoviti se mora pravična od-
škodnina za poškodbe in strah prizade-
tim osebam in
5.	Zaradi groženj, uperjenih zoper
interese meščanov Ptuja, skupščina ob-
čine Ptuj razglaša akterje incidenta iz
garnizije Ptuj za nezaželene in jim
odreka gostoljubje.
J. Bračič
Predstavnik JLA je ob opisu
dogodkov po vojaški verziji po-
stavil naslednja delegatska vpra-
šanja:
1.	Kdo je izdal ukaz delavcem
Elektra Ptuj ter jih pripravil do
tega, da do transformatorske po-
staje prihajajo skrivaj čez njive,
sadovnjake in vrtove brez pred-
hodne najave in običajnega po-
stopka in izključujejo elektriko
na transformatorski postaji, ki je
lastnina JLA?
2.	Zakaj predsedstvo občine ni
reagiralo na naše opozorilo, izre-
čeno direktorju Elektra Ptuj ter
načelniku Oddelka za LO g. Mer-
cu, da naj ne izključujejo infra-
strukture za vojašnico, ker v nas-
protnem primeru prevzamejo vso
odgovornost za posledice, ki bo-
do z njegovo uresničitvijo more-
biti nastale?
3.	Na kaj predsedstvo SO Ptuj
misli s pozivom organizacijam,
da zamrznejo odnose s korpu-
som, in z izjavo g. Rajherja, da bo
vrnjeno z isto mero ter da bodo
ustrezno ukrepali? Na kakšne
mere in ukrepe se misli?
4.	Zakaj je predsedstvo SO.Ptuj
odstopilo od že vnaprej dogovor-
jenega sestanka s predstavniki
garnizije Ptuj ob 19.30?
Delegatsko vprašanje podjetju
Eiektro Ptuj:
Zakaj je celotno akcijo izklju-
čevanja električne energije na
vseh vojaških objektih organiziral
in izvajal g. Franc Premužič, od
koga je podjetje dobilo ukaz in
zakaj se ni upošteval običajen na-
čin najave in prihoda delavcev?
Izjava predsednika SO Ptuj
Vojteha Rajherja
(odgovor na izjavo komande garnizije Ptuj)
Naša skupna volja je predvsem uresničevati s plebiscitom izraženo
voljo Slovencev. Čeprav z vso ostrino zavračamo in obsojamo ravnanje
poveljstva garnizona JLA na Ptuju, bo o preteklih dogodkih razpravljala
Skupščina občine Ptuj 28. maja 1991 in jih ocenila. Oceniti bo morala te-
roristični napad pripadnikov JLA na civilne objekte in civiliste, ogrožanje
varnosti občanov, brutalno oviranje pomoči ranjenemu in grožnje pripad-
nikom posebnih enot milice.
Zato pozivam vse občane naše občine na dostojanstveno zavračanje
ravnanj JLA in da se ne odzivajo na morebitne provokacije.
Z AVTOM PRED AVTOBUS
Prejšnji torek, 21. maja, ob
4.40 je Anica Vesenjak s Turške-
ga Vrha 100, KS Zavrč, s parkir-
nega prostora pred zasebno hišo
speljevala z osebnim avtomobi-
lom na regionalno cesto. Pri tem
pa ni bila pozorna na avtobus, ki
je prav tedaj pripeljal iz smeri
Varaždina, vozil pa ga je Stjepan
Ponudič. Avtobus se je z izogiba-
njem poskušal izgoniti trčenju,
kljub temu pa je zadel v levo
stran osebnega a-vtomobila in ga
zbil po cestišču. Anica Vesenjak
je bila pri tem hudo poškodova-
na in so jo prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
Z MOPEDOM PO NASIPU IN
V TELEFONSKI DROC
V ponedeljek, 20. maja, okoli
18. ure se je Damjan Režonja s
Partizanske 9 v Lenartu na kole-
su z motorjem peljal od Ruperč
proti Zamarkovi, KS Lenart. Za
naseljem Močno je v blagem pre-
glednem ovinku zapeljal na de-
sno bankino in nato še kakih
50 m po bankini, kjer je trčil v
drog telefonske napeljave. Če-
prav je mopedist med vožnjo
uporabljal varnostno čelado, se
je pri trčenju huje poškodoval in
so ga prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
MLADOLETNI KOLESAR
HUDO POŠKODOVAN
Po regionalni cesti od Ptuja
proti Hajdini se je v sredo,
22. maja ob 17. uri peljal z oseb-
nim avtomobilom Jože Leber iz
Mejne ceste 14 v Ptuju. V bližini
dovozne poti proti cerkvi mu je z
desne nenadoma zapeljal s kole-
som 11-letni deček S.G. iz Ptuja.
Deček se je namreč s kolesom
vozil po makadamski cesti in ni
zmanjšal hitrosti, ko je pripeljal
na regionalno cesto. Leber je
močno zaviral, kljub, temu pa je
trčil v zadnje kolo dečkovega ko-
lesa. Dečka je vrglo po cestišču
in se je pri tem huje poškodoval.
Prepeljali so ga v ptujsko bolniš-
nico, kjer so med drugim ugoto-
vili zlom roke. Le za las je manj-
kalo, pa bi lahko bile posledice
brezskrbne vožnje s kolesom
mnogo bolj tragične.	FF
Javna zahvala
Zahvaljujemo se Dimi Kolariču
iz Kettejeve ulice v Ptuju za nesebi-
čno pomoč našemu očetu, možu in
sinu Borisu Frasu.
Frasovi iz Pivkove ulice v Ptuju
Obvestilo komande
garnizije Ptuj
Pripadniki garnizije Ptuj, voja-
ki, starešine in civilne osebe, za-
poslene v naši garniziji, izražamo
globoko in iskreno žalost zaradi
ranitve delavca ELEKTRA Ptuj,
do katere je po naši oceni prišlo
po nepotrebnem, ker je komanda
garnizije pravočasno v kontaktih
z odgovornimi občinskimi organi
naredila vse, da do kakršnegakoli
incidenta ne bi prišlo.
Presenečeni smo zaradi eno-
stranskih, netočnih in nekorek-
tnih izjav posameznih občinskih
organov neposredno po dogodku,
ki so dane brez kakršnihkoli dej-
stev in brez konsultacije s koman-
do garnizije in pred vsemi uradni-
mi izjavami civilnih in vojaških
preiskovalnih organov.
V interesu stvarne resnice o
tem neljubem in žalostnem do-
godku želimo obvestiti javnost,
da se ne strinjamo z enostranskim
in tendencioznim poročanjem
prek sredstev javnega obveščanja,
kajti priče so bili desetine pripad-
nikov garnizona in meščanov, ki
so takrat bili v bližini mesta doga-
janja.
Postopek delavcev ELEKTRA
Ptuj ni bil v skladu s predhodnim
dogovorom o obveščanju koman-
de garnizona o opravljanju del na
tem področju. Nenajavljeni in
prikriti delavci niso reagirali na
opozorila stražarja; nasprotno,
do njega so se obnašali nekorekt-
no in žaljivo, to pa je privedlo do
neljubega dogodka.
Odločno izjavljamo, da tega in-
cidenta nismo izzvali in zanj ne
moremo biti odgovorni.
Zaradi tega so poziv na zamr-
zovanje odnosov kot tudi predpi-
sovanje dodatnih ukrepov proti
garniziji in pripadnikom JLA v
Ptuju ter kvalifikacije s strani na-
jodgovornejših ljudi v občini, da
gre za teroristično dejanje, eno-
stransko obveščanje preko Radia
Ptuj in drugih sredstev informira-
nja izzvali posebno ogorčenje
vseh pripadnikov garnizije, kajti
glede na vse dosedanje sodelova-
nje občanov in garnizije za to ni
nobene osnove.
Počutimo se meščani Ptuja in
tega okolja, zato ob tej priložno-
sti želimo izjaviti, da bomo kot do
sedaj dajali svoj prispevek k raz-
vijanju mesta Ptuja in medseboj-
nih odnosov in s tem namenom
bomo dosledno in brezkompro-
misno izvajali svoje naloge.
Še najbolj pa si želimo, da do
takšnih in podobnih incidentov
ne bi več prihajalo.
PRIPADNIKI GARNIZIJE
PTUJ
Ptujski izjavi o
dogodkih v Pekrah
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je v petek, 24. maja, na izredni
seji, na kateri so bili tudi predsednik občinske vlade, načelnik oddelka
za ljudsko obrambo in komandant občinskega štaba teritorialne obram-
be občine Ptuj, ocenilo, da .so pekrski dogodki popolno nasilje vojske
nad pravom, diplomacijo, politiko in moralo, skratka nad vsemi oblika-
mi civilizacijskih komunikacij in družbenih vrednot. V zvezi s tem je
sprejelo naslednjo izjavo:
Predsedstvo Skupščine občine
Ptuj obsoja nasilno dejanje mari-
borskega korpusa JLA v prosto-
rih Skupščine občine Maribor in
zlorabo gostoljubja v Skupščini
občine Maribor.
Skupščine občin na območju
delovanja mariborskega korpusa
pozivamo, da ocenijo, ali delega-
ti korpusa še izpolnjujejo pogoje
za opravljanje mandata v skup-
ščinah občin.
Občane občine Ptuj pozivamo,'
da ohranijo lastno dostojanstvo,
organizacije pa, da zamrznejo
odnose s korpusom, dokler ne
bo izrečeno javno opravičilo, ker
ocenjujemo, da ie bilo storjeno
dejanje napad na slovensko su-
verenost.
Predsedstvo
Skupščine občine Ptuj
V PETEK DOPOLDNE SO SE SESTALE VSE STRANKE, ZASTO-
PANE V PTUJSKEM PARLAMENTU IN SPREJELE NASLED-
NJO IZ J A VO:
Ob zadnjih dogodkih v Mari-
boru vse stranke, zastopane v
ptujski skupščini, obsojajo deja-
nje jugoslovanske armade. Deja-
nje pomeni necivilizirani posto-
pek, ki je v nasprotju z veljavnim
mednarodnim, pravom, in pred-
vsem napad na suverenost Repu-
blike Slovenije, ki je na plebisci-
tu potrjena volja slovenskega na-
roda.
Ta poseg armade je okupator-
sko dejanje, ki nasprotuje volji
slovenskega naroda. S tem je
grobo kršena pravica slehernega
državljana Slovenije, da skupaj z
drugimi živi v svoji državi.
Občane pozivamo, da mirno
in dostojanstveno ter brez nase-
danja provokacijam izrazijo svo-
je nezadovoljstvo, hkrati pa s
svojim obnašanjem preprečijo
morebitno šiijenje incidentov,
saj bi nasedanje kakršnikoli pro-
vokaciji pomenilo uslugo nas-
protni strani.
Z obžalovanjem je potrebno
ugotoviti, da jugoslovanska ar-
mada ni več tisto, kar bi morala
biti. Zato jo je potrebno smatrati
za nasprotno stran. Kot takšna si
tudi lasti pravico, da zavre pro-
cese osamosvajanja Republike
Slovenije, s svojimi dejanji pa
pomeni odkrit napad, na katere-
ga je potrebno tudi ustrezno od-
govoriti.
Menimo, da je edina možna
rešitev nastale situacije le v izbiri
mirnih sredstev. Izbrana sredstva
pa ne smejo pomeniti popušča-
nja ali kompromisov, saj bi s
takšnimi dejanji armadi priznali
vlogo in položaj, ki ji ne gre.
Občinski zbor SDZ Ptuj
SDP Ptuj
SKZ-LS Ptuj
SSS Ptuj
SKD Ptuj
LDS Ptuj
Zeleni Ptuja
osebna kronika
RODILE SO: Lidija Pavlinič, Dra-
ženci 35/b, Hajdina — Tjašo; Vesna
Gretič, Durmanec 126 — Valentino;
Nežika Bedenik, Nadole 13, Žetale
—	Aleša; Majda Halec, Videm ob
Ščavnici 22 — deklico; Zdenka Ko-
drič, Bukovci 146, Markovci ~ dekli-
co; Cvetka Klemenčič, Podgorci 25,
Ormož — deklico; Jožefa Vogrinec,
Skorba 60, Hajdina — dečka; Ivanka
Šumiga, Ježovec 35, Ivanec — dečka
in deklico: Jadranka Bajs, Šetalište
Ivice Božiča 4, Krapina — dečka;
Kristina Kmetec, Stanošina 3/a, Pod-
lehnik — Dušana; Andreja Gajšek,
Žetale 99 — dečka; Andreja Glažar,
Dežno 5/a, Podlehnik — deklico; Jo-
žica Cafuta, Ptuj, Ul. 25. maja 15 —
Vladimirja; Irena Reberc, Zamušani
50, Gorišnica — deklico; Sonja Ma-
kovec, Pobrežje 141, Videm - dekli-
co; Silva Kokol, Prešernova 22, Ptuj
—	deklico; Majda Fajfarič, Mikloši-
čeva 10, Ptuj — Ano; Marjana Me-
ško, Mihovci 20, Vel. Nedelja — Lu-
cijo; Marija Frlež, Polenšak 42 — de-
čka; Irma Belšak, Koračice 22, To-
maž - Aleksandro; Marija Cajnko,
Kajuhova 11, Kidričevo — Tamaro.
POROKE V PTUJU: Marjan Škri-
pač in Marija Kovačič, Gorišnica 84;
Emil Bračič, Štuki, Ul. 5. prekomor-
ske brigade 17, in Marija Sagadin,
Stražgonjca 40; Stanislav Fošnarič in
Ana Drevenšek, Repišče 49/a; Slav-
ko Starčič in Marjeta Forštnarič, Po-
lenšak 48; Zvonko Predikaka, Pleter-
je 37, in Darinka Moge, Strnišče 10;
Ivan Murko, Zg. Pristava 41, in Darja
Šibila, Gerečja vas 20/d; Davorin
Skok, Vurberg 47, in Andrejka Ce-
bek, Štuki, Pivkova ul. 11; Emil Ze-
bec, Dubrava, Varaždinska 38, in Mi-
ra Težak, Turški Vrh 51; Marjan He-
ričko, Kamnica, C. v Rošpoh 127/a,
in Marjana Lah, Ptuj, Remčeva 5.
POROKI V ORMOŽU: Marjan
Bobnarič, Mali Brebrovnik 31, Ivanj-
kovci, in Brigita Potočnik, Veliki Bre-
brovnik 57, Miklavž pri Ormožu; Mi-
lan Govedič in Marjeta Jambriško,
Mihalovci 19, Ivanjkovci.
POROKE V LENARTU: Franc
Leš in Marija Ruhitel, Zg. Partinje 46,
Jurovski Dol; Mirko Krajnc in Mar-
jeta Žmavc, Gočova 14; Igor Petovar
in Alojzija Klobasa, Zg. Porčič 45,
Gradišče.
UMRLI SO: Ignac Anzelc, Rabelč-
ja vas, Hercegova ul. 7, roj. 1935 — u.
21. maja 1991; Anton Čeh, Ptuj, Dra-
ženska c. 9, roj. 1917 — u. 19. maja
1991; Marija Urbanja, Sakušak 48,
roj. 1894 - u. 9. maja 1991; Stanislav
, Vinkovič, Gajevci 17, roj. 1934 — u.
20. maja 1991; Genovefa Zajšek, Breg
7, roj. 1933 - u. 22. maja 1991; Peter
Kukovec, Markovci 81, roj. 1923 —
u. 23. maja 1991; Franc Hoedl, Nova
vas pri Ptuju 118, roj. 1927 ^ u. 23.
maja 1991; Martin Žula, Veliki Vrh 3,
roj. 1920 - u. 25. maja 1991.
mmmmm^m^^maamm
TEDMIK
TEDNIK Je nasledik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNiK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari
bor.
Oproščeno prometnega davk«
po obvestilu Izvršnega svet£
Skupščine Republike Sloveniji
številka 3132 z dne 28. 2. 1991-