Celje - skladišče D-Per 545/1980 j. i .isouubbS , JUN COBISS o Leto 8 Glasilo CZO STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE logaška Stalina Junij 1980 Kaj kažejo nekateri kazalci o poslovanju steklarne? Obetajo se še boljši osebni dohodki! Dokončnega obračuna po plačani realizaciji ali prodaji med dvema periodičnima obračunoma ne moremo delati, zato so v tem poročilu predstavljeni nekateri kazalci o poslovanju naše steklarne le na osnovi fakturirane ali zaračunane prodaje in drugih podatkov o poslovanju, ki pa se do polletnega obračuna ne bodo več spremenili. Podrobni podatki o poslovanju naše steklarne pa bodo na voljo iz periodičnih obračunov tozdov za letošnje prvo polletje! Fizični obseg proizvodnje za maj kaže, da je bil letos to prvi mesec, v katerem smo plan proizvodnje v kosih in v kilogramih dosegli. Sicer smo plan v kosih že dosegli v februarju, nismo pa ga takrat dosegli tudi v količini. Seve- da pa smo, gledano komulativno ah v seštevku dosežkov v vseh petih mesecih letošnjega leta, v zaostanku za letnim planom v kosih in v količini. Za planirano proizvodnjo v kosih zaostajamo za 4,1%, za planirano proizvod- s \ Preberite Vse bolj bomo cenili domače znanje 3 Izobrazbena sestava zaskrbljujoča 4 Prvi znaki kažejo napredek 6 Če vas zanima, preberite! 7 Stanovanjska posojila 7 Izpolnjujemo teoretično znanje učiteljev praktičnega pouka 8 Tik pred maturo 9 Pridobljeno znanje preizkusiti na vsakem koraku! 10 Poklonil se Titovemu spominu 11 Hodili bomo po Titovi poti! 12 Več zanimivosti iz drugih steklarn Jugoslavije 12 Varovati zdravje in ohranjati vitalnost 14 Kako iz kulturnega mrtvila? 13 Konec maja 1242 delavcev 13 Letos dovolj možnosti za vsakogar 14 Čvrsto smo si stisnili roke.. .15 Nagradna križanka št. 73 16 Brušenje zahteva med delom popolno delavčevo zbranost! - foto Z. Novak Tabela 1: Izpopolnjevanje proizvodnega plana v aprilu in maju 1980, primerjano s proizvodnjo v aprilu in maju 1979 kazalci April Maj Indeksi april Indeksi maj Narejeno Planirano ■Narejeno bosež. 198o/79 t)osez.&o Loeez. Dosež.80 T955 1979 196o 198o 1979 Plan. 8o 198o/79 Plan. 80 V kosih 434.546 4o4.o92 458.750 383.212 410.196 lo8,5 94,7 93,5 loo, 1 V kilogramih lo6.981 loo.4o9 lo9.4oo 96.418 99.514 lo6,5 97,8 96,9 1o5,6 V dinarjih 25,221.596 17.o79.634 26.383.9oo 21,788.656 18.09&.847 147,7 95,6 12o,4 98,9 njo v količini, torej kilogramih, pa zao- Podrobnejši pregled o doseženih re-stajamo za 6,5%! zultatih v proizvodnji in v prodaji apri- la in maja letos kažeta tabeli 1 in 2! Tabela 2: Vrednost prodaje v aprilu in maju 1980, primerjana z dosežki v aprilu in maju 1979 April Maj Indeksi Vrednost 19So 197$ April Mej Dinarji 25.o81.521 2o,186.ol7 24,499.9o6 18,471.38o 124,2 132,3 USA dolarji 618.796 594.812 513.o73 469.790 lo4,o lo9,Ž devalvacija omogočila celotnemu našemu gospodarstvu lažje in uspešnješe vključevanje v mednarodno delitev dela, ki jo bo omogočil dvig naše konkurenčne sposobnosti, seveda pa se bo hkrati tudi močno podražil uvoz. En še nekaj o osebnih dohodkih! Ugodno finančno poslovanje nam omogoča tudi ugodnejše povečanja Tabela 3: Povprečni mesečni osebni dohodki v steklarni letos, primerjani s poprečnimi mesečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu SR Slovenije v dinarjih! Meseci 198o Povprečni osebni dohodek v steklarni Indeksi 1980/79 Povprečni osebni dohodek gospodar. SRS Indeksi SRS/Steki. Januar 5.998,95 13o,3c 7.864,00 131,10 Februar 6.521,20 14o,lo 7.691,oo 117,9o Marec 7.oo9,7o 149,oo 7.818,00 lll,5o April 6.929,40 lo3,80 1) 112,8o Maj 8.098,75 155,73 1) 96,5o Povorečje 6.887,85 134,11 D 113,lo Opomba 1: Ker še nimamo podatkov o povprečnem osebnem dohodku v gospodarstvu SR Slovenije za april in maj letos, smo primerjali naše osebne dohodke s povprečnimi mesečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu SR Slovenije za letošnji marec! Sicer pa imamo za april le podatke o fakturirani ali zaračunani prodaji in še to le za štiri tozde - za proizvodne temeljne organizacije združenega dela. Osnovni kazalci so zanje naslednji: v seštevku Kazalci Dinarjev Celotni prihodek 26,265.179 Porabljena sredstva lo,078.834 Dohodek 16,686.345 Obveznosti iz dohodka 5,337.889 Čisti dohodek 11,348.456 Ostanek čistega dohodka 2,64o.5o4 Izvoz 13,872.956 Po plačani realizaciji ali prodaji se bo celotni prihodek naše steklarne in ostanek čistega dohodka še povečal. Najboljše rezultate pa beležimo v prodaji, saj je bila ta v aprilu v primerjavi z lansko v istem mesecu, večja za 24,5%, v maju pa je bila v primerjavi za lansko v istem večja kar za 32,3%. V teh dveh mesecih drugega tromesečja je bilo povečanje izvoza nekoliko manjše, kot je bilo v letošnjem prvem tromesečju. Vseeno pa je letošnji izvoz od januarja do maja v primerjavi z' izvozom v enakem obdobju lega 1979 kar za 33% večji, kar je vsekakor zelo ugodno! Izvoz se bo vrednostno še povečal...! V naslednjih mesecih se bo naš izvoz, merjen v dinarjih, še močno povečal. Kot veste, je bil 6. junija letos naš dinar devalviran glede na čvrsto valuto za 30%, kar pomeni, da ustreza enemu USA dolarju 27,34 dinarja! Zaenkrat nam še niso znane nove stimulacije ah spodbude za izvoz na posamezna območja, vendar lahko pričakujemo, da bodo ostale v dosedanjih mejah; torej v tistih, ki so veljale do 1. maja letos in ne v tistih, ki so bile napovedane po 1. maju letos! Tako bo sredstev za osebne dohodke in s tem ugodnejšo rast naših osebnih dohodkov, kot je bilo to mogoče v preteklih Narejeni izdelki, zaščiteni v ustrezni embalaži, čakajo na odpremo kupcem širom po domovini in na tujem... foto Z. Novak letih, v katerih smo občutno zdrknili pod republiško povprečje. Že lansko leto smo uspeli zmanjševati razliko med povprečnim mesečnim dohodkom v naši steklarni in med povprečnim mesečnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije. Kako nam je uspelo v letošnjih mesecih, pa kaže tabela 3! Kot kaže tabela 3, se v povprečnem mesečnem osebnemu dohodku približujemo gospodarstvu SR Slovenije, smo pa še vedno pod njihovo ravnijo. Delavski sveti tozdov so sprejeli za junij in julij novo vrednost točke in sicer 16.00 dinarjev. To bo pomenilo glede na to, da je bila v letošnjih prvih štirh mesecih vrednost točke 14,00 di- narja, dvig povprečnega komulativne-ga mesečnega osebnega dohodka (seštevka mesečnih dohodkov v prvem polletju, deljenega s 6!), ki bo še bližji povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v gospodarstvu SR Slovenije! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Zakaj ne zanemarjati novatorske dejavnosti? Vse bol bomo cenili domače znanje V vseh usmeritvah bodočega gospodarskega razvoja SR Slovenije zasledimo tudi težnjo, naj bi se v bodoče mnogo bolj, kot smo se do sedaj, opirali na lastno znanje. Razvijali naj bi visokoproduktivno avtomatizirano proizvodnjo, ki naj bi temeljila predvsem na domači pameti. Zakaj? Nikakor ne moremo zanemariti ali prezreti dejstva, da smo to področje v preteklosti obravnavali zelo mačehovsko. Vsem se je zdelo kar samoumevno v tujini kupovati licence, patente in drugo podobno »nakopičeno« znanje, ki ga zajema široko področje industrijske lastnine. O tem se je mogoče prepričati, če zvečer sedete pred televizijski sprejemnik, ga vključite in gledate ter poslušate propagandne oddaje. Najrazličnejši predmeti široke potrošnje, kot so: pralni praški, osvežilne in brezalkoholne pijače, zobne kreme, kozmetični izdelki, prehrambeni izdelki, oblačila itn. so izdelani v sodelovanju s tujimi firmami ali po njihovih licencah. To pa hkrati pomeni, da so mnoga podjetja s tem tudi prisiljena uvažati surovine in reprodukcijski material, ki mora biti takšen, da zagotavlja standardno kakovost takšnih licenčnih proizvodov. In že smo morda pri enem, niti ne tako nepomembnem dejavniku, ki je tudi vplival na slabšanje zunanjetrgovinske bilance. Zato smemo povzeti, da se pamet v najširšem pomenu besede vedno dobro prodaja in da bo tako tudi v bodoče! Zaradi tega je usmeritev v vseh na- ših planskih dokumentih, naj se v bodoče opiramo na lastno znanje, na domače surovine in reprodukcijske materiale, vsekakor edino pravilna. Kako pa je pri nas? V preteklosti temu pomembnemu vprašanju nismo namenjali dovolj pozornosti! Morda je vzrok za to tudi to, da smo delali iz dneva v dan na enak način na mnogih področjih, a smo le živeli - gospodarili relativno dobro... Vendar se je že in se bo položaj bistveno spremenil! Sedaj smo rogaški steklarji pretežni izvozniki, in če želimo na tujih trgih biti konkurenčni tudi v bodoče, bomo morah tudi mi na tem področju zaorati ledino! Ročna steklarska industrija je dejavnost s tradicijo, ker dolgo časa ni bilo revolucionarnih sprememb. Šele zadnja leta smo priče večjim spremembam tudi na tem področju. Novi sistemi topljenja stekla, nove tehnike dela, dodelave in brušenja ter s tem pogojeni novi načini organizacije dela so v tujini že prevladujoča oblika. Strojni način proizvodnje stekla je pa v zadnjih treh desetletjih doživel pravo revolucijo. Vsem tem pozitivnim spremembam, ki so se zgodile v zadnjih letih, se bomo morali na osnovi gospodarskih zakonitosti prilagoditi tudi mi! Pri načrtovanju bodočega srednjeročnega razvoja bomo, kot vse kaže, tudi mi krenili na nova pota. Srečah se bomo s strojnim načinom proizvodnje... Upoštevajoč vse povedano bi poživitev inovacijske dejavnosti morala biti ena med našimi osrednjimi skrbmi v bodoče. Dejstvo pa je, da večjih uspehov takoj ne smemo pričakovati. Kot povsod bodo tudi pri nas šele rezultat dolgotrajnega dela, znanja in izkušenj. Razen tega je treba za tovrstno dejav- To je naša pridobitev! Traktor s cisterno, v kateri odvažamo nevtralizirano apno v deponijo dvakrat ali trikrat cenejše, kot opravljajo takšne storitve zunanji prevozniki! - foto Z.Novak 3 no st v delovni organizaciji ustvariti ustrezno klimo. Vsak, na prvi pogled še tako majhen prispevek, ki lahko omogoči lažje in uspešnejše delo, je vreden pozornosti. Nova, boljša orodja, drugačna organizacija dela, izboljšanje delovanja strojev, možnosti za varčevanje z energijo in s surovinami, izvorni delovni postopki ter prijemi,ooblikovanje izdelkov in še mnoga druga področja dajejo možnosti, da se mnogi vključimo v tovrstno dejavnost. Izvirnih idej ni nikoli dovolj. Razumljivo pa je, da ima nekdo, ki je s svojim delom prispeval k boljšim gospodarskim rezultatom, pravico do denarnega nadomestila. Tudi moralno priznanje marsikomu mnogo pomeni. Vrednotenje tega širokega področja je tudi polje, ki ga moramo čim prej temeljito obdelati! In še na nekaj bi kazalo opozoriti! Naša delovna organizacija združuje del sredstev iz dohodka v raziskovalni skupnosti Slovenije. Ta nato namenja ta sredstva za različne raziskave. Zato mislim, da bi se morali tudi mi čim prej odločiti, kakšne raziskave bi nam bile potrebne in ugotovljene raziskovalne potrebe prijaviti! Le na tak način bomo posredno koristno izrabili del sredstev, ki jih vsako leto obvezno izločamo iz dohodka v te namene. Razumljivo pa je, da bomo v bodoče za celovito področje raziskav, novator-stva in spodbujanje takšnih dejavnosti morali namenjati precej več sredstev! ZLATKO NOVAK Analiza kadrov v steklarni za obdobje 1976-80 Izobrazbena sestava zaskrbljujoča! V vsakdanji praksi vse prepogosto zanemarjamo vprašanje o kadrih oziroma o njihovem pomenu v družbeni reprodukciji. Zlasti velja to za njihovo načrtovanje vzporedno z načrtovanjem celotnega gospodarskega razvoja. Premalo se namreč zavedamo dejstva, da predstavljajo kadri - tako v proizvodnji kot tudi v razvoju družbe - zlasti še pri uresničevanju neposredne demokracije, temelječe na delavskem samoupravljanju, odločujoč pomen! Zakaj? Zato, ker zmorejo takšno vlogo oziroma nalogo uspešno opravljati le primerno strokovno izobraženi kadri. Torej kadri, ki se takšne svoje vloge zavedajo, saj jo le tako lahko odgovorno opravljajo! Kaj kažejo splošni podatki? Za to srednjeročno obdobje, torej za obdobje od leta 1976 do leta 1980, velja, da steklarna »Boris Kidrič« svojih proizvodnih zmogljivosti ni širila, zato tudi ni bilo potreb po intenzivnem zaposlovanju novih delavcev, razen v brusilnici »Dekor« Kozje, ki je bila zgrajena leta 1974 in je postopoma zasedala svoje zmogljivosti. Kljub temu pa smo se ves čas ubadali s pomanjkanjem kadrov in to predvsem ustreznih kvalificiranih dalavcev v tozdu Osnovna izdelava ter kadrov z visoko in višjo strokovno izobrazbo za opravljanje del skupnega pomena. Tako je bilo 31. decembra 1976 v steklarni 1152 delavcev, tri leta pozneje, to je 31. decembra 1979 pa jih je bilo 1236 ah 84 več, kar pove, da je daleč pod načrtovano rastjo zapo- ' slo vanj a ne samo v naši občini marveč tudi v širši družbeni skupnosti. Navedena rast zaposlenih je bila zabeležena predvsem na račun tozdov Dekor Kozje in Kristal, medtem ko je število zaposlenih v tozdu Osnovna izdelava v upadanju. Razen s pomanjkanjem ustreznih kadrov smo se v steklarni pretekla leta ubadali tudi z veliko fluktuacijo, to je deležem delavcev, ki so odšli od nas in ki so prišli med nas; to še zlasti velja za mlajše nekvalificirane delavce, ki so si iskali zaposlitev drugje, predvsem zaradi trenutno boljši osebnih dohodkov, v nekaterih primerih pa tudi zaradi neprimernih odnosov v svojih delovnih okoljih. Tako je bila fluktuacija v obravnavanem obdobju v stalnem naraščanju in V rubriki »Ostale šole« so zajeti štipendisti vseh drugih poklicnih šol in vseh srednjih, višjih ter visokih šol! se je gibala od 19,20% v letu 1976 do 29,61% v letu 1979. To pomeni, da se je v tem obdobju nanovo zaposlilo pri nas 649 delavcev, zapustilo pa nas je 565 delavcev. Sprotne potrebe po novih delavcih smo pokrivali z neposrednim zaposlovanjem delavcev po njihovi končani osnovni šoli, deloma pa tudi s štipendijami, ki smo jih predvsem namenjali za bodoče brusilce kristalnega stekla in za steklopihače. Pri iskanju kadrov za zaposlitev pa tudi za šolanje na steklarski šoli ugotavljamo, kako zanimanje mladih za eno in drugo upada. V steklarsko šolo se vpisujejo le tisti učenci, ki nimajo gmotnih možnosti za šolanje na drugih šolah, hkrati pa imajo taki učenci tudi v povprečju slab učni uspeh! V obdobju od leta 1976 do leta 1979 je imela naša steklarna skupno 415 štipendistov ah v povprečju vsako leto 404. Koliko za posamezne namene vsako leto, to je razvidno iz tabele 1! Tudi kvalifikacij ska struktura ah sestava naših delavcev ni ugodna. Boljše povedano, je zaskrbljujoča; zlasti, če Tabela 1: Število štipendistov steklarne »Boris Kidrič« v letih 1976-1979 za posamezne namene Namen štipendiranja Leto 1976 1977 1978 1979 Steklopihači 19 22 26 25 Brusilci kristalnega stekla 63 58 68 60 Druge šole 19 20 16 16 Skupaj 101 100 110 104 Tabela 2: Podatki o zahtevani in dejanski kvalifikaciji v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb steklarne »Boris Kidrič« 31. 12. 1979 (Z = zahtevano, D = dejansko! Temeljna organizacija združenega dela Zaposl. Visoka Višja str o- Srednja Nižja stro- delavcev strokovna kovna izo- strokovna kovna izo-izobrazba brazba izobrazba brazba VK K PK NK ZDZDZDZDZD Z D Z D Z D Z D Osnovna izdelava 423 400 — — 1 — 5 3 - - 141 — 157 57 29 47 90 293 Dodelava 149 156 - - 1 - 1 - - - 12 1 57 10 53 14 25 131 Kristal 311 321 - - 1 - - 3 - - 77 - 166 173 29 30 37 115 Dekor Kozje 70 93 - - 1 - - 2 - - 10 , 50 30 4 53 3 8 Servisne dejavnosti 79 72 - - 1 - 2 2 - - 15 6 38 39 12 5 11 20 Delavska restavracija 17 18 - - 1 - 2 - - - - 1 11 5 2 1 12 Prodajalna Naše staklo 10 10 - - 1 1 2 2 1 1 - - 6 2 - - - 4 Delovna skupnost 188 166 12 5 11 7 44 25 39 17 2 1 42 37 20 2 20 72 Skupaj 1.247 1.236 12 5 18 8 59 36 40 18 257 9 527 354 149 151 185 655 primerjamo dejansko kvalifikacijo z zahtevano kvalifikacijo po sistematizaciji del in nalog (prej delovnih mest). To najbolje kaže tabela 2, v kateri so prikazani podatki o zahtevani in dejanski kvalifikaciji po tozdih in za delovno skupnost skupnih služb za 31. december 1979! Iz tabele 2 je razvidno, da so po sistemizaciji zasedena dela in naloge (prej delovna mesta!) 99,11 odstotno, da ima zahtevano visoko strokovno izobrazbo 41,66% delavcev, da ima zahtevano višjo strokovno izobrazbo 44,44 % de- lavcev, da ima zahtevano srednjo izobrazbo 61,01% delavcev, da ima zahtevano nižjo strokovno izobrazbo 45% delavcev, da ima zahtevano visoko kvalifikacijo 3,5% delavcev in da ima zahtevano kvalifikacijo 67,17% delavcev. Tako ima od vseh zaposlenih le 581 delavcev ah 47% odgovarjajočo kvalifikacijo! Zanimiva je tudi starostna struktura ali sestava... Pomemben kazalec za načrtovanje nadaljnjega zaposlovanja delavcev ozi- roma za načrtovanje potreb po novih delavcih je tudi starostna struktura ali sestava zaposlenih. Iz nje lahko, če Upoštevamo še nekatere druge kazalce, sklepamo o nadaljnji pospešenosti ali zmanjšanosti zaposlovanja novih delavcev, zlasti na daljši rok. Tabela 3 kaže starostno strukturo delavcev steklarne »Boris Kidrič« konec leta 1979 in povprečno starost delavcev v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb! Tabela 3: Starostna struktura delavcev steklarne »Boris Kidrič<• 31. decembra 1979 in njihova povprečna starost Temeljne organizacije Povprečna Število starost Starostni razred v letih zaposlenih ■ letih 10-20 21-25 26-30 31-35 36-^0 41-45 46-50 51-55 56-60 nad 60 Osnovna izdelava 400 32,59 83 24 53 72 68 55 35 7 3 - Dodelava 156 39,00 12 11 12 17 27 30 31 15 1 - Kristal 321 28,57 60 95 67 35 18 29 11 6 - - Dekor Kozje 93 23,10 32 42 12 4 1 2 - - - - Servisne dejavnosti 72 40,98 - 5 4 11 14 15 10 10 3 Delavska restavracija 18 30,80 3 4 3 3 2 1 1 - - 1 Prodajalna Naše staklo 10 42,00 - - 2 1 2 1 2 1 1 - Delovna skupnost 166 37,51 3 19 25 27 ,32 23 14 14 6 3 Skupaj 1236 32,66 193 200 178 170 164 156 104 53 14 4 Iz podatkov v tabeli 3 je razvidno, da ima najnižjo povprečno starost tozd Dekor Kozje in sicer 23,10 let, medtem ko imajo najvišjo povprečno starost delovna skupnost 37,51 let, tozd Dodelava 39 let, tozd Servisne dejavnosti 40,98 let in tozd prodajalna Našo sta-klo v Beogradu 42 let. Zato pričakujemo, da bo najbolj intenzivno zaposlovanje v naslednjem srednjeročnem obdobju v tozdu Dodelava; še zlasti, če bo delavcem v grobi brusilnici priznana beneficirana delovna doba, kar smemo upravičeno pričakovati tudi v temeljni organizaciji Servisne dejavnosti, v kateri je kar 13 delavcev starejših od 50 let! Natančnejše podatke o številu potrebnih delavcev bomo dobili z upoštevanjem predvidenih upokojitev, rednih in invalidskih, v naslednjem srednjeročnem obdobju, in z upoštevanjem predvidenega razvoja steklarne - zlasti na področju tehnologije dela! Zato bomo v prihodnji izdaji predstavili predvidene potrebe po kadrih v naslednjem srednjeročnem obdobju! 5 Za nas. rogaške steklarje, ta Toboljevičeva karikatura zagotovo ne velja! ALOJZ JUHART t V tozdu Osnovna izdelava se je sestala komisija, ki spremlja uresničevanje stabilizacijskega načrta Prvi znaki kažejo napredek! V petek, 6. junija se je sestala v temeljni organizaciji osnovna izdelava komisija za spremljanje uresničevanja stabilizacijskega načrta, sprejetega na začetku tega leta. Obravnavali so predvsem naslednja vprašanja: l. Bolniški stalež do 30 dni se je v letošnjih prvih treh mesecih zmanjšal v primerjavi z lanskoletnim v nekem obdobju za 24,1%, bolniški stalež nad 30 dni pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 11,3%. Skupaj je v letošnjih prvih treh mesecih bolniški stalež v primerjavi z lanskoletnim v enakem obdobju padel za 7,2%. Zanimivo pa je, da se je v letošnjem aprilu delež bolniških izostankov spet povečal; za 3,5% so se povečali bolniški izostanki do 30 dni in za 11,1% bolniški izostanki nad 30 dni! Tako, da je bilo v povprečju letos v aprilu vsak dan na bolniškem dopustu v tozdu Osnovna izdelava kar 33 delavcev, od tega 19 na bolniškem dopustu do 30 dni. Komisija je zato odločno predlagala, naj se še zaostri kontrolo bolnikov, ki so v bolniškem staležu! 2. Za zamudnike bodo še nadalje vodili posebne knjige, po preteku šestih mesecev tega leta pa se jim bo za manjkajoče delovne ure zmanjšal pripadajoči letni dopust. Kršilce delovnih dolžnosti je še naprej treba prijavljati in še naprej je treba dosledno uresničevati 115. člen Pravilnika o delovnih razmerjih. V bodoče bodo v tozdu še bolj strogo obravnavali neupravičene izostanke z dela, saj je bilo v aprilu vsak dan po 1,56 takih primerov, torej v dveh dneh po tri. V prvih štirih mesecih je tozd zaradi neupravičenih izostankov z dela izgubil 182 delovnih dni ali 23 briga-dnih dni, to pa je toliko, kot da ena brigada ne bi delala ves mesec! 3. Komisija ugotavlja, da je odhajanje delavcev v delavsko restavracijo sedaj organizirano, pa tudi uživanje alkoholnih pijač med delom se je zmanjšalo! Zbori delovnih ljudi so zunaj delovnega časa, žal pa z udeležbo na njih ne morejo biti zadovoljni!? 4. Da bi spoštovali dogovorjeni delovni čas, so se delavci dogovorili, da bo- do začenjali delati točno ob 5. uri in končevali delo ob 13. uri. Toda, vsi se dogovora ne držijo. Zato bo temu treba namenjati še več skrbi! 5. Opaziti je premike v varčevanju z materiali, kot so mazut, les, surovine itn., žal pa še ni nobenih znakov, da bi varčevali z zmanjševanjem črepinj in s porabo Samotnih izdelkov. 6. Pri zamenjavanju steklarskih loncev se steklo zadovoljivo prazni, to pa ne drži za III. in za V. peč. Zato delavci, ki delajo pri teh dveh pečeh, kaj takega ne bi smeli več dovoljevati, ker s tem povečujejo stroške! 7. Še vedno je namenjeno premalo skrbi kakovosti dela in kakovosti izdelkov! Še so primeri, da nekatere brigade izdelujejo steklene predmete in stekla neprimerne kakovosti. 8. Za stimuliranje večje predaje narejenih kosov v skladišče še ni bilo nič opaznega narejeno. Zato bo treba na teni področju vendarle že kaj narediti! 9. Kakovost stekla se je v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi s kakovostjo stekla v enakem obdobju lanskega leta bistveno izboljšala. Toda, s tem se ne bi smeli zadovoljiti, ker je mogoče kakovost še izboljšati! 10. V tozdu Osnovna izdelava je fluktua-cija, to je delež odhajajočih in prihajajočih delavcev zaradi iskanja boljše zaposlitve, še vedno prevelik. V letošnjih prvih štirih mesecih je tozd zapustilo 25 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo 18. Odšel je en pripravljaleč lesa zaradi invalidske upokojitve, odšlo je 16 odnašalcev in 6 krogličarjev, odšel je en delovodja, en mojster pa je bil poklicno rehabilitiran. Največji izpad ugotavljajo pri krogli-čarjih, zato menijo, da bo na jesen treba nujno organizirati poseben izobraževalni oddelek s skrajšanim programom za krogličarje. Praktični pouk naj bi imeli v steklarni, teoretični del pa v Steklarski šoli! Letos konča Steklarsko šolo sedem učencev, ki bodo prišli na delo v TOZD Osnovna izdelava, pa bo to pomenilo delno pokritje izpada zaradi odhajajočih delavcev! Tudi črepinje je treba skrbno vložiti v peč - foto Rebolj Kratke zanimivosti od tu in tam Če vas zanima, preberite! V tem sestavku objavljamo nekaj kratkih zanimivosti od tu in tam. Seveda, iz naše steklarne! Če vas zanimajo, jih le preberite! Stanovanjska posojila Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina objavlja na podlagi 51. in 65. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev tozd in delovnih skupnosti skupnih služb, ki so združeni v Steklarni »Boris Kidrič« ter na podlagi sklepa odbora za družbeni standard, sprejetega 18. junija letos Razpis za pridobitev stanovanjskega posojila za gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše v osebni lasti. Za posojilo po tem natečaju lahko zaprosijo delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da združujejo delo v kateri izmed tozd ali DSSS v okviru delovne organizacije Steklarne »BK« Rogaška Slatina in nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja oz. bodo izpraznili družbeno najemno stanovanje, - da še niso dobili stanovanjskega posojila v realnem obsegu - da imajo zagotovljeno lastno udeležbo ali končano gradnjo III. faze stanovanjske hiše, - da bodo posojilo uporabili za gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše v kraju, ki ni oddaljen od sedeža tozd več kot 20 km. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko znaša največ 30 % od vrednosti standardnega stanovanja, ki prosilcu pripada glede na število družinskih članov, posojilo za rekonstrukcijo stanovanjske hiše pa lahko znaša-50 % posojila za gradnjo stanovanjske hiše, vendar največ 50 % predračunske vrednosti rekonstrukcijskih del. Višina posojila je odvisna tudi od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana družine doseženega v letu 1979. V primeru, da sta v Steklarni zaposlena oba zakonca, lahko ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev oba zaprosita za posojilo. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše bo odobreno na največ 20 let po 2 % obrestni meri, posojilo za rekonstrukcijo stanovanjske hiše pa največ na 10 let po 4 % obrestni meri. Posojilo mora biti izkoriščeno v roku 6 mesecev po sklenitvi posojilne pogodbe. Vrednost m2 standardnega stanovanja je 9.000,00 din. Vlogi za posojilo je treba priložiti: - dokazilo o zagotovljeni lastni udeležbi oziroma o tem, da je že zgradil objekt do končane III. faze, - podatke o mesečnih dohodkih članov družine v letu 1979, - podatke o kreditni sposobnosti prosilca, - gradbeno dovoljenje in dokazilo o lastništvu oziroma pravici uporabe parcele, na kateri gradi. Vlogo za posojilo je treba vložiti na zato določenem obrazcu, ki se dobi pri vratarju, ali v tajništvu. Vlogo s priloženo dokumentacijo je treba vložiti v tajništvu Steklarne do 15. 7. 1980. Rezultati razpisa bodo objavljeni v 30 dneh po preteku roka za vlaganje vlog. Informacije v zvezi s tem razpisom daje splošno kadrovski sektor. Rogaška Slatina, 19. 6. 1980 Vodja splošno kadrovskega sektorja: Alojz Juhart ® Na referendumu smo delavci steklarne »Boris Kidrič« sprejeli dopoldan samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Novi samoupravni sporazum je v skladu z novimi družbenimi usmeritvami v stanovanjskem gospodarstvu, katerih osnovni namen je zagotoviti finančno soudeležbo kupca oziroma prosilca, ki se poteguje za stanovanjsko pravico ali za posojilo. Referenduma se je udeležilo 1.036 delavcev ali 83,4% vseh zaposlenih. Za sprejem pravilnika je glasovalo 838 delavcev, 160 jih je bilo proti sprejemu, 18 glasovnih lističev pa je bilo neveljavnih. ® Delavski svet organizacije združenega dela je sprejel poslovnik o delu organov samoupravljanja. Ta ureja način njihovega delovanja, potek sej, način objavljanja rezultatov, pripravljanje gradiv za seje, arhiviranje, potrebno število tistih, ki imajo pravice glasovati, vodenje zapisnikov in drugo. • Delavski svet organizacije združenega dela je sklenil, da kupimo osebni avtomobil znamke Fiat 132, da nadme-stimo že dotrajani avtomobil Citroen. ® V Puli je uspelo najeti za čas dopustov še eno počitn iško hišo s petimi sobami in z dvema kuhinjama, kje bomo lahko letovali. Tako bo letos lahko letovalo še 21 družin, kar pomeni, da boste imeli skoraj vsi priglašene! možnost letovati na morju! • Sindikat steklarne je organiziral v nedeljo, 15. junija srečolov. Ta je v celoti uspel. Konferenca sindikata ga namerava ponoviti jeseni. Iz na tak način zbranega denarja bo mogoče financirati širok krog pomembnih dejavnosti! O Delavska kontrola tozda Osnovna izdelava je sprejela sklep, naj se v bodoče ob vsakem izplačilu dohodkov objavi za vse delavce, kakšen je bil njihov osebni dohodek, na oglasni deski! # Delavska kontrola tozda Osnovna izdelava je podrobnejše analizirala opravljene nadure v letošnjem letu in se zavzela za to, naj bi se delo v podaljšanem delovnem času zmanjšalo ter opravljalo zares v zelo nujnih primerih! • Število neupravičenih izostankov z dela je sicer še vedno veliko, čeprav se postopoma le zmanjšuje. K temu je gotovo pripomogel tudi sprejeti sklep, po katerem mora vsak delavec, ki je z dela izostal neupravičeno, za izostali ? dan povrniti zaslužek, ker si ga ni zaslužil in ker je s tem povzročil škodo, sodelavcem ter vsemu kolektivu! • Na prostoru med delavnicami servisnih dejavnosti in potokom bomo postavili velik šotor, ki bo služil za skladišče embalaže. • Ali veste, da je 16. maja ob 20.10 uri v garaži parkiran in s steklom naloženi tovorni avtomobil - zeleni mercedes -začel goreti? Požar je izbruhnil v šoferjevi kabini iz še nepojasnjenih razlo- gov. Po zapisniku komisije je po nepopolnih podatkih škoda velika, avtomobil pa je neuporaben, čeprav so naši gasilci takoj posredovali! ZLATKO NOVAK Po uspešno končanem pedagoškem tečaju Izpopolnjeno teoretično znanje učiteljev praktičnega pouka Pred kratkim so uspešno končali dopolnilne pedagoške tečaje trije učitelji praktičnega pouka. Iz steklarne »Boris Kidrič« sta to učitelj praktičnega pouka stekiopihalcev Ferdo Kampuš in učitelj brusilnih veščin Jože Horvat, iz Steklarske šole pa je to učitelj praktičnega pouka stekiopihalcev Jure Babojelič. Vsi trije učitelji so v novembru lani obiskovali seminar v Portorožu, letos v februarju pa so na Zavodu SRS za šolstvo uspešno opravili izpite. Na tečaju so podrobneje spoznali osnovna vprašanja s področja psihologije, pedagogike in didaktike. Psihologija se namreč ukvarja s človekovimi duševnimi pojavi, pedagogika je nauk o vzgoji mladine, didaktika pa je nauk o poučevanju. Vsi naši novi učitelji praktičnega pouka soglašajo, da so si pridobili teoretična znanja, ki jim bodo pri delu z mladimi nedvomno koristila. Dobili so osnove za pravilno pristopanje k praktičnemu pouku in za njegovo ustrezno vodenje. Lažje bodo tudi razumeli mlade učence ter jim poleg praktičnega znanja nudili tudi druge nasvete. Uspešno opravljene izpite smo izkoristili, da smo učitelje praktičnega pouka povprašali, kako oni gledajo na steklarski poklic, na njegovo bodočnost, kakšne so težave mladih po njihovih ocenah, kaj jih moti in kaj storiti, da bi se zanimanje mladih za steklarske poklice spet povečalo... Ferdo Kampuš, učitelj praktičnega pouka stekiopihalcev »V sistemu proizvodnje, ki prevladuje sedaj, je kvalitetno ročno delo -kar posebej velja za steklopihalce - zelo pomembno. Vemo pa, da je steklo pihalčevo delo naporno in zahtevno, zato bo treba yložiti v pridobivanje teh kadrov več naporov ter tudi odpraviti nekatere slabosti. Podobno, kot je omenil Jože Horvat, se tudi naši učenci, ki končajo šolanje na Steklarski šoli, ponavadi ne zaposlijo na delovnih mestih, za kakršna so se izšolali - to je delovno mesto pomočnika! Najbolj pogosto so krogli-čarji, pa so tudi praktično izenačeni s priučenimi delavci, ki začenjajo delo kot krogličarji. Naš učni program verjetno ni najboljši. V prvem letniku imajo učenci premalo praktičnega pouka, prav tega pa jim pozneje manjka. Zvečine namreč odnašajo in stiskajo. To jim pozneje, v drugem in tretjem letniku manjka, pa zato ne pridobijo tiste rutine in kakovosti dela, ki sta pogoj, da bi se izšolan delavec vključil v proizvod- Učitelj praktičnega pouka stekiopihalcev v Steklarski šoli Jure Babojelič - foto Z. Novak njo kot pomočnik. Zato bi morali imeti prvo leto več teorije in manj prakse, zadnji dve leti pa bi morali imeti nekoliko več praktičnega dela. Pri takšnem sistemu bi nekoliko več pridobili tudi tisti učenci, ki so slabši pri praktičnem pouku. Večje štipendije, bolj ugodni drugi pogoji za šolanje ter izboljšanje učnih razmer bi tudi verjetno povečali zanimanje za ta poklic. Morda bi veljalo tudi obiskati kakšno osnovno šolo, povabiti učence v steklarno, jim prikazati in opisati poklic ter njegovo bodoč: nost. In dati bi jim morali zagotovila, da bodo imeli"po šolanju vse možnosti za napredovanje. Morda bi tudi veljalo razmisliti o gradnji samskega doma za mlade delavce?! Jože Horvat, učitelj brusilnih veščin »Poklic steklobrusilca je naporen, a zanimiv. V bodoče bo povpraševanje po kvalitetnih izdelkih iz brušenega stekla še večje, tako da se za bodočnost tega poklica ni treba bati. Precej pa bo treba še storiti, da bomo povečali zanimanje zanj. Predvsem med fanti! Mlad učenec, ki konča steklarsko šolo, si pridobi dokaj široko vsestransko strokovno znanje. Še vedno pa se mnogo mladih za poklic steklobrusil- Učenci steklarske šole... Junij bi lahko imenovali mesec maturantov, saj je ves prepreden z datumi, ki so povezani z maturanti in njihovimi sklepnimi izpiti. Tako je bil 5. junij zadnji dan pouka in konferenčni dan, 9. junija je bila razdelitev spričeval učencem 3. letnika, brusilci pa so tekmovali v hitrostnem brušenju, 10. junija so bili izpiti iz steklopihaštva, 12. junija so bili popravni izpiti, 14. junija je bil zadnji rok za priglasitev k zaključnemu ali k sklepnemu izpitu, 16. junija je bil pisni del zaključnega izpita, 20. junija je bil zadnji rok za oddajo izpitnega izdelka z vso tehniško dokumentacijo, od 20. do 24. junija ca priučuje. V nekaj mesecih lahko tak delavec obvlada osnovne prijeme enostavnejšega dela in se že uspešno vključi v proizvodnjo. Seveda pa nikakor nima tiste strokovne širine, kakršno ima učenec Steklarske šole. Prav to pa je v sedanjem sistemu dela in nagrajevanja -povsem nerazvidno, saj med obema takorekoč ni razlike! Zanimivo je tudi, da je večji del delovnih moči v brusilnici žensk, ki pa še vedno nimajo enakih možnosti za napredovanje, kot jih imajo moški! Sploh je nepojmljivo pri nas, da bi mogla biti mojster - izmenovodja ženska! Le zakaj? To je sploh tema, o kateri ne razmišljamo. Vsaj glasno ne! Ker bo v bodoče tudi prevladovanje žensk v brusilnici, bi morali to vprašanje nujno in hitro razrešiti...! In, tudi to je pomembno, truditi se moramo, da bodo mladi, ki so se izučili poklica, v njem ostali. Žal sedaj ni tako! Krivi za to pa so, to dobro vemo, osebni dohodki, delno pa vpliva na tak pojav tudi ne dodelan sistem napredovanja«. Jure Babojelič, učitelj praktičnega pouka steklopihalcev »Kvalitetni ročno izdelani stekleni predmeti bodo po mojem mnenju v bodoče vse bolj iskani...! je bil ustni del zaključnega izpita, 24. junija zvečer je bil predviden odhod maturantov na svoj končni izlet in 30. junija bo razdelitev spričeval z maturantsko valeto - plesom. V teh toplih junijskih dneh, polnih priprav mladih na maturo, sem se pogovarjala z nekaterimi učenkami in učenci 3. letnika o njihovem šolanju in o načrtih za prihodnost. Povedali so: Anica Pavič: »Čeprav sem se za Steklarsko šolo odločila zato, ker je bila takšna odločitev večine mojih vrstnic iz osnovne šole, sem poklic steklobru-silke vzljubila... Če bodo možnosti, bi Zelo pomembna se mi zdi urejena štipendijska politika. \V lanskem letu se je zmanjšalo število štipendistov, in zmanjšale so se tudi štipendije iz združenih sredstev, ki so nekakšna socialna kategorija. To pa je mnogo naših učencev, ki so v slabšem gmotnem položaju, močno prizadelo. Le s prepričevanjem učencev nam je uspelo prene-katerega med njimi obdržati! Da bi dosegli še boljše učne uspehe in rezultate, bi bilo treba skrajšati trimesečno dobo, po kateri učenci dobivajo nagrade, saj bi jih tako spodbujali k boljšemu, k bolj zavzetemu delu. Mnogo bo pomenil tudi nov, urejen dom za učence Steklarske šole, ki bo nudil zares primerne možnosti za bivanje in učenje. Spomnimo se preteklosti, v kateri je bila Steklarska šola kot celota pojem urejene - izoblikovane šole! Mislim, da bodo novi, boljši pogoji za prebivanje in učenje, ob še nekoliko večjih štipendijah, pritegnili v šolo več mladih. Rad bi še poudaril, kako zelo pomemben je tudi odnos do mladih, ki bi moral biti kar se da human. Pomagajmo mladim pri uvajanju v delo in v novo delovno brigado, bodimo strpni in omogočajmo jim, da si pridobijo potrebno rutino! Zdravo delovno okolje namreč pomeni že polovico uspeha! ZLATKO NOVAK izobraževanje v tem poklicu rada nadaljevala. Morda pozneje?!« Tatjana Novak: »Najprej bi rada uspešno opravila maturo, potem se bom zaposlila v steklarni ,Boris Kidrič’. Poklic mi je všeč!« Jožef Palgtinuš: »Sedaj se intenzivno pripravljam na maturo. Pred strokovnimi predmeti me ni strah, ker mislim, da sem se jih med letom dodobra naučil obvladovati; nekoliko se bojim slovenščine in samoupravljanja... Poklic steklopihalca mi je všeč. Zdi se mi le, da so osebni dohodki glede na težavnost takega dela prenizki!« Marija Pleteš: »Rada delam s steklom in ni mi žal, da sem se odločila za ta poklic. Sedaj se bom zaposlila. Pozneje pa bi se rada v svoji stroki še izpopolnjevala... Vem, da se bom morala najprej z delom v delovni organizaciji izkazati. Potem me, bodo morda sodelavci izbrali, da bi izobraževanje še nadaljevala...?« Tik pred maturo Četrtek, 5. junij je bil zadnji dan pouka za letošnje maturante Steklarske šole. Ta dan je bila todi sklepna redovalna konferenca za tretji letnik, ki je pokazala naslednje rezultate: izmed 31 učencev jih je razred uspešno končalo 29; trije so bili odlični, osem je bilo prav dobrih in 28 dobrih. Odličnjakinje, ki so tudi oproščene zaključnega izpita, so: Blaženka Čoh, Mirica Forjan in Marija Pletež. Dva učenca pa imata možnost nadoknaditi zamujeno na popravnem izpitu 12. junija. Pogovarjala sem se le z nekaj učenkami in učenci 3. letnika. Kolikor sem jih med letom spoznala, mislim, da bi tudi drugi povedali podobne ocene in želje... Čeprav se mnogi niso samostojno odločali za to šolo, so poklic vendarle vzljubili. To pa je najpomembnejše za človekovo uspešno de- lo in za njegovo srečo ter zadovoljstvo! Ko boste prebirali te vrstice, bodo za našimi maturanti najtežji trenutki - izpiti. In potem? Potem krenemo na maturantski izlet! Želja maturantov je bila, da bi letos potovali v Beograd, kjer bi na Dedinju obiskali grobnico svojega največjega prijatelja - predsednika Tita. Ogledati pa si nameravamo tudi steklarno Pančevo, hidroenergetski sistem Djerdap ter še nekatere druge zanimivosti našega glavnega mesta ter njegove okolice...! MONIKA GOBEC Poročilo domske skupnosti Steklarske šole Pridobljeno znanje preizkusiti na vsakem koraku! Domsko skupnost Steklarske šole sestavlja 30 deklet in 45 fantov -učencev Steklarske šole. Sedem učenk stanuje zaenkrat pri zasebnikih, ker v domu še ni dovolj prostora. Prvo vzgojno skupino sestavljajo učenke vseh treh letnikov in so vse steklobrusilke. Drugo in tretjo vzgojno skupino sestavljajo učenci vseh treh letnikov - eno steklopihalci in eno stekiobrusilci. Učenci odhajajo v petkih zvečer iz doma na svoje domove, če pa je sobota delovna, odhajajo po možnosti do 14. ure; v dom se vračajo v nedeljah zvečer in poredkoma v ponedeljkih zjutraj, kajti dgovorili smo ste, naj bi prihajali v dom v nedeljah; da se še lahko pripravijo za pouk v ponedeljkih. Vzgojni skupini II in III sta svoja vzgojna programa izpolnili po izdelanem načrtu, saj ima vsaka skupina vzgojitelja, pa učenci zato nimajo večjih težav. Vzgojna skupina I, dekleta, pa bomo šele sedaj, ko smo dobile vzgojiteljico, poskušale nadomestiti tisto, česar nam do sedaj ni bilo mogoče narediti. Zaradi adaptacije ali prenovitve doma Steklarske šole stanujejo fantje sedaj začasno v Bjelovarskem domu, enajst deklet je v enem bloku, dvanajst pa jih je v drugem. Učenci, ki prebivajo v Bjelovarskem domu, in učenke enega bloka imamo učne ure v jedilnici Bjelovarskega doma, dekleta drugega bloka pa so bolj oddaljena, zato je boljše, da se učijo kar v stanovanjih. Vse učenke in vsi učenci pa imamo možnost spremljati TV dnevnik, zato smo lahko seznanjeni z dogodki doma in po svetu. Na razpolago imamo tudi časopise, kot so Večer, Delo, 7 dni, Primorski dnevnik, Naša obramba in Mladina. Domsko samoupravo vodi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsedniki in njihovi namestniki vseh treh vzgojnih skupin ter predsedniki komisij. Z delom domske skupnosti so bili na začetku šolskega leta seznanjeni vsi učenci. V domski skupnosti imamo komisije, 'i kot so: za mednarodne odnose, higiensko, soeialnogospodarsko, za učni uspeh, kulturno in za šport ter rekreacijo. Vsako komisijo tvorijo trije člani in sicer iz vsake vzgojne skupine po eden. Vsaka komisija zapisuje svoje delo v zapisnike, na osnovi katerih njihovi predsedniki pripravljajo poročila. Na začetku šolskega leta smo se dogovorili, naj bi se komisije večkrat sestajale, vendar se to ni zgodilo. Aktivne so bile predvsem učna komisija, socialnogospodarska in športna, medtem ko so druge komisije v večji meri odpovedale, saj se niso držale progra- ma, sestavljenega v začetku šolskega leta. V domu deluje tudi več interesnih dejavnosti, kot so: MK, foto krožek, šah, košarka, strelstvo, na začetku šolskega leta pa smo imeli tudi folklorni in rokodelski krožek. Najbolj aktiven je MK, saj ga imamo redno in na njem obravnavamo teme, ki so povezane z našim učnim programom za vse tri šolske letnike. Mentor MK je tovariš Bra-dič. Aktivne so tudi strelke, ki so sodelovale na več tekmovanjih in dosegle dobre izide. Košarkarji pridno .trenirajo in bodo nastopali v medobčinskih tekmovanjih. Folklorni in rokodelski krožek pa sta z odhodom vzgojiteljice, ki ju je vodila, nehala delovati. Do sedaj nismo delali dovolj zavzeto in nismo predelali zastavljenega programa domske skupnosti v tolikšni meri, kot bi ga morali. Vzrok za to je tudi v naši preveliki preobremenjeno- Učenke Steklarske šole iz oddelka za steklobrusilce med njihovim praktičnim delom - foto Z. Novak sti. In še to, da imamo na enem kraju Rogaške šolo in na drugem stanovanja, pa še prakso imamo povrhu vsega. Vse obveznosti izpolnjevati pa je bilo pred preselitvijo lažje, saj smo imeli vse dejavnosti na enem mestu. Zato sem prepričana, da bomo uspešnejši, ko se vrnemo v prenovljeno zgradbo Steklarske šole. Na sestankih predsedstva domske skupnosti obravnavamo probleme vseh treh vzgojnih skupin, učne uspehe in drugo. Probleme rešujemo s pomočjo vzgojitelja. Predlagali smo tudi nekaj učenk in učencev, ki naj bi prejeli pismene pohvale za boljše učne uspehe, za aktivno delovanje v interesnih dejavnostih in za ustvarjalno delo v domu in vzgojni skupini. Bilo pa je tudi nekaj učencev kaznovanih z ukorom vzgojitelj sitega in predavateljskega zbora, predvsem zaradi kartanja in pijančevanja ter zaradi nezadostnih ocen. Splošen učni uspeh domskih učenk in učencev ni najboljši! Skoraj vsi učenci, ki stanujejo v domu, imajo kadrovske in socialne štipendije, razen nekaterih. Tem je steklarna zvišala kadrovske štipendije, tako da lahko vsi plačujejo oskrbnino. Kljub temu pa so nekateri učenci že kar precej dolžni za oskrbnino domu. Tudi domska skupnost si je naredila stabilizacijski program. Ta je sestavljen tako, da bomo zmanjšali porabo električne energije in vode, več skrbi pa bomo namenjali tudi vzdrževanju inventarja. Seveda pa je naša osnovna naloga dosegati kar najboljši učni uspeh. Domska samouprava je priložnost za nas - mlade, da se uvajamo v samoupravo, odločanje in izpolnjevanje nalog v domu in zunaj njega. O samoupravljanju se mnogo učimo pri predmetu o samoupravljanju, kar nam bo pozneje v praksi v veliko korist. Zato moramo najprej pridobljeno znanje sami preizkusiti - na vsakem koraku v domu! Če bomo prepričani v svoje znanje, potem bomo v delovni organizaciji veliko lažje in uspešnejše združevali delo z drugimi delavci in z njimi usklajevali predloge. Predsednica domske skupnosti NEVENKA VEŠLIGAJ Naš sodelovec Vinko Volk obiskal Beograd Poklonil se Titovemu spominu Vinko Volk dela v Steklarski šoli kot topilničar. Svojo družino preživlja z osebnim dohodkom, ki ga prejema za svoje opravljeno delo. Prav velik ni. Zato je precej časa varčeval, da si je mogel kupiti avtomobil Zastava 750. In pred dnevi je z njim popeljal svojo družino v Beograd, kjer so se poklonili pred grobnico v Užički Titovemu spominu... Ko so se vrnili iz Beograda, je Vinko Volk pripovedoval: »Zgodaj zjutraj tistega dne smo se odpeljali iz Rogaške Slatine. Moji so del poti prespali, jaz pa sem previdno vozil z željo, da bi čim prej prispel v Beograd. Dopoldne smo že bili na Dedinj u, kjer je Titova grobnica. Dolga je Sodelavec Vinko Volk, ki se je s tičkom odpeljal v Beograd in se na Dedinju v Užički 15 poklonil spominu na tovariša Tita bila vrsta čakajočih ljudi, ki so si želeli ogledati zadnje počivališče našega predsednika. Nemo in počasi smo stopali proti grobnici in si medtem ogledovali park, kjer je Titovo zadnje počivališče. Njegova želja je bila, naj bi ga pokopali v takem okolju, saj je tam delal dolga leta in ustvarjal. Popolnoma drugačen je občutek, če vse to doživiš sam; okolje, množica ljudi z željo v srcih in z resnimi obrazi, ki so se prišli pokloniti velikanu naše Jugoslavije ... Vse je urejeno enostavno, a okusno in veličastno! Vsakdo, ki ljubi Tita in njegovo ustvarjalno delo, naj si ogleda njegovo grobnico na Dedinju v Beogradu! Še istega dne smo se popoldne od pravili iz Beograda in se ponoči pripe ljali domov. In poudaril bi rad, da smo kljub naporni poti po vrnitvi čutili ve liko notranje zadovoljstvo, saj smo se na nek način le oddolžili velikemu Ti tovemu delu!« Zagotovo bomo sledili Vinkovemu zgledu mnogi. Prej ali slej bo večina sodelavcev, če bo le mogoče, to storila! TONE KLOKOČOVNIK Pred spopadom s keglji še pozdrav naših in gostov iz ZR Nemčije... - foto Z. Novak t Zapisa dveh sedmošolcev o Titu... Hodili bomo po Titovi poti! Učenca 7. b razreda osnovne šole Boris Kidrič v Rogaški Slatini Aleksandra Turenšek in Jože Podgoršek sta napisala prisrčna kratka spisa o našem dragem, nedolgo tega preminulem Titu. Oba objavljamo brez popravkov! Ko bomo starejši, bomo še bolj razumeli Titovo misel! TITO - to besedo pozna vsak otrok, vsak Jugoslovan. Večkrat jo slišimo, večkrat izgovorimo. Enkrat smo jo izgovorili z veliko žalostjo; takrat, ko je umrl. Da, Tito je umrl, a za nas živi! Tudi za nas, otroke, ki še ne znamo dovolj ceniti Titovega dela. Naučili se bomo! Pozneje, ko bomo starejši, bomo še bolj razumeli Titovo misel. Do takrat ne smemo mirovati! Ne smemo pustiti, naj samo odrasli kujejo še lepšo Jugoslavijo! Samo z delom bomo dokazali, da smo Tita imeli radi. Naše delo je predvsem učenje. Z zavzetostjo moramo poprijeti v šoli. Tudi staršem moramo pomagati pri delu. To je naša naloga in dolžnost. Z delom bomo pomagali ustvariti še lepšo domovino. Poleg tega pa moramo ostati za vedno zvesti svoji domovini. Nikoli je ne smemo izdati! Le, če ne bomo delali, jo bomo izdali! Tega pa ne smemo in tudi ne bomo! Vsi Jugoslovani, posebej pa še mi, mlajši, od katerih je veliko odvisno, bomo hodili po Titovi poti, ki jo je začrtal z velikim trudom in s požrtvovalnostjo. ALEKSANDRA TURNŠEK Tudi zadnjo bitko si dobil, Tito! Težka, nedojemljiva je tisto deževno nedeljo udarila med nas vest, da naše- ga ljubljenega Tita ni več, da nam je umrl oče, tvorec Jugoslavije, ki je posebno rad imel nas, pionirje. Ko smo zvedeli za kruto resnico, ki nam jo je zadala narava, smo za hip pomislili, da je vsega konec. Vendar, ko smo se spomnili njegovih besed, da bomo njegovo delo lahko nadaljevali z učenjem in s pridnim delom, smo se s še večjo vnemo lotili učenja... Dragi Tito! Tvoja smrt je edini poraz v tvojem življenju! Toda, tudi zadnjo bitko si dobil! Na tvojem pogrebu, ki je lahko v ponos vsem Jugoslovanom, se je zbralo veliko državnikov. To je bilo sploh njihovo največje srečanje do sedaj, kar je dokaz, da si bil največji državnik ti. Nisi pa bil človek, ki osvaja; bil si človek, ki osvobaja! S svojim vedenjem in s svojim delom smo in bomo dokazali, da smo vredni tebe in da si bil upravičeno ponosen na nas! JOŽE PODGORŠEK Delovni obisk predstavnikov Fabrike stakla Paračin Več zanimivosti iz drugih steklarn Jugoslavije e V sredo, 4. junija so nas obiskali predstavniki srbske Fabrike stakla iz Paračina. Med njimi so bili predvsem vodstveni delavci, član kolegijskega poslovodnega organa, vodja razvoja, vodja ekonom-sko-finančnega sektorja in vodje temeljnih organizacija dela. Bil je to izrazito delovni in informativni sestanek, katerega so se iz naše steklarne udeležili vodje temeljnih organizacij, vodje računovodstva in direktor. Predstavniki paračinske steklarna so nam predstavili svojo delovno organizacijo. Sestoji iz sedmih tozdov in iz delovne skupnosti skupnih služb. Temeljne organizacije zaposlujejo različno število delavcev in sicer: - Proizvodnja ročnega trgovskega stekla 1.195 delavcev, - Proizvodnja strojnega trgovskega stekla 311, - Oplemenitilnica stekla 208, - Tehnična dela in popravila; orodjarna, kovinarske delavnice, gradbinci, elektrikarji 344, - Embalažno steklo 852, - Transport 147, - Promet: prodaja, nabava, skladišče 233, - Delovna skupnost skupnih služb: razvoj, ekonomsko-finančni posli in kadrovskosplošni sektor 238 delavcev. Skupaj dela torej v steklarni 3.735 delavcev, kar pomeni, da je steklarna v Paračinu velika delovna organizacija s širokim proizvodnim programom in z veliko delavci. V pogovoru z gosti smo zvedeli, da temeljijo njihovi dohodkovni odnosi na osnovi stroškov preteklega leta in na osnovi ocene predvidenih podražitev za načrtovano leto, na osnovi planiranih osebnih dohodkov. Na osnovi teh kazalcev so razdelili celotni prihodek po določenih odstotnih razmerjih na temeljne organizacije. To razmerje je fiksno, torej trdno, popravljajo pa ga le na osnovi podatkov o doseganju plana posameznih temeljnih organizacij. Če primerjamo njihove dohodkovne odnose z našimi, ugotovimo, da smo na tem področju precej pred njimi. Pri nas so osnove za pridobivanje prihodka planske kalkulacije, število uskladiščenih kosov in dosežena prodaja. Na osnovi kalkulacije je potem vsak posamezen tozd udeležen v delitvi prihodka, pri čemer se delež v skupnem prihodku za vsak tozd iz meseca v mesec spreminja, odvisno pač od omenjenih kriterijev. Kaže, da smo na pravi poti pri urejanju dohodkovnih odnosov. Seveda pa so to nekaj živega, kar je treba venomer dopolnjevati, spreminjati, preverjati. Tudi mi še nimamo o vsem tem veliko izkušenj in brez dvoma je res, da je pri izredno velikem številu različnih izdelkov, kot jih proizvajamo pri nas, težko in zahtevno določati točen delež vsakega tozda v nastanku vsakega proizvoda. Zato je dolžnost nas vseh, da temu namenimo še več skrbi! Nekoliko bode v oči precej veliko število zaposlenih delavcev v paračin-ski steklarni, zlasti v prometu in v de- lovni skupnosti skupnih služb. Odstotek v tej dejavnosti zaposlenih je precej večji kot v naši delovni organizaciji. Zanimivo pa je, da imajo v razvoju zaposlenih kar 43 delavcev, kar pomeni, kako temu vprašanju posvečajo zadostno skrb. Temu bi morali tudi v naši delovni organizaciji nameniti več poudarka! LEOPOLD OGRIZEK Pripis: Naj omenimo, da bomo y bodoče v »Steklarju« češče objavljali več zanimivosti iz drugih steklarn v Jugoslaviji, poskušali ugotoviti, s kakšnimi težavarhi se tam ubadajo, kako gospodarijo in kakšne so njihove razvojne usmeritve, ter podobno. To bo za večino bralcev gotovo zanimivo?! UREDNIŠTVO Majhna kulturna iskrica fr j:.■ ,;■£;? Pred kratkim mi je prišel v roke informativni biltem mladinske organizacije Rogaške Slatine z maslovom »Izvir«. Prelistala sem ga in zvedela iz njega precej novega, predvsem pa sem bila prijetno presenečena nad dejavnostjo mladih našega mesta -predvsem na kulturnem področju. V mislih imam predvsem zelo delavno in uspešno folklorno skupino, ki je decembra lani praznovala obletnico svojega obstoja. Najbrž pa je vsi niti poznate? In vendar so mladi sodelovali že na številnih proslavah v Zdraviliški dvorani. To ne glede na ugotovitev, da imajo pri svojem delu mnogo težav, predvsem denarnih. Mladi so ustanovili tudi dramsko sekcijo in literarno-novinarski krožek. Teh nekaj vrstic sem napisala pred- Kadrovske zanimivosti vsem zato, ker se zavedam, kako revno je kulturno življenje, v steklarni. Verjetno pa je nič boljše v drugih naših delovnih organizacijah V Rogaški Slatini? In tudi v našem glasilu »Steklar« primanjkuje prispevkov s kulturnega področja, kar na primer za prispevke o športu ne bi mogli reči! Verjamem, da so ljudje utrujeni po osemurnem delu, pa se jim v vsesplošni dirki za denarjem ne da vzeti v roke dobro knjigo, oditi v gledališče ali mo- rebiti sodelovati v kateri izmed že navedenih kulturniških skupin. Upam, da bo ta moj sestavek prebral tudi kakšen mladinec, ki čuti veselje za kulturno dejavnost in ki še morebiti nima družine ter resnih skrbi, pa se bo odzval in pridružil mladim v njihovem kulturnem sodelovanju? Včasih je sploh takšno dolgočasje, da bi bilo kar prijetno ukvarjati se na primer s plesom v folklorni skupini, igrati v dramski skupini ali pa se poskušati z novinarskim pisanjem v literarno-novinar-skem krožku, ali ne?! Prepričana sem, da boste mladi, ki že delujete v kateri izmed omenjenih skupin, z veseljem sprejeli medse nove prijatelje!? IRENA JUTRIŠA r v 'LS*a;.: ,V;y :r Konec maja, to je 31. prejšnjega meseca, nas je bilo v steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1.242 delavcev in sicer v tozdu Osnovna izdelava 392, v tozdu Dodelava 157, v tozdu Kristal 326, v tozdu Dekor Kozje 97, v tozdu Servisne dejvnosti 71, v tozdu Delavska restavracija 19, v tozdu Naše staklo Beograd 10 in v delovni skupnosti skupnih služb 168. V aprilu in maju je prišlo na prosta delovna mesta 25 delavcev, medtem pa jih je steklarno zapustilo 31 delavcev! V aprilu in maju so prišli V aprilu in maju so se zaposlili: v tozdu Osnovna izdelava:za odnašalce Gordana Božič, Vlado Brezinščak in Milica Halužan, za pripravljalca lesa Zvonimir Ivič in Biserka Kunštek, Milan Leskovar, Maksimiljan Mikša, Mirko Stuhne, Husein Zukanovič, Dragica Žnidarec in Mira Žnidarec; v tozdu Kristal: za steklobrusilca Josip Čoh in Josip Kovačič za trgovsko delavko Majda Vrtovšek; v tozdu Dekor Kozje: za čistilko Rozalija Kukovičič, za ozna-čevalko stekla Slava Sterlek, za steklo-brusilko Verica Spil jak in za steklobrusilca Sadri Ramadami in Radomir Tutnjevič; v tozdu Delavska restavracija: za knjigovodjo Majda Oberski; v v delovni skupnosti skupnih služb: za socialno delavko Branka Gradič, za prevzemnega kontrolorja Marija Gre- gorič, za telefonistko Helena Kužnar in Rozalija Pereti. Vsem novim sodelavcem želimo v naši steklarni obilo delovnih uspehov in mnogo osebnega zadovoljstva! V aprilu in maju so odšli V aprilu in maju so nas zapustili: iz tozda Osnovna izdelava: odnašalci Zvonko Fideršek, Josip Halužan, Franc Ivič, Stanislav Šket, Josip Špi-ljak in Slavica Vrbanc - izključeni, ve-zalec modelov Stanislav Kamenšek -odpoved, pomočnik - steklopihalec Emil Koražija - odpoved, mojster -steklopihalec Matija Kozlevčar - poklicna rehabilitacija, krogličar Stanko Majcenič - izključen, odnašalec Hinko Mikša - umrl, odnašalec Franc Pobe-žin - odš»l v JLA in odnašalec Josip Starček - odpoved; iz tozda Dodelava: brisalka stekla Rozalija Pereti - premeščena v delovno skupnost skupnih služb, zataljevalka robov stekla Terezija Tramšek - invalidsko upokojena; iz tozda Kristahsteklobrusilec Franc Hrepevnik - odšel v JLA, označevalka stekla Ida Jančič - odpoved, steklo-brusilca Jože Jordan in Franc Kužnar - odpoved, steklobrusilca Stjepan Ko-šanski in Milan Strašek - odšla v JLA; iz tozda Dekor Kozje: steklobrusilca Franc Brilej in Viktor Moškov - odpoved ter steklobrusilca Srečko Beza-movski in Silvester Resnik - odšla v JLA; iz tozda Servisne dejavnosti: mizar Jurij Bele; iz delovne skupnosti skupnih služb: obračunovalka osebnih dohodkov Irena Pildek - odpoved, vodja knjigovodstva osebnih dohodkov Svetozar Vitas, trgovska delavka Majda Vertovšek - premeščena v tozd. V aprilu in maju so se poročili V aprilu in maju so sklenile zakonsko zvezo: Branka Artič - poročena Plementaš, Angela Boršič - poročena Bek, Ana Kamenšek - poročena Poš, Dragica Močnik - poročena Bračun in Jožica Peer - poročena Tadina. Mnogo sreče na novi življenjskj poti! V aprilu in maju so se rodili V aprilu in maju so se rodili: Aleš Arzenšek - sin Angelce, Vesna Boršič - hči Mije, Sladjana Dunaj - hči Ane, Mojca Gradecki - hči Ane, Bernardka Kamenšek - hči Stanka, Sabina Kotnik - hči Štefke, Davor Majcenič - sin Ivana, Anton Šeligo - sin Antona in Mojca Vodeb - hči Marije. Novorojenčkom želimo mnogo sreče! Če bo kakovostnih steklenih izdelkov, katerih nastanek se začenja z delom pri peči, več, bo tudi dohodka in sredstev za osebne dohodke več - foto Z. Novak Živahno delovanje na področju športne rekreacije Letos clo¥©| možnosti aa vsakogar Letos po daljšem obdobju spet opažamo mnogo večjo športno rekreacijsko dejavnost. Komisija za rekreacijo, na čelu katere je Stipe Pešič, je pripravila pester program rekreacijskih dejavnosti v naši steklarni za leto 1880. Poudarek je predvsem na množičnem udejstvovanju kar največjega števila naših sodelavcev. Sedaj sodelujemo v delavskih šport- okriljem občinskega sveta zveze sindi-nih igrah naše občine, ki potekajo pod katov oziroma njegove komisije za re- kreacijo in oddih. Prav tako smo letos v počastitev dneva mladosti prvič organizirali mladinske športne igre med mladimi delavci naših temeljnih organizacij združenega dela. Načrtujemo tudi športne igre med delavci temeljnih organizacij, ki naj bi Ženski nogometni moštvi steklarne »Boris Kidrič« in steklarne iz Straže pred srečanjem - foto Z. Novak se začele 19. avgusta in trajale do 20. decembra. Da bi v športno rekreacijsko dejavnost pritegnili kar največ naših sodelavcev, bomo letos organizirali še tele akcije, ki naj bi imele najbolj množičen značaj: ® Naučimo se plavati! • Vsi peš na Boč! • Vsi na kolo! • Tekmujemo v nabiranju gob! ® Tekmovanje v pikadu! Če poskušamo oceniti dejavnost na področju športne rekreacije v letošnjih šestih mesecih, moramo predvsem omeniti udejstvovanje v delavsko športnih igrah. Udeležili smo se vseh razpisanih tekmovanj, medtem ko lani ni bilo tako. Prijateljsko in športno srečanje z delavci, ki začasno delajo na tujem Čvrsto smo si stisnili roke... Proti koncu prejšnjega meseca, točneje od 23. do 26. maja, so bili pri nas v steklarni na obisku naši delavci, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji. Ogledali so si znamenitosti našega kraja, pomerili so se z našimi delavci v nekaterih športnih zvrsteh in zadovoljni ter polni lepih vtisov odšli nazaj, v tujino na delo. Res, prijateljsko je bilo srečanje z našimi rojaki, ki so na začasnem delu na tujem. Prišli so iz kraja Schwäbisch Gmund, kjer so organizirani v klubu z imenom našega velikega znanstvenika Nikole Tesle... Med pogovori so nam opisali vse težave, ki so jih imeli z organiziranjem kluba v ne vedno naklonjenem okolju. A uspelo jim je in zadovoljni so, da se lahko po napornem vsakdanjem delu zbirajo v svojih prostorih, se pogovarjajo o dogodkih v domovini, prebirajo jugoslovanske časopise in revije, poslušajo glasbo in se zabavajo. Vse naše delavce je globoko pretresla vest o smrti našega predsednika Tita, zato so si toliko bolj želeli čim prej priti v domovino in z domačimi ljudmi obuditi spomine na žalostne trenutke, ko nas je zapustil največji in prvi sin naše domovine. V naslednjih dneh bivanja na obisku v domovini so si naši gostje ogledali Zdravilišče, steklarno, spominski dom Franceta in Borisa Kidriča, razstavni salon v Rogaški Slatini ter še nekatere druge znamenitosti. Delavci Zdravilišča in naše steklarne so jim ob tej priložnosti pripravili priložnostna spominska darila. Ker smo bili v medsebojnem srečanju zvečine vsi mladi, je bil med obiskom naših delavcev iz ZR Nemčije poudarek tudi na prijateljskem športnem srečanju. In spet se je pokazalo, kako šport združuje in da vsebuje mnogo plemenitih prvin. Kljub temu, da rezultati niso bili v ospredju in da so boji potekali v zares prijateljskem vzdušju ter sproščeno, si le poglejte dosežene rezultate! Naši so zmagali v vseh srečanjih; ženske so v kegljanju zmagale s 465:354 podrtimi keglji, moški s 413:291 podrtimi keglji, v šahu so naši zmagali s 7:1 in v nogometu z 2:1. Pred »glavnim« dogodkom športnega srečanja - nogometno tekmo moških - so se pomerila v nogometu še dekleta steklarne in Tvornice stekla Straža. Tudi v tem srečanju so zmagale naše in sicer s 3.T. Tudi družabnosti in veselja nam ni manjkalo. Velikokrat je bilo slišati različne narodne pesmi, vsem pa je bila najbolj pri srcu naša nova - neuradna himna »Jugoslavijo«. V ponedeljek, 26. maja so se po ogledu steklarne naši prijatelji ob polurnem odmoru poslovili. Čvrsto smo si stisnili roke in si obljubili, da se kmalu spet vidimo. Sedaj smo na vrsti steklarji. ftlenimo, da smo dolžni to storiti. Načrtujemo, da bi jim obisk vrnili Prizor z nogometnega srečanja med našimi steklarji in gosti iz ZR Nemčije - foto Z. Novak 4., 5. in 6. julija letos. To pomeni, da tako ne bi izgubili nobenega delovnega dne. Četrti julij - dan borca je državni praznik, naslednja dneva, v soboto in nedeljo, pa tako ne bomo delali... V ta namen nameravamo pred od- hodom v ZR Nemčijo prirediti še srečelov in na tak način zbrati del denarja za kritje potnih in drugih stroškov. Menimo, da je bilo srečanje z našimi delavci, ki so na delu na tujem, dobro organizirano. Zasluga za to gre pred- vsem Stipetu, Borošu in tudi vsem drugim, ki jim ni bilo žal truda in časa, ki so ga vložili vanj, pa je zato vse potekalo tako, kakor so bili načrtovali! ZLATKO NOVAK Za razvedrilo Nagradna križanka št. 73 Med reševalce nagradne križanke št. 73 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem pa prosimo vse reševalce, naj vsakdo med njimi izpolni in odda le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Na pisemsko ovojnico ne pozabite pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 73«! Pri žrebanju rešitev bomo upoštevali le pravilne, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis »Steklar« do vključno 15. julija! Za nagradno križanko št. 72 je žreb namenil prvo nagrado 70 dinarjev Manci Čoh, drugo nagrado 50 dinarjev je namenil Marku Trunkelj in tretjo nagrado 30 dinarjev je namenil Ivanki Mikša. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 72: vodoravno: sprevodnik, tak, Ilešič, omelika, ten, sakrilegij, Etol, kokta, Eta, rever, Raa, arak, inačica, cin, vitamin, Indija, ano, AA, ajdovec, naročnina, Lada. UREDNIŠTVO KUQ D/i/J/ KOŽEL /6RP S KARTAR/ 2>EL KOLE— ■SAA EK E O'RKE Ji O J PEKA /zRASTKA A/A G/A V/ AL ER ER MOSEL POL PER STEKLAR P7/CE PEVKE, SEL/VKE PESTO oa ČRME77 POR JU ST/SK PRS70U K A ROK/ /7/00- STR/JA /VAETE OS- KR/7/EK STEKLAR 6/A5/LO S7£*IA&-b/F /V SlfKlAfi. ■JO/F SLOV' POL/RK TERAHCŠ) /TESTO Ob S//V/ ČR/J-. PT/c VE SLO-/J Oz E C TER IEDEa/A O POTA V SOKA A ž /he pejra PEKA 70RC/JE 'M ZSSR TARf/KA, REŽ/Vosi OD L /KA E'7A A/J E K/s/r PIAJHtJA /OTA ur* TAM/) /TEFKA T/CAF/A/A ČFH E/G UFA KRAA/J SioV- PESR/R CKAJE7aAI PR/S/A-/J/ŠCE V /ZA J EL (J FOT/za//) */>030- CJU //ST- FFFl/O TUM- /gfalfa (A/OM/C) FF Z A Aeauhur JOP, JOŽAH JETER. plevel, ER A/J E, SUKLJA/) E /pe /ZAEK, P/SEJ. G/Ai/zv a Az/jsff FF A a/4 sre al a a JfO PL J AH RA ^AZUČ/J! C F K/ O KOL/J AVTO oz/jaka /RA A/J A J/AAL U TED/JO žueA/j- C'ce\/ ROJSTA// FF A J TO/JA OZVLAM- /VJE UČKE S/VOV/ PRE&/- /ALEP trsta Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.