Naročnina« Trstu znese: Za celo leto . 1 gold. 20 s. Za pol leta . — * 00 „ Za 3 mesece . — * 30 „ (to velja tudi za tržaško okolico.)
Za druge kraje s pošto: Za c61o leto . I gold. 00 s. Za pol leta . — „ 80 „ Za 3 mesece . — „ 40 „ (majhni razloček med ti m in uu'd programom izvira iz neke pomote.)
ILIRSKI PRIMORJAN
[lodiiciven in omikaven list za slovensko ljudstvo.
Hvalo zasluži si vso, kdor druži koristno se sladkim (Hor.).
Naročnina naj seured nifitvn naprej plačeva, in to v gosp. Kozlerjevi hiši „nella Drogheria Angeli in Piazza delle legna št. 1" v Trstu (Trieste). Tam se bodo tudi oddajale vse pisma. —Bicerta list se bo tudi prodajal (vsak natis po S soldov) v tobakar-nicah nasproti Pošte, blizo ,,Chiozza" in „al Ponte dellu Fabbra".
Leto 1866.
Pri sv. Ivauu v Vrdeli, 16. septembra.
Stev. 18.
Št. 18 našega lista izide 7. oktobra.
Slovenstvo v Trstu.
Trst ima slovensko ime i stoji na sloveuskej zemlji. Neovržna resnica je tedaj, da so bili uže prvi njegovi stanovalci Slovenci, ker nemogoče bi bilo, da mu je kak drug narod dal slovensko ime, ktero ^o sprejela vsa druga ljudstva. Smešno je, da to ime nekteri izj eljujejo iz latinskega: „ter egestum", ker po tem takem bil bi ime dobil še le po tem, ko je bil uže trikrat razsut! Kde pod milim solncem je kaka reč, da nej precej, ko je postala, ali ko so jo našli, imena dobila? Ali kaj hočemo, saj dr. Kandler, ki je bil po Kukuljevičem nasvetu v zagrebškem zgodovinskem družtvu za častnega uda izvoljen, slovanska imena po Krasu in [stri izpeljuje iz latinščine, ter ja Lahe v rabo vpeljujejo. Tako se je prekrstila Nabre-žina v „ Aurisino" i sedaj beremo po Trstu na očitnih krajih i po časopisih: „Acqua d'Aurisina" i druge take in enake brezumnosti. Ali pustimo to, ter obr-nimo se na slovenstvo. Uže ime nam priča , da so bili v našem mestu prvi prebivalci Slovenci. Se le pozneje se je sem naselilo več laških rodovin , ktere so dobile oblast v roke in vpeljale laški jezik v javno živenije, v šole in občinske uradnije. Vlada jim je stregla, ter tudi ona po njihovem izgledu delala. Od tod je prišlo, da se je mesto bolj i bolj potalijanilo. Le cerkev nej delala Lahom propagande, ampak gledala je na potrebe. Zato imamo še dan denašnji več slovenskih božjih služb, nego laških , i pri prvih tudi mnogo več ljudstva, nego pri poslednjih. Uže ta resnica nam priča, da se slovenstvo v Trstu nej še zatrlo, ampak da ima še krepke korenine , treba jim le vrtnarja, blage rose, i prelepo zopet ozelene. Dosedanje okoliščine, dosedanje razmere pa so bile i so še tako protivne slovenščini, da se čudimo, da je nejso popolnoma zatrle. Ce tudi prebiva v Trstu skoraj polovica Slovencev, vendar so tukaj vse ljudske šole čisto laške; razen teh nahajamo več privatnih nemških šol, slovenske nej nobene! Le na državnej gimnazii je dovoljen ubozej slovenščini pičel poduk. Enako so tudi vse gosposke, ktere imajo opravila z občinstvom, popolnoma laške ali pa nemške. V trgovini se opravlja vse samo laški ali nemški, le Serbi dopisujejo v serbske kraje serbska pisma, sicer pa tudi vse le po . laški, j Vse te razmere so take, da žugajo slovenščino • no-) a >;! ' ,il)'.. • : "s 1 >
popolnoma zatreti i da jo gotovo zatro, ako se jej ne pomore. To pomoč pa imajo v rokah najprvo tržaški Slovenci sami, njim toraj velja prva beseda: Tržaški Slovenci! ali se ne pretaka slovenska kri po vaših žilah, ali ne spoštujete sladke besede, ktero vas so učila materina usta, ali vas je sram, da ste udije slavnega naroda, kterega je na zemlji ko listija i trave? Ali ste tako strašno padli, da ste si izbili iz glave i srca spomin i ljubezen do svojega rodu? — Ne! tega vendar ne moremo misliti o vnucih tistega naroda, kteri, če tudi majhen, ima tako slavno zgodovino, kteri je stal toliko let na straži zoper Turke i Benečane, ktere je tolikokrat i tako slavno premagal ! Da je tako, zavalili bi kamen slovenskemu narodu na grob, i napisali nanj: „Tukaj počiva slovenski narod, ki se je izneveril svojim očetom, sam sebe umoril i pokopal. Žalostna mu majka!" — Še ima naš narod vrle može, vrle brambovce, i dan na dan vstajajo novi junaci iz (Jolzega mrtvila s plamenico svetega rodoljnbija i s svitlim mečem božijega uma. Da, resnica je, naš narod, tako dolgo tlačen i teptan, globoko pahnen, vstaja k novemu živeniju. Sovražniki so mu uže izkopali jamo i mu peli mrtvaško pesem veseleči se njegovega pogreba. Prekanili so se; bolnik okreva i povračajo se mu krepke moči. — Toda Trst, njegov tako važen ud, nej še zdrav ; še ga tare narodna nezavednost, nemarnost i sebičnost. To troje zlo ga tlači kakor smrtna mora. Preglejmo nekoliko natanjčneje to reč i govorimo odkritosrčno: Mej omikani slovenski svet moramo šteti trgovce, posestnike , duhovnike in uradnike; mej neomikani sploh služeče osobe. Ker je Trst trgovsko mesto, i ker je v njem veliko Slovencev trgovcev, mej temi več bogatinov, zato bi oni imeli biti slovenščini steber, kterega bi se oklepali drugi slovenski stanovi; pri njih bi imeli iskati največ omike i največ podpore.
Resnica je sicer, da ima ta mnogoštevilen stan nekoliko mož, ki imajo srce za Slovence, ki radi tu i tam kaj pomorejo, ali žalostna resnica je tudi, da lehko na prste sešteješ tiste , ki so slovenski izobraženi, ki poznajo Slovencev žule i rane i cenijo njihove zasluge i dela. Veči del pa je tacih, ki se za slovenščino še menijo ne, ali jo celo zaničujejo; ki imajo srce samo za trgovino. Mnogo jih nahajamo tudi v laškem ali nemškem taborji. Najžalostnejše pa je to, da se slo-venskej narodnosti na škodo uže skoraj ves prvi zarod tega stami potalijani, nekoliko njega pa tudi ponemči.
Ako trdimo, da le-ta stan za ptuje knjige i časopise izda stokrat več, nego za domače , preverjeni bodite, da nejsmo predaleč segli. Vas, slovenski trgovci, kte-rirn tli še v prsih ljubezen do svojega naroda, vas prosimo i rotimo, ohranite to ljubezen , cepite jo v srce tudi svojim otrokom, učite je prelepe slovenščine, vaše dejanije, vaša podpora naj pospešuje mile domovine blagost, naj budi zanikarne i mrtve vase trgovske rojake! Domovina tudi vas kliče. Ne mašite jej ušes!
(Dalje prihodnjič.)
AVSTRIJA
* V sedanjih prcžalostnih okolinostih mora se vsak, kdor z Avstrijo dobro meni, posebno veseliti, ako sliši odkritosrčen glas za njeno blagost. Tak glas je prinesel časopis nZukunft". 24 veljavnih nemških Dunajčanov, mej kterimi je šest mestnih svetovalcev, povzdignolo je glas za federalizem, kakoršni zahtevajo vsi Slovani. Ker vživajo ti možije zaupanije mej ljudstvom, zato je očito, da za njimi stoji Nemcev velika množica. Federalizem, kteri se je v malo letih brez vse podpore razvil sam iz sebe, vkoreninil se je uže tako globoko, da vse druge stranke spodkopava. Nemški centralistični časopisi, ki so pred malo časom še prapor visoko nosili, uže medle i hirajo, zato tudi pišejo, kakor bi je krč lomil. Njihova moč, oblast i prevzetnost so za vedno pokopane. Ker jim je zmanjkalo prepričavne besede, zato so prijeli za zadnje oro-žije, kterega se polasti le tisti, ki se ne more več braniti, to orožije je psovanije. Da bi kratkovidni sebični Madjari vedno se ne ustavljali pravičnim terjatvam, ne dvomili bi, da se v Avstrii kmalu vpelje prava svoboda; ali Madjari so še občnej spravi na poti; oni gledajo le nase, za druge narode jim nej mari. Ali tudi ta zadnja ovira mora naposled pasti, ako ne, bojimo se za Avstrijo.
Tržaško-uiestne in okolične zadeve.
*	1. dan t. m. je obiskala mejikanska cesarica Sarlota ranjene mornarje v Tonellovej hiši. Pohvalila je pri tej priliki g. Tonella i tolažila ranjence. Zvečer so bile v Miramari velike gostije ; povabljenih je bilo mnogo viših gospodov.
*	Mejikanski cesarevič Iturbide, ki ga je cesar Maks posinovil, prišel je k cesarici v Miramar.
*	3. septembra so imeli mornarji na senožeti pri sv. Ivanu v Vrdeli veliko veselico.
*	1. dan tega m. so postavili na ladijodelalnici (škveri) gosp. Tonella temelj največej kupčijskej la-dii z imenom Tegetliof.
*	Tegethof je s cesarskim brodovijem pretekli ponedelek zapustil Trst i šel v Fazano. 900 mornarjev je uže domu poslal.
*	Mejikanski cesar Maks je iz Amerike telegra-fično pozdravil Tegethofa, častnike i mornarje zavolj slavne zmage pri Visu.
*	Za kolero je do 14. t. m. v Trstu umrlo 148
osob.
*	Dva rojaka smo te dni zagrebli. Starega gospoda Seljaka, notarja v Trstu, in mladega gospoda Fr. Martelanca, učitelja v Piranu. Poslednji je umeri 14. t. m. v Skednji za kolero. Mir njunemu prahu!
*	Tržaški magistrat prepoveduje ubijati prešiče pred mesecem novembrom.
*	Zadnji dan pr. m. so govorili, da je bilo pivo v vrdelskej novej pivarni zavdano. Kako so se ljudije tega ustrašili, kaže to, da so ga 60 veder ali čebrov en sam dan popili. Pri tej priliki to-le zasta vico: Ako mora čakati človek v tej pivarni 50 minut na merico piva, kader je v pivarni 50 ljudi, koliko časa bode moral čakati, kadar je v njej 3000 ljudi?
*	V štacuni (botegi) gosp. Finacerja (Via del Canal grande) kažejo puško na iglo. Kdor jo želi videti, naj gre tje; radi mu jo pokažejo.
*	„Glasnik" oznanja „ Tržaškega Ljudoinila" s željo, naj „Primorjan" i „Ljudomil" drug druzega podpirata i prijatelsko navnata. Zagotavljamo „Glasnika", da mi gotovo ne bodeino prepira delali, kajti nam je na srci samo mile naše domovine blagost.
Kaj J® drugod važnega f
*	Nekij rodoljub je daroval obligacijo za 500 f. admiralu Tegethofu s tem poročilom, naj obresti od nje vživata dva mornarja. Po smrti naj se pa za ta denar obema mornarjema spominek postavi na grob. To je lepo, samo zelo čudno je, da ima biti napis na spominkih laški i nemški, ker sta oba mornarja dalmatinska Slovana.
*	Vojaškemu ministerstvu je došla novica, da nekij domorodec da sestavcu junaške pesmi na zmago pri Visu 1000 gl.
*	Mir z laško vlado bode skoro gotov. Kaže se, da se zdaj vendar sprijazniti naša i laška vlada, ktera tudi uže vojake na dom pošilja.
*	Naši bodo talijanske trdnjave izročili v roke francozkega komisarja, kar je Napoljon laski vladi uže naznanil.
*	V Pragi imajo molitve, da Bog odvrne kolero i za duše padlih naših vojakov.
*	Pruski vojaki naglo zapuščajo češko deželo.
*	30. dan pret. meseca so pripeljali v Opolije na 26 želežničnih vozeh prvo polovico tistega denarja, kterega ima naša vlada pruskej plačati. Bilo je 10 milijonov tolarjev v 718 sodcih , i tehtali (vagali) so 4112 centov.
*	Prusi, ki se vračajo domov, v Pragi veliko robe kupujejo i plačujejo se srebrom. Saj to lehko store, ker so tudi veliko srebra dobili.
*	Kolikor je dozdaj znano, izgubili smo pri severni vojski 4161 mrtvih, 10.934 ranjenih i 16.907 ujetih vojakov.
*	Nekoliko Nemcev, ki Slovanom nej so bili nikoli pravični, zbralo se je v posvet i še zdaj se jim sanja o zvezi z Nemci, ki prebivajo v zunanjih državah. To so v pogovorih očitno razodeli, i ker s cen-
tralizmom nikakor več ne gre, zato so se izrekli za dualizem. Ako imajo ti možije pamet, vendar bi morali videti, da ta pot drži naravnost do tistega mestaj ktero se imenuje: finis Avstria; (konec Avstrije).
*	Zavarovalnica „Nuova Societa" je popolnoma pozlo šla. Mnogi ubogi ljudije so pri njej svoj denar izgubili. Pri seji na Dunaji so nekteri izustili misel, naj bi kar gg, Revoltella i Morpurga v Trstu za mošnjo prijeli, ker sta toliko let lepe dobičke od omenjene. zavarovalnice imela. „Triester Zeitung" pa pravi, da ta dva gospoda nejsta imela pri tej družbi nič opraviti.
*	Ljubljanski korar, gospod Poklukar, je v svo-jej oporoki odločil 200 gld. za najboljšo pedagogično knjigo v slovenskem jeziku. To darilo je zdaj uže razpisano.
*	Gosp. Miroslava Vilharja, ki je bil zavoljo tiskarnega pregreška obsojen, je pomilostil svitli cesar, i dobil je zopet državljanske pravice.
*	27. t. m. bode imela slovenska Matica glavni
zbor.
*	Turška vlada je sklenola prebivalcem na otoku Kandii odjenjati, ako orožije odlože, ali oni se bra-nijo.
*	Amerikanci hočejo v srednjem morji kupiti od Turčije kak otok; ali francozka in angleška vlada se zoper to na vso moč upirati, ker se bojiti, da jim Amerikanci ne zmedejo štrene na Turškem. Ako se polaste Amerikanci srednjega morja, potem bi francoska in angleška moč v jutrovih deželah propala, pa tudi Turčije bi se kmalu polastili Rusi.
*	V Petroburgu na Ruskem se Amerikanci z Rusi zmerom bolj sprijaznujejo.
*	Na Mejikanskem se slabo godi. Prišla je na dan velika zarotba zoper cesarja. Mej zarotniki je bilo več cesarskih generalov i takih gospodov, ktere je imel cesar Maks vsak dan krog sebe.
DOPISI.
Iz Trsta, z opravilom odrinemo 3. dan t. m. na Kras. Skoraj do Opčine nas je dež do kože močil tako, da smo se od mraza tresli. V S .... se vstavimo, da se ogrejemo s kapljico vina. Mislili smo,
da smo pri „Z____a, ali bili smo pri „Tigri", ker
kremplje nam je v žep zasadila. Okrepčani i veliko laže odrinemo do Senožeč, kjer prenočimo. Drugi dan je imel odbor župana voliti, pa izvolili ga nejso , ker nejso vsi odborniki prišli. Kak uzrok jih je zadržal -ne vemo. To pa smo slišali, da prva reč, ktero bo moral novi župan storiti, bode lov na — podgane. „Kaj ste s pameti ?" nas morebiti kdo zavrne. Ne, ne! — resnica je, podgane bode moral loviti, da jih pošlje v Ljubljano, da bodo tam videli, ali res prešiči ki podgane jedo, trihine od njih dobivajo. Našli smo tam tudi zelo priljudne častnike regimenta „Gorizutti", ki so Poljaki. Tudi so prostaki, kakor smo slišali, zelo pobožni. Pri sv. maši zmerom kleče i ob pičlej plači vsak vsako nedeljo soldek v škrabico (koselco) da S. U. (Jožef in Blaže.) B. Ljubi moj Jože, rad bi vas nekaj prašal.
./. Kaj tacega?
B. Bral sem v 16. listu tega časopisa, da je ne-kij učitelj pri šolskih pogovorih v Skednji rekel, da bere „Presse" i še neke druge časnike. Kaj pa je Presse ? Pri nas pravimo tako mlademu prascu.
J. „Presse" je nemški list, kteri bere ta učenik.
B. Zakaj ne bere slovenskih časnikov, kakor jih berete vi uže nekaj let? jaz jih berem letos , kar se je vojna začela. Zakaj jih ne berejo naši učitelji, saj imajo zmerom se Slovenci opravke , z Nemci pa skoraj nič ne? Jaz bi sodil da ne znajo dobro učiti.
J. Res je, da necega imena ne pišejo prav.
B. Kaj , hudnika' ktero ime je to ?
J. Jaz i nekteri drugi možije smo bili pri lanskej skušnji nedelskih učencev, in videli smo v lepopisji da pišejo našo vas Proseko.
B. Ali nej prav Proseko ?
./. To je po laški pokvarjeno, v slovenskem jeziku se govori i piše Prosek. Iz tega se vidi, da nekteri naših učenikov berejo malo ali celo nič ne slovenskih časopisov; s Prešo vtisnejo strašno malo poduka v srca našim otrokom.
Iz Doline. Vane S. »Sloga jači a nesloga tlači", to je lepa prislovica, in srečni, ki se po njej ravnajo. Ako bi se naše srenje (komuni) v eno sosesko zedi-nile, boljše bi gotovo nam bilo, ker vsaka vas bi imela manj stroškov in več pripomogla v denarnih zadevah ; združene bi lahko v našem jeziku popolnoma zmožen gospod zastopal, pa tudi komunske reči oprav ljal, ter naše pravice branil. Se ve da pisati bi se smelo le v slovenskem jeziku. Tega nam zelo treba. To misel dajem na znanje, da naši župani in zastopniki to reč dobro pretresejo in mislim, da bode večini prav.
ZMES
Pogovor med gospodom Slavoljubom m kmetovi
Matevžem.
M. Dober dan gospod SlavoljubI
SI. Bog daj! Od kod pa?
M. Iz V ... šole, kjer so šolska darila najpridni-šim učencem delili.
SI. Jaz sem bil prav zdaj tje namenjen, da vidim slovenost, ali prepozno je.
M. Kaj nejste še nikoli kaj tacega videli?
SI. V mestu sem uže videl, ali na kmetih še ne.
M. Naletel sem danes na to, kakor slepa kokoš na zrno. Videl sem namreč, kako ljudije od popoldanske službe božije v neko hišo hitijo, šel sem tudi jaz za njimi, misleč, da so tam kake komedije (gledišče). Ko pa v prvo nadstropije (pian) pridem, zagledam mize z rudečimi rutami (tapeti) pogrnene, mnogo učencev, učenike, veliko ljudi i gospode. Neki učenec stopi na oder (katedro), i slovenski govor, kteri je bil prav dolg, izvrstno govori. Slišal sem, da je omenjeni govor sestavil ondašnji visokočastiti gosp. fajmošter A. B., ki je mladini velik prijatelj. Po končanem govoru so dajali darila, lepe slovenske molitvine knjižice.
SI. Ali ste tudi vi kaj dobili, ker ste tako dober
ojin učenec bili?
M. Za potrebo bi mi bili dali bankovec (karto) za 100 gl.
SI. Zagotavljam vas, da več od 100 gl. velja tisto, kar so se učenci v šoli naučili i čast, ktera se jim z darovi daje.
M. Verujem vam. Od veselja mi je srce poskakovalo, ker sem tam videl toliko veselili, nedolžnih obrazov; pa tudi žalost mi ga je zalivala, ko sem mislil, da nejsem imel priložnosti v otročiih svojih letih v šolo hoditi i se toliko koristnega naučiti.
SI. Vi torej spoznavate, da so šole dobre i koristne ; to me prav veseli. Imamo pa, žalibog! še mnogo ljudi, ki tega ne umejo.
M. Prepričal sem se tega pri omenjeni delitvi sam. Ljudem nej inar otrok pridno v šolo pošiljati, da se koristnih znanosti nauče, konec šolskega leta bi pa vsi radi imeli šolska darila.
SI. Ali ste vi kedaj pšenico, ječmen i. t. d. želi, če nejste sejali?
M. Tega ne.
SI. Kakor nej žetve brez setve , tako tudi konec šolskega leta nej darila brez skrbi i pridnosti.
M. Ali slišal sem pri denašnji delitvi, da učeniki v šolah naše okolice večkrat darila dajo učencem, kteri jih nejso zaslužili. Govorili so nekteri: Učenec Mihec je dobil darilo zato, ker je njegov oče bogat, i je večkrat učiteljem kak dar poslal. Spet drugi so rekli: Andrejčkov Miče ga je dobil zato , ker ima njegova mati hud jezik, i učitelji se je boje.
SI. Nespametno žlobudranije! Prav v tem kraji se učitelji od darov (šenkov) ne vdebele, pa tudi budili jezikov se ne boje. Taki neumni ali hudobni lju-dije se nahajajo ne le v naši okolici, temuč tudi po vsem širokem svetu, na kmetih in v mestih. Učeniki, kolikor jih jaz poznam, ravnajo v tej zadevi po vesti i po pravici; obrekujejo jih tedaj le neumneži ali hudobneži. Kjer je prav i dobro govoriti, tam je greh molčati, zatorej bi rad videl , da vsi roditelji (starši) zvedo moje besede, ktere zdaj govorim, namreč: Pošiljajte svoje otroke pridno v šolo, ne držite jih za vsako majhno reč doma, tudi med letom večkrat učitelje poprašajte kako se vaši otroci uče ? ali vsak dan v šolo pridejo? i. t. d., gotovo jih boste potem videli v številu izvoljenih, kjer jih zdaj zavoljo zanikarnosti zastonj iščete. Priporočujein pa vam posebno, spoštujte bolj učitelje svojih otrok , ker oni so jim za Bogom prvi dobrotniki. Zdaj pa moram iti. Z Bogom!
M. Z Bogom!
(Ktera je najboljša država t) Tista, kjer je orožije rujavo (ruznasto) i lemeži (železo pri oralu ali^drevesu) svetli; kjer so ječe (prižoni) prazne i žitnice polne, i kjer v sodnih dvoranah (tribupalih) trava raste.
(Razmisljenost.) Nekteri trdijo, da se nahaja razmišljenost le pri zelo učenih , ali to nej tako, na-
haja se tudi pri prostobornih ljudeh. Podajemo tukaj nekaj takih prigodb. V sedanjej vojni pride proti večeru v neko vas desetnik (koprol) in išče postelje, da bi se dobro naspal. Povsod je bilo uže polno vojakov, vendar pa mu nekij kmet reče: Ostanite pri meni i ležite v posteljo, kjer že prostak (ginajnar) leži. Predno koprol leže, reče kmetu : Prosim vas, izbudite me kmalu po polnoči, ker se mi dalje mudi. Kmet ga izbudi, ta se hitro obleče, pa glej, namesti svoje obleče prosta-kovo suknjo i gre. na pot. Ko se dan stori, stopi v krčmo blizo ceste, pokliče kozarček žganja i pogleda v zrcalo (špegel). Zdaj jezno zakriči: Saj sem rekel kmetu, naj izbudi koprola, ta neumnež pa je prostaka izbudil.
Dva prijatelja se sprehajata blizu morja. Eden pobere gladek kamenček i ga ogleduje. Kar se spomni, da mora opoldne k nekemu zdravniku iti. Ilitro segne v žep po zlato uro, pogleda koliko je i reče : Mislim, da pridem prekasno. Hitro se odpravi, uro zaluči v
• i	v
m< rje i kamen vtakne v žep. Se le na potu je opazil, kaj je naredil. — Kupil je drugo uro. — Prav ta je prav rad v mehko kuhana jajca jedel, najraji pa, ako jih je sam skuhal. Pristavi ponvo z vodo k ognju, v euej roki drži jajce, v drugi pa uro, da bo vedel, koliko časa se mora jajce kuhati. Kader začne voda vreti, vrže uro v vrelo vodo, na jajce pa gleda, koliko minut potrebuje, da se skuha. Kuharica se mu smeje i še le zdaj vidi, kaj je spet naredil.
Trgovec (merkant) Jože Pižmar se združi s tremi drugimi trgovci. Vsako pismo, kader je bilo treba, podpisal je: „Jože Pižmar i tovarši." Ženka mu sinka rodi i ga krstijo. V krstne bukve mora se pri nas tudi otrokov oče podpisati. Podpisal je tudi on vanje: „Jože Pižmar i tovarši."
(Korist odkritosrčnosti.) Nekij kralj je šel v ječo gledat zaprte hudodelnike. Poprašal je tega in onega, zakaj je zaprt? Vsi odgovore, da so po nedolžnem v ječo pahneni. Le eden je se skesanim srcem povedal hudodelstvo, ktero je storil. Kralj reče čuvajem (vardijanom): Precej izpustite tega hudobneža, naj ide kamor hoče, da onih nedolžnih ne zapelje ali pohujša! Ko oni to slišijo, kesajo se, da nejso resnice govorili.
(Smernica.) Zdravnika pokličejo k bolnemu dekletu (pufii). On stopi k postelji, žilo jej pošlata, za marsiktero reč poprašuje in jej reče: Dekle , ako hočeš ozdraveti, moraš se omožiti, i stavim svojo glavo, da boš po tem prav zdrava ženka. Kaj misliš ? — Dekle odgovori: „0 gospod zdravnik , naj pa bo , za zdravje človek vse stori!1
(Delo človeka dela ponosnega.) Peter 1., car ruski, je sel nekij dan v ladijostavnico (škvero) delat, kjer ga nej nobeden poznal. Ko zvečer domu pride i cesarici Katarini en rubelj (ruski srebrn tolar) i kos sira poda, reče: „Crlej, ljuba ženka, lahko bi te preživel, ako bi tudi cesar ne bil."
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVAN PIANO pri sv. Ivanu v Vrdžli.
V Trstu. Tisk Avstrijanskegn Llovda.