Avtor vprašanje demokracije postavi v kontekst kapitalistične družbe in jo prikazuje v več razvojnih fazah, ki so rezultat spreminjanja družbenih in političnih razmerij moči, ob tem pa si ne dela utvar, da kapitalizem lahko deluje tudi brez demokracije. Demokracijo povezuje s pravno državo in vztraja, da je pravna država nujni pogoj demokracije, ni pa je mogoče z njo nadomestiti. Z vztrajanjem na tej ideji se tlakuje pot v avtoritarnost. Demokracijo opredeljuje tudi skozi razmerje vladani in vladajoči ter opozarja, da je demokracija le ena od možnih oblik tega razmerja. Spreminjanje demokracije v kapitalistični družbi in njen možen zdrs v avtoritarnost povezuje tudi z delovanjem glavnih akterjev znotraj danih in vendarle vedno spreminjajočih se strukturnih in kulturnih razmer, ki so rezultat predhodnega delovanja akterjev in razmerja moči med njimi.

Pravice