TRGOVSKI UST
Uto XXVII.
Saroftnina 7& Ljubljansko ookrajlno: tetno 100 lir <ca Doaenretvo 110 liri. m 'o **« BO Ur ta. •/. leta 28 'Ir. menetoo • Ur. Ta v
izdaja letno 60 Ur. £aSOp|S jg frgOVffVO, f fldlfSf f f j<>' Obit JiI (f Gfldff} f S f 170 niei v Ljubljani at. 11.M3
Številka 23.
Uredništvo: rJvX»IJant G-r«*ar«i6eva ulic* 28. Tlel. 36-52. Uprava: Gregor, črteva ul. 27. TW. 4T-81. Rotcoptoorr ne
“laCa m toai se v Llubliani
lih
.	vsak	torek
in netei
Liubliana, pefefe 17. marca 1944
Preis - Cena C 0'80
Cene trboveljskega premoga
Na podlagi določil čl. 1. naredbe '■ cine y. V. l»41, št. 17, Sl. 1. 48/31 v zveni z določili čl. 2. uredbe o cenah Sl. 1. 68/15/49 odobravam sledeče najvišje cene za uvoženi trboveljski premog:
Cena Iranko Zalog za eno tono: kosovec lir 320.48, kockovec lir -97.30, orehovec lir 249.70, grahovec lir 225.20, zdrob Lir 189.82; cena Iranko skladišče trgovca zaokroženo: kosovec lir 420, kockovec lir 393, orehovec lir 382, grahovec lir 310, zdrob lir 270. Pri oddaji premoga Iranko vagon postaja Ljubljana se gornje cene znižajo za 25 lir pri toni. Tehtarina in državna taksa pri dobavi državnim ustanovam se računata posebej. Gornje cene stopijo v veljavo £ dnem 1. marca 1944.
Cene v smislu odredbe čl. 4. naredbe z dne 9. V. 1941 je treba objavili v prodajnih prsotorih.
Prezident divizijski general Leon Rupnik 1. r.
Sprejemanje poškodovanih bankovcev
Pokrajinska zveza delodajalcev bjubljanske pokrajine sporoča naslednje:
Združenju denarnih in zavarovalnih zavodov je na svoje intervencije, da bi se poškodovani denar zamenjaval, prejelo od seta pokrajinske uprave naslednji dopis Vlil. št. 1827/2 z dne 3. marca 1944:
»Banca dTtalia, podružnica v Trstu, bo izmenjavala tudi za Ljubljansko pokrajino obrabljene in poškodovane novčanice in bankovce, ki so nesposobni za promet, toda samo v omejenem obsegu.
Res zelo slabe in poškodovane novčanice in bankovci se bodo izločevali iz prometa po poštnih uradih in Poštni hranilnici.
<Iavne blagajne pa bodo sprejemale obrabljene in poškodovane novčanice in bankovce kakor doslej.«
Naknadno pa je združenje prejelo k drugemu odstavku citiranega dopisa naslednje pojasnilo:
Drugi odstavek dopisa je razumeti tako, da bodo poštni uradi in Poštna hranilnica sprejemati poškodovane novčanice in bankovce samo v rednem prometu t. j. v primeru plačila nakazil itd., ne bodo pa morda poškodovanega de-uarja zamenjavali.
Razen tega so pa tudi davčne uprave prejele navodila, da morajo sprejemati poškodovani denar.
Združenje denarnih in zavaro-Valnih zavodov pa se še nadalje stalno prizadeva, da bi pristojna oblastva določila zavod, ki bi poškodovani denar tudi zamenjaval in ne samo sprejemal v plačilo.
Podporni boni
Socialne pomoči Vrhovnega komisarja (Soziales Hilfswerk der Ober sten Kommissars). Trgovci, ki so Predložili bone Združenju trgovcev, naj takoj dvignejo v pisarni Združenja odpadajoče jim zneske.
Denarne premije za odvoz lesa v Nemčiji
Za izredne storitve pid odvozu lesa iz gozda se dovolijo letos v Nemčiji iz državnih sredstev posebne premije. Premija se plačuje y odstotkih odvoznega plačila za oeznorinalno količino odvoza. Kot
1,etnj normalni odvoz velja v kmet-
Ustanovitev
Kmetiiske
V	»Službenem listu« št. 19. od 15. t. m. je izšla naredba šefa pokrajinske uprave o ustanovitvi Kmetijske zbornice za Ljubljansko pokrajino.
0 ustanovitvi in nalogah ter o članstvu in vodstvu zbornice vsebuje naredba naslednja določila:
Clen 1. — Za izvrševanje nalog, ki jih ima kmečko poverjeništvo za Ljubljansko pokrajino, se ustanavlja Kmetijska zbornica za Ljubljansko pokrajino s sedežem v Ljubljani
Kmetijska zbornica je javnopravno telo; ima značaj pravne osebe.
Naloge kmetijske zbornice
Člen 2. — Kmetijska zbornica zastopa in varuje koristi podeželskega prebivalstva, uravnava njegovo strokovno, socialno, nravstveno in kulturno vzgojo ter pospešuje kmetijstvo in gozdarstvo.
Kmetijstvo in gozdarstvo v smislu te naredbe obsega kmetijsko in gozdno proizvodnjo v vseh njunih panogah.
Clen 3. — Kmetijska zbornica ima zlasti sledeče naloge:
1. da proučuje želje in predloge o vseli kmetijskih in gozdarskih zadevah;
2. da obvešča zakonodajna mesta in oblastva na njih zahtevo kakor tudi iz lastne jiobude o vseh svojih opažanjih glede potreb kmetijstva in gozdarstva na vseh področjih, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva, in da podaja tozadevne predloge';
3. da oddaja svoje mnenje o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva, ter ob ustanavljanju javnih zavodov, namenjenih pospeševati kmetijstvo in gozdarstvo, izvoz kmetijskih in gozdnih proizvodov ati pouk o kmetijstvu in gozdarstvu;
4. da sodeluje ali se udeležuje pri upravljanju kmetijskih in gozdarskih zadev, zlasti tudi pri podeželskih stanovanjskih in naselitvenih vprašanjih, pri določanju cen za kmetijske in gozdne^ proizvode, nadalje pri zbiranju statističnih podatkov in njih ugotavljanju, pri vseh ukrepih in ureditvah, ki zadevajo delovno razmerje ali povzdig gospodarskega in socialnega stanja prebivalstva, ki se bavi s kmetijstvom in gozdarstvom, in sicer, kjer je to s posebnimi zakoni in predpisi določeno, ali na poziv oblastev;
o.	da pospešuje po navodilih in pod nadzorstvom šefa jiokrajinske uprave kmetijsko in gozdno proizvodnjo na vseh področjih in skrbi, da so na razpolago za ta namen potrebna • obratna sredstva (kakor semena, umetna gnojita, plemenske živali, stroji in orodje itd.);
skih obratih za vsakega konja 50 plm3, za vprežnega vola 40 in za vsak odvozni stroj 300 polnih in3. Pri obrtnih obratih se zviša normalni odvoz za vprežnega konja na 250, vola na 200 in za stroj na 1500 plm3. Premija znaša 10 % za odvoz, ki presega do 200 % normalnega, za odvoz nad 200 % pa 15 °/o odvoznega plačila. Od premije so izključena drva in ves les, ki ga kupec odvozi z lastnimi sredstvi.
6. da ustanavlja in upravlja naprave in zavode za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, vnovče-vanja in izvoza kmetijskih in gozdnih proizvodov, kmetijskega pouka, preiizkuševanja in raziska vanja ali da sodeluje pri ureditvi in upravi takih ustanov;
7. da daje nasvete podeželskemu prebivalstvu v vseli gospodarskih in tehničnih vprašanjih kmetijstva in gozdarstva;
8. da izdaja svojim članom potrdila in izpričevala, kii jih od njih zahtevajo državna ali samoupravna oblastva glede okolnosti iz zborničnega področja;
9. da izvršuje tudi druge naloge, ki so ji poverjene po zakonskih ali drugih predpisih.
Razmerje kmetijske zbornice do oblastev.
Cle n 4. — Kmetijska zbornica je pod nadzorstvom šefa pokrajinske uprave. Dolžna je dajati oblastveni na njih zahtevo v svojem področju pojasnila in juh podpirati v njihovem delovanju.
Kmetijska zbornica' mora predložiti nadzornemu oblastvu vsako leto poročilo o svojem delovanju, računski zaključek in poročilo o stanju kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva v pokrajini »ploh.
Oblastva in pospeševanju kmetijstva in gozdarstva namenjene ustanove so dolžne dajati kmetijski zbornici pojasnila; ki »o ji potrebna za izvrševanje njemih nalog, in jo podpirati v njenem delovanju,
Oblastva morajo zaslišati kmetijsko zbornico pred ureditvijo vprašanj splošne narave, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva.
/
člani kmetijske zbornice.
Clen 5. — Člani kmetijske zbor niče so brez razlike spola:
1. fizične in pravne osebe,
a) ki se kot lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijsko ali gozdarsko izkoriščanih zemljišč, ležečih v Ljubljanski pokrajini, na teh zemljiščih na svoj račun bavijo s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem,
b) ki sicer niso lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vendar se bavijo na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem, kakor mlekarji, perutninarji, viničarji, ribiči itd.;
2. kmetijske in gozdarske pri dobitne in gospodarske zadruge in njih zveze;
3. družinski člani (sorodniki, svaki, posinovljen«, rejenci, oskrbovanci) zgoraj v točki 1. navedenih oseb, kolikor živijo s temi v skupnem gospodinjstvu, delajo v njih kmetijskem ali gozdarskem obratu brez plače v gotovini in nimajo kakega drugega poklica;
4. delavci, ki so na osnovi delovnega razmerja zaposleni v kmetijstvu ali gozdarstvu kot svojem glavnem poklicu.
Za vse spredaj označene osebe je članstvo zakonito.
Člen 6. — Vsi člani kmetijske zbornice imajo enake pravice in dolžnosti po tej naredbi in poslovniku zbornice. Imajo pravico, da se raidi zaščite in pospeševanja svojega gospodarstva in radi za-
ščite svojih pravic koristijo z vsemi njenimi napravami. Dolžni so dajati kmetijski zbornici vsa pojasnila, poročila in podatke, ki so ji potrebni za njeno delovanje.
Članski prispevki.
Člen 7. — Kmetijska zbornic, je upravičena pobirati za knitjt stroškov svojega poslovanja in svojih naprav od svojih članov članski prispevek. Natančnejše določbe se predpišejo s poslovnikom.
Vodstvo kmetijske zbornice.
Člen 8. — Kmetijsko zbornico vodi kot njen predsednik prvi na mestnik pokrajinskega kmečkega poverjenika ik> njegovih navodilih in pod njegovim nadzorstvom. Predsedniku v pomoč je sosvet pokrajinskega kmečkega po ve rje nilca.
Zbornico zastopa navzven predsednik.
Predsednik skrbi za pravilno opravljanje poslov zbornice; pri tem mora skrbeti za to, da se upoštevajo zakonski predpisi, zlasti da se zbornica drži svojega področja in ravna po poslovniku.
Stalni namestnik predsednika jo rvanatelj zborničnega urada.
Člen 9. — Seje članov sosveta se vrše, kadar koli se zdi to pred-•edniku zbornice potrebno, in si-er po njegovi odredbi in pod n ježevim predsedstvom. Vsekakor pa •>e morajo vse važnejše zadeve ired njihovo rešitvijo predložiti iosvetu radi posvetovanja in predloga.
Predsednik more po svojem preudarku sklicati na posvetovanje tudi ožji sosvet, t. j. člane sosveta brez okrajnih kmečkih poverjenikov. Prav tako je upravičen sestaviti iz članov sosveta, in če je potrebno ob pritegnitvi strokovnjakov, stalne odbore, za obravnavanje posameznih določnih vpra sanj iz zborničnega področja pa tudi posebne strokovne odbore.
Natančnejše določbe o sejah sosveta, o postavitvi in delu odborov predpiše poslovnik.
Razvoi madžarske industriie
»Stidost-Echo« označuje razvoj madžarske industrije takole:
L. 1942. je bilo ustanovljenih na Madžarskem 39 novih industrijskih podjetij, okrog 120 obrtnih obratov pa se je uvrstilo med industrijska podjetja. Od začetka vojne do začetka 1. 1943. je bilo ustanovljenih 136 industrijskih podjetij, 497 obrtnih obratov pa se je industrializiralo. Od 1. 1938. do 1942. je dobila Madžarska okrog 300 novih industrijskih podjetij.
L. 1942. so našteli v povečani državi 5648, v trianonski Madžarski pa 4216 industrijskih obratov. Največ novih industrijskih obratov je bilo takrat ustanovljenih v trianonski Madžarski, lani pa se je industrija močno razširila tudi na nove pokrajine in so bili v trianonskih mejah ustanovljeni samo 4 novi industrijski obrati. V madžarskem gospodarstvu je bila decentralizacija industrije žie dokaj let velik problem, lani pa se je začela industrija razvijati tudi v provinci. To je važno in potrebno, ker je v kmetijstvu preveč ljudi, čeprav smatrajo Madžarsko za kinetijsko-industrijsko državo.
V Nemčiji živi na 100 ha kmetijskih zemljišč 66 ljudi, v Bolgariji 104, na Madžarskem pa 76. Iz teh podatkov, ki veljajo za 1. 1930. do 1933., je razvidno, da je tudi v madžarskem kmetijstvu preveč ljudi, čeprav ne v toliki meri kakor v Bolgariji, in da bi bila potrebna razširitev industrije na provinco tudi zaradi razbremenitve kmetijstva.
V madžarski industriji je bilo
1.	1938. zaposlenih 348.000, 1. 1942. pa že 534.000 delovnih moči. Ves prirastek znaša 53%, v sami trianonski Madžarski pa 30%. V istem razmerju se je zvišalo število delovnih dni, i>ovprečni dnevni delovni čas pa je bil 8.2 in 8.6 ur. Še bolj kakor število delavcev, se je od 1. 1938. do 1942. zvišalo število nameščencev in uradnikov, kar za industrijo ni ugodno kot znak preveč kompliciranih upravnih aparatov. L. 1941. je bilo 45.446, naslednje leto pa 53.466 industrijskih nameščencev in uradnikov, dočim se je v istem času
število industrijskih delavcev zvišalo od 419.700' na 451.800.
Znak zadovoljivega razvoja je povečana potrošnja električne energije. Od 1. 1938. do 1942. se je v trianonski Madžarski potroš-nja električne sile zvišala od 789 tisoč na 1.158.000 kWh ali za 48%, kapaciteta industrijskih strojev pa v vsej deželi za 40%, v sami trianonski Madžarski pa za 20%. Pri tern porastu potrošnje električne energije pa je treba upoštevati, da potrebuje madžarska industrija dosti več električnih strojev in motorjev, kakor pa jih je mogoče zdaj producirati doma ali pa dobili iz inozemstva.
Madžarska vlada je nedavno napovedala nove ukrepe za decentralizacijo industrije. Ta decentralizacija pa ne bo izvedena na la način, da bi se industrijski obrati selili iz državnega središča na podeželje, temveč doseči jo hočejo s tem, da se omogoči napredek industrijskih obratov, ki so že v provinci. Vlada bo izdatno podpirala industrijska podjetja, ki se ustanavljajo v provinci. Državna podpora za taka nova podjetja bo v kratkem določena s posebnim zakonom. Ta način industrijske decentralizacije se utemeljuje s tem, da Madžarski niso potrebni orjaški industrijski obrati, temveč iz gospodarskih, socialnih in tudi iz vojaških ozirov srednja industrijska podjetja, ki lahko uspevajo tudi v provinci. Srednje velika industrijska podjetja bodo našla v preobljudenih vaseh dovolj delovnih sil in z njimi bo ustvarjeno ravnotežje med kmetijstvom in industrijo.  _________
Nemški parniki za Romunijo
Po sporočilu Romunsko-nemške trgovinske zbornice v Bukarešti je Romunija naročila v Nemčiji 4 donavske parnike po 80—100 t za hiter prevoz v donavski Delti ujetih rib. Istočasno se Romunija pogaja z nemškimi ladjedelnicami ob Donavi za zgraditev štirih nadaljnjih parnikov. Za uspešnejši ribji lov je naročila nadalje Romunija 10 motornih čolnov na Švedskem.
Stran 2.
»TRGOVSKI LTST«. 17. marca 1944.
Štev. 23. ?oS'
Ohranitev vrednosti nemškega denarja
Državni gospodarski mmiistei Vvanuer i' unk j e go v o ul po rauitu o ueiiioKem ueuaiju, ivumsier jt meu urugim uejai:
Nemški aeiutr se je oprostil tneuuaioumn spon ter se z. ueviu uo z&Konouajo zavaroval ou zunaj, biaonuosc neniokega uenarja jt prvi pogoj za onramtev pravičnega razni tu ja inea vreanouuni.
JNem»Ka aenar m vreonostrii znak neite banRe, temveč j« vrea-Hoatiii znak uenisiiega ueia. Ne-mtc smaira danes za samo po sebi razumijiivo, da osianejo cene za iivijenjsko vazne preumete tudi v voj m siaoune.
Jtvako velikansko gospodarsko politično in socialno delo je v tem dejstvu, poslane jasno, če se opazuje, kako v sovražnih deželah oene v vojni povsod močno naraščajo in kako zaradi tega nastajajo mezdni spori, stavke in druga težka socialna vznemirjanja, ki povzročajo vedno znova občutne motnje v proizvodnji.
Minister je nato obravnaval vprašanje, če ne bo morda država segla lepega dne po prihrankih ljudi, ker bi jih potrebovala za kritje vojnih dolgov. Odgovor na to je jasen in preprost: Država tega ne bo storila, ker teh prihrankov za kritje dolgov ne potrebuje. Država pa tega tudi ne sme storiti, ker je dala varčevalcem obljubo, da bo nemškemu ljudstvu njegove prihranke očuvala.
Glede vojne zadolžitve države pa je treba reči naslednje: Dolgovi se morejo plačati samo z delom, če se ne morejo v celoti ali deloma odplačati. Državni ozir prepoveduje, da bii se dolgovi odplačali v obliki, ki bi omajala ne samo zaupanje, disciplino in red, temveč tudi vse gospodarsko in socialno življenje. Vojne dolgove države bo pač morala prevzeti na svoje rame celotna narodna skupnost, pri čemer pa bodo morali prevzeti več bremen oni, ki imajo večje premoženje in ki so rešili večje dohodke \vl vojne v mirno dobo.
Sicer pa ni problem vojne zadolžitve samo nemško, temveč tudi evropsko in svetovno-politično vprašanje. Danes je že toliko gotovo, da se ne bo odpravila nemška vojna zadolžitev nato s konfiskacijo hranilnih vlog, niti z infla oijo. Ze samo dejstvo, da imajo od bombnega terorja oškodovani ljudje samo š.e pravico na odškodnino v markah, nalaga državi dolžnost, da skrbi z<a ohranitev vrednosti nemškega denarja.
Krediti za mlinsko industrijo in žitno trgovino na Madžarskem
Podjetja mlinske industrije in trgovci z žitom na Madžarskem dobivajo ob začetku kampanje za svoje obratovanje in poslovanje ou velikih bank šestmesečne kredite. Zdaj se je izkazalo, da je pri številnih mlinskih podjetjih ta rok prekratek, ker je v mlinih še dosti neprevzete in neplačane moke. Podjetja so prosila za podaljšanje kreditov.
Žitna trgovina je dobila za zadnjo kampanjo za 40 milijonov pe-ngo posojil. To vsoto si je delilo 12 tvrdk, ki smejo kupovati žito v vsej deželi, ter 15 trgovcev, ki imajo določene nakupne okoliše. Da se onemogoči vsaka zloraba teh kreditov za žitno trgovino, rešuje odslej vse prošnje za kredite odbor, ki ga tvorijo predstavniki žitne trgovine- in bank, ki delijo kredite. Posojila, ki jih dobe trgovci z žitom, se skoraj vsa vrnejo v šestih mesecih, pri mlinski industriji pa to ni mogoče predvsem zaradi tega, ker traja razdelitev moke dalje časa in ker mnogi mlini ne delajo neposredno za trgovino, temveč za aprovizacijska oblastva in ustanove, ki dela ne plačajo takoj.
Gostilničarski vestnik
He delajte kriv ce gosttlmčariem!
V zadnjem času je izsio nekaj tankov a pavotumnu oouki pivw. riosiuimoarjem. i' <x\ oiaim oca mi oKOiraj veuiio urivioui, ictu ni si,anu *jie p<->Kni'H, v kac-ertm ui oni »<uiu Aiivci a ui sami poaueujaiii. iviore ^e zaix> reci, ua so pavkami o^niu ^•»Haz zie volje in ua se zaw> lia-uje v normamun casm spion ne Oi uiJo treua ozuaii. iver pa živimo nenoriua.iu.iu casin, se izjeniouiu »avimo tuui s tenu pavaainumi ociiki, pa čeprav so po svoji vse-oini suno neresni.
lako se v enem teh člankov go-vwi, ua so si gostilničarji nabavili vino po 10 lir, prooajajo pa aa ga po i>0 in tudi vec lir, aa torej prodajajo vino turni z več ko <iUO odstotnim dobičkom. Tuui že poznavalec ve, da so te trditve ne samo brez podlage, temveč naravnost smesne. iNaj nam siamo pisec pavšalnega članka pove, kjer se uobi na uoriskem ali v liaiiji vino po 10 lir. Ustregel bo ne samo gostilničarjem in potrošnikom, temveč tuai Prevodu in uradu za cene. Tudi Prevod bi namreč rad dobavil vino po 10 lir liter, urad za oene pa bi z največjim veseljem poskrbel, da se za 10 liir kupljeno vino ne bi prodajalo niti po ^0 lir, temveč precej ceneje. Zal pa je stvar takšna, da se danes ne dobi niti slabše vino ceneje ko po najmanj 18—20 lir liter. Zato tudi prav noben gostilničar ne more prodajati vina ceneje ko najmanj po 25 lir liter. Treba je namreč upoštevati, da je dovoz vina zelo drag, da je vsaka pošiljka zelo vegana, poleg tega pa skoraj redno pni vsaki pošiljki mnogo vina manjka1, in sicer dostikrat tudi po par sto litrov, a tudi še več. Vse to je tudi treba vračunati v ceno vina! A kje so še davščine, socialne dajatve in vsi1 drugi stroški, s katerimi je danes obremenjen prav vsak gostilničar.
Ce bi pa bilo res, da bi se našel gostilničar, ki bi pni uradu za cene zahteval tako pretirane cene, potem pa .naj pisec tega krivca kar z imenom navede, ne pa pav-
šalno morebitni greh enega naprti na ves stan.
Gostilničarji se vneto bore za red in disciplino v svojih vrstah in prav bi bilo, če bi se vse pritožbe sporočale gostilničarski organizaciji.
Neresno je tudi jadikovanje, koliko vina popije Ljubljana. Ali pi sec tega jadikovanja res ne ve, da je Ljubljana prehodno mesto in da popijejo tujci, ki potujejo skoz: Ljubljano ali se v Ljubljani ustavijo prav mnogo vina. Človek mora res imeti zavezane oči, da tega ne ve.
Gostilničarski posel je danes sil no težaven in gostilničarji res ne zaslužijo, da so predmet pavšalnih napadov. Koliko skrbi in dela ima danes gostilničar, da more nekaj nuditi svojim gostom! Koliko mora tvegati, koliko mora napraviti potov, koliko skrbi ima vedno, da si nabavi, kar zahtevajo gosti. Za ves ta trud, za vse te skrbi pa naj bo plačan gostilničar s pavšalnimi in krivičnimi očitki! Takšni) pavšalni očitki vzbujajo mržnjo proti celemu stanu! Ali je morda to namen piscev teh pavšalnih član kov? Ali ni že mržnje danes mno-go preveč? Ali nj naloga vseh razsodnih ljudi, da se čim bolj omogoča sodelovanje vseli dobrih 1 ju di, da se zacelijo rane, ki jih je dobil naš narod v tako neizrekljivo veliki meri?
Upamo zato, da se bodo takšir pavšalni očitki nehali in da se tudi gostilničarjem ne bo delala krivica, kajti tega naši pošteni in vestni gostilničarji res ne zaslužijo.
■sci
le v U urili
barva, plesira in
kemično mar obloke, klobuk< itd. Skrobi in svetlolika srajce ovratnikr in manšete. Pere, suši mnnffa in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelcnburgo'n ;■ Telefon št. 22-72.
Dohodki in premoženje v Sv;ci
»Siidost-Echo« opozarja rta gospodarsko in socialno sliko Švice, ki jo nudi statistika švicarskega obrambnega sklada. Ta sklad tvorijo davki od dohodkov in premo-1 ženja nad 5000 šv. frankov in po najnovejšem izkazu je davkoplačevalcev za obrambni sklad 414.180 oseb, kar je točno ena desetina vsega švicarskega prebivalstva. Priglašenci obrambnega davka so napovedali okrog 22 milijonov skupnega premoženja, kar je približno ena tretjina vsega narodnega premoženja, povprečno premoženje enega prijavljenca pa je okrog 52.000 šv. frankov. Prijav-ljenci obrambnega sklada so razdeljeni na tri skupine. V prvi skupini so samostojni (40%), v drugi nesamostojni pridobitniki (22%), v tretji pa rentniki (38%). Povprečno premoženje nesamostojnega pridobitnika je 37.578, rent-nika pa 66.500 šv. frankov. Ti podatki niso samo dokaz blagostanja, temveč tudi izraz zadovoljive razdelitve premoženja. Posebno nazorno se to vidi pri skupini nesamostojnih pridobitnikov, v kateri je 127.734 oseb. Med njimi je 3419 ravnateljev, 10.341 vodilnih
in višjih nameščencev, 46.102 nižja nameščenca in tudi 44.200 delav cev. Delavska skupina sama je prijavila 750 milijonov premoženja in pride tako na enega delavca povprečno 16.500 šv. frankov. Od vsega premoženja nesamostoj nih pridobitnikov pride približno ena šestina na delavca, povprečno premoženje delavca pa znaša skoraj eno tretjino povprečnega premoženja samostojnega pridobitnika. Iz tega se vidi, da je premoženje med stanovi in sloji v Švici bolj enakomerno razdeljeno kakor v mnogih drugih deželah. Čeprav nudi statistika obrambnega sklada samo pregled razdelitve ene tretjine narodnega premoženja, je gotovo, da tudi pri ostalih dveh tretjinah ne more biti večjih razlik, ker so pri delitvi ene tretjine narodnega premoženja zastopani vsi pridobitni sloji.
V skladu z zadovoljivo gospodarsko iu socialno sliko je tudi nizko število milijonskih premoženj. V Švici je samo 1563 oseb, ki so napovedale milijonsko mejo presegajoče premoženje. Med njimi je samo 78 takih, ki imajo nad 5 milijonov šv. fr. premoženja.
IGNVOK
LJUBLJANA
TAVČARJEVA 7	*	BLEIWEISOVA24
NA DROBNO
NA DE BELO
Denamšš vo
ii zavarovfiisfve
Izplačilo vlog Poštne hranilnice v Beogradu
Poštna hranilnica v Ljubljani izplačuje na podlagi odobritve šefa pokrajinske uprave v Ljubljani na ivoj:i blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše Poštne hranilnice v Beogradu, ki imajo svoje stalno bivališče oziiiroina sedež v Ljubljanski pokrajini in so svoje vloge prijavili v 1. 1941. tudi za mesec marec kvoto po Din 2.500 aairoma Lir 950.
Vlagatelji, ki niso v januarju in februarju t. 1. dvignili odobrenih kvot, lahko dvignejo dete pojleg gornje kvote, ki je odobrena za mesec marec; skupno torej prejmejo po Din 5500 ozir. Lir 2090.
Vplačila v italijansko-nem-ški kliring
»Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine« sporoča, da je Istituto Nazio-nale per i Cambi con 1'Estero (Narodni zavod za izmenjavo z inozemstvom) podaljšal do 20. marca t. 1. rok 29. februarja t. 1., ki je bil poprej določen za plačilo obveznosti po tečaju Lir 7.6045 — 1 RM preko italijansko-nemškega klirinška, ki so zapadle pred 16. septembrom 1943 in ki se nanašajo na blagovne pogodbe z nemškimi tvrdkami in s tvrdkami, ki poslujejo v Ceško-moravskem protektoratu in v zasedenih deželah (Belgija, Generalni gubernij, Norveška, Holandska, Srbija in Banat).
Visoka zadolžitev Švice
Dolgovi Švice se cenijo za bližnjo bodočnost na 8 milijard šv. fr., kar je za deželo s 4 milijoni prebivalcev precej. Primanjkljaj v lanskem proračunu znaša 1.7 milijarde, k temu znesku pa je treba prišteli še '2.6 milijarde za sanacijo železnic, ki je že neodložljiva. Najbolj pa obremenjujejo švicarske finance izredni vojni izdatki, ki so do konca 1943, znašali že 5.6 milijarde šv. fr., od česar je 5!o za aktivno službo čet 3.4, za državno obrambo pa 1 milijarda. Od vseh vojnih izdatkov se je moglo z vojnimi davki pokriti 1.8 milijarde. Švicarski tisk pa računa, da se bo za obrambo dežele porabila še nadaljnja milijarda, da bi vsi dolgovi narasli na 8 milijard šv. fr.
Višino zavarovalnega prispevka za zavarovanje tobačnih nasadov proti
oči na llrvatskem je generalna direkcija za kmetijstvo določila na 4.5°/o vse vrednosti oddanega tobaka.
Priporoča se tvrdka
T
Robert Goli
Ljubljana
Šelenburgova ulica 3
iispidarske mP
A zasedenih zapadnih ozemljih je
uvedla Nemčija v stavbeni stroki mezde po storitvah. Večje storitve se bolje plačajo, pri storitvah, ki ne dosežejo no krivdi delavca minima, pa se mezda zniža pod normalno.
Madžarski finančni minister je izdal naredbo, da smejo družbe za obnovitev strojev in napiav odpisati največ 5% nabavne vrednosti v korist posebne obnovitvene rezerve. Tj odpisi smejo znašati največ 20“/o bilančnega čistega dobička ali 1 odstotek lastnega kapitala.
Na Madžarskem nameravajo ustanoviti ministrstvo za delo. Delavski odsek vladne stranke je že izdelal načrt o organizaciji tega ministrstva, Novo ministrstvo bo prevzelo tudi posle nekaterih drugih ministrstev, tako zaščito dela, državno posredovalnico za delo, obrtno higieno, socialno zavarovanje in inšpekcijo dela.
Albanski dclavci v Nemčiji morejo sedaj pošiljati domov svoje prihranke, in sicer obrtni in gozdni delavci po 150, kmetijski delavci pa po 100 RM mesečno.
I). d. »Autopromet« Se je ustanovila v Zagrebu z delniško glavnico 3 milijonov kun. Namen družbe je trgovina z motornimi vozili vseh vrst.
Zaradi zmanjšanja števila živine in s tem gnoja ter manjšega uvoza umetnih gnojil na Slovaškem občutno pri-manjkanju gnojil. Več apna pa se za gnojenje ui moglo porabiti, ker se uporablja apno na Slovaškem zelo malo.
Z rižem obdelana zemlja se je na Madžarskem v zadnjih štirih letih zelo povečala. Ob izbruhu vojne se je riž gojil le na 40 johov veliki površini, sedaj se goji na 5500 johih. Lansko leto je bilo treba za prevoz pridelanega riža 1000 železniških vagonov.
Koinunija je odposlala v Bolgarsko in Turčijo zastopnike, ki se bodo pogajali za uvoz 200 ton sira in 4000 ton riža. Skušali bodo tudi doseči, da dobavi Turčija Romuniji 12 vagonov bombaža.
Romunija bo dobavila Grčiji 800 vagonov žita.
Švica bo letos po turških časopisnih vesteh kupila v Turčiji 2 milijona kg tobaka, ki ga bo deloma plačala s prostimi devizami.
V Galacu je bilo razlaščeno 18.000 kvadratnih kilometrov zemljišča, ki je bilo last mestnega magistrata. Zemljišče se bo porabilo za razširjenje tamkajšnje ladjedelnice.
\ Porto Rico, ki ima 2 milijona prebivalcev, je 150.000 brezposelnih, ker se gospodarstvo v tej deželi zaradi vojne ni prav nič poživilo. USA ne store nič za zboljšanje gospodarskega položaja dežele, v kateri vlada prava revščina.
P
:livi rnsl C! tor n
*e ti
>.iaj' h)
'a 1 voli b
c
C
e
not <ot Z i c
Oči
ira
C
lei
ed
f-ap
‘K
D
Jen
lih
I F
P ! t
kel jien Ti IVO >0\ Ill0‘ !l !>1
I/.
EVO
pralni
prašek
Dr. Th. & G. BOHME
Ljubjjana
Slo st
€€
Priporoča se
B. Kolb & Predalič
Ljubljana — Kongresni trg
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
l
p
!m
trg
:er >ol io; ; ter Zli Spi 'n'a ca'
iki
[Jv
Pp!
)a
im
>tr
*k
»ti
“ji
v
le
na
:$3
19
zv
da
l>o
•ij
su
Ca
le'
I)
st
tu
»i
IX
Pi
la
le
ir
Fiir da« Kondor ti um »Trgovski list« alg Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pleas — Schriftleiter — Urednii: Aleksander Železnikar — F tir die Dru«iar*i >M*rkur< A. G. —
Za tiskamo >M»rkur< d. d.: Otmar Miha le k. — Al]* — v* t Ljubljani.