rs*
Stev« 22.
V Ljubljani, dne 31. maia 1928.
Posamezna Itev. Din 1«-Leto XL
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine*4, Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Hiroiilaa il tutmsM: ictrtleta« ;-M Dta, polletio It Dl», cdoletM M Dit; n hoiemstr*: irtrtlet«. It Dii, irthtol U Dia, cel.letM 48 Dli. — Račna postne hraiUilcc, pstrolalcc » Ljifetjui. it 10.711.
-m
Koliko predvolilnih obljub so izpolnili klerikalni voditelji
Splošno nezadovoljstvo nad politiko kleroradikalne vlade — SLS dosledno proti koristim ljudstva — Neizpolnjene obljube SLS —
Na delo za zmago poštenosti!
^ V živem spominu je še vsem, kako je ©bljubovala lani pred volitvami v Narodno skupščino naša klerikalna stranka, kaj bo storila za našega kmeta in, seveda, tudi za iVse druge stanove. Ko je dr. Korošec sklenil znani blejski sporazum v Veljo Vukičevi-!čem ter stopil pozneje v njegovo vlado, so pisali klerikalni listi, da bodo v bodoče branili interese slovenskega kmeta in vse Slovenije ne le slovenski klerikalni poslanci, ampak tudi 112 radikalnih poslancev in da bo imela SLS na svoji strani v Narodni skup-; ščini na ta način kar nad 130 poslancev. (Velike so bile obljube voditeljev SLS, malo pa so storili za zboljšanje gospodarskega položaja našega kmetskega stanu.
Naš kmet je predvsem pričakoval, da se bodo zmanjšala neznosna davčna bremena, toda danes moramo reči, da ga pri nas pač ni človeka, ki bi mogel reči, da plačuje manj davkov, odkar so na vladi naši klerikalci. In koliko so vpili klerikalni listi o preobremenitvi naših davkoplačevalcev, ko so bili v opoziciji! Zgodilo se je celo nasprotno, splošni gospodarski položaj se .ie znatno poslabšal pod klero-radikalsko vlado in danes ga skoro ni stanu, ki bi bil količkaj zadovoljen z obstoječimi razmerami. Klero-radikal-ska vlada je pritirala državni voz tako daleč, da je izzvala velik odpore celo med radikal-skimi poslanci samimi, torej med onimi ljudmi, ki so doslej uživali vse dobrote, kakršne more nuditi stalno sodelovanje v vladi.
Upirati se je pričel celo srbski kmet, ki je z davki manj obremenjen kakor naš, in to je i dalo povod treznejšim radikalom, da so se ■pričeli bati za svoje mandate, ki jih morejo izgubiti pri prihodnjih volitvah, a!:o bi se ^nadaljevala brezplodnost dela sedanje vlade. Srbski kmetje so se pričeli zbirati na izven-strankarskih zborovanjih, na katerih izjavljajo; da nočejo ničesar več slišati o sedanjih vladnih strankah, ki nočeio in ne znajo ničesar storiti za zboljšanje gospodarskega položaja kmetskega stanu, kar daje precej misliti.
Glavni odbor radikalske stranke je izročil te dni radikalskemu poslanskemu klubu spomenico, ki predstavlja strahovito obtožbo dela Vukičevičeve vlade, kateri očita vsakovrstna nasilja, popolno nesposobnost, saboti-ranje dela v Narodni skupščini ter zanemarjanje najenostavnejših dolžnosti. Radikalna stranka se nahaja pred razsulom prav zaradi tega, ker je Vukičevičeva vlada pokazala popolno nesposobnost in ker je s svojim brezdeljem zbudila nezadovoljstvo v najširših r>lqsteh volilcev.
Predsednik vlade Velja Vukičevič se more fcanesti samo še na naše klerikalce, ki so po
svoječasnih izjavah dr. Korošca samega sklenili z njim zvezo na življenje in smrt in ki jim je več za ministrske stolčke kakor pa za koristi ljudstva in ustvaritev take vlade, v
kateri bi ne prišle do izraza samo želje raznih beograjskih bankirjev in špekulantov, ampak tudi potrebe širokih slojev našega naroda. Klerikalci glasujejo v Narodni skupščini zvesto ob strani Vukičevičevih pristašev za vsak vladni predlog, čeprav je v škodo našemu ljudstvu in proti vsakemu predlogu opozicije, ki ima za namen zboljšanjje obstoječih razmer. Ali bo taka politika še dolgo prinašala sadove njihovim voditeljem, je seveda drugo vprašanje.
KDK vztraja neomajno v boju za enakopravnost vseh državljanov in mnogoštevilna manifestacijska zborovanja, ki jih prireja vsako nedeljo po najrazličnejših krajih naše države, pričajo, da njena moč stalno narašča. Ljudje spoznavajo, da je bila v svojem delu vedno dosledna in da se je pošteno borila za pravice ljudstva, ki jih je na drugi strani dosledno teptal kleroradikalski režim. Že se kažejo v dalji obrisi močne splošne kmetske fronte, v kateri bo stal poleg slovenskega in hrvatskega kmeta ramo ob rami tudi srbijan-ski kmet, ki se je prav tako naveličal biča beograjskih porodic iz Vukičevičeve bližine. Naš kmetski stan preživlja hude čase, toda upanje imamo, da bo v doglednem času prišla do veljave tista politična poštenost, ki zahteva od poslancev in pravih voditeljev, da dane obljube tudi izpolnijo. Prišel bo čas obračuna s sedanjim režimom in njegovimi slovenskimi klerikalnimi podporniki mogoče prav zaradi tega tem prej. ker so se pričeli upirati tudi srbijanski volilci.
Naš kmet pada čim dalje bolj v dolgove, po vaseh poje čim dalje glasneje boben in čim dalje obstoja klero-radikalska vlada, tem slabše je. Vlada menda misli, da bo naraščajoče nezadovoljstvo zatrla s policijo. Kakor takrat, ko je bil katoliški duhovnik dr. Korošec prometni minister, se tudi sedaj, ko je notranji minister, preliva kri v mestih, v Beogradu, Zagrebu in drugod. Po naročilu od
zgoraj nastopa policija z vso strogostjo proti vsem onim, ki protestirajo in demonstrirajo proti vladni nameri, uveljaviti tako zvane nettunske konvencije z Italijo, ki bi nam prinesle ogromno škodo v gospodarskem oziru, zlasti pa odprle na široko vrata priseljevanju brezposelnega italijanskega delavstva v našo državo, s čimer bi se še povečala brezposelnost našega mestnega prebivalstva ter tako tudi beda našega ljudstva.
Vsa umetnost sedanje vlade je v tem, da pošilja na ulice orožnike in vojaštvo, toda pregovor pravi, da je na bajonetih težko sedeti. Vsekakor je gotovo, da se z bajoneti ljudsko nezadovoljstvo nad vladnim delom ne odstranjuje. Treba je zadostiti ljudskim potrebam in željam, vpoštevati upravičene pritožbe širokih množic, poskrbeti za možnost zaslužka siromašnim ljudem, pa bo ve5 reda, miru in zadovoljnosti v naši državi.
SLS, ki podpira sedanjo nesposobno vlado, si je naprtila veliko odgovornost, ki je tem večja, v kolikor večji meri so ostale neizpolnjene njene predvolilne obljube. Izpolnjenih pa je bilo zelo malo, toliko kakor nič. Ta odgovornost je tem večja, ker je bila SLS ponovno dana prilika, da se pridruži Kmet-sko-demokratski koaliciji v boju za enakopravnost vseh državljanov Jugoslavije in zadostitev njihovim upravičenim zahtevam gospodarskega in socijalno-političnega značaja. Te odgovornosti se SLS ne bo znebila, ker ne more z ničemer dokazati, da je skrbela za potrebe našega ljudstva in da je izkoristila moč, ki ji jo nudi zveza z radikali, resnično v njegovo korist. Saj si lahko vsakdo, kakor že rečeno, sam odgovori na vprašanje, v koliko se mu godi bolje, odkar je na vladi SLS.
Razmere, v katerih živimo, so usodnega pomena za naše ljudstvo in vso državo. Kdor hoče dobro našemu narodu in državi, kdor hoče, da pridemo do trajnega reda in poštenega ter pametnega gospodarstva, bo storil vse, da se pokličejo pravočasno na odgovor, ki so zakrivili žalostne razmere, v katerih živimo. Ta se bo pridružil Kmetsko-demo-kratski koaliciji ter bo odpiral oči onim za-siepljencem. ki še kaj verjamejo v klerikaine obljube. Treba je, da se vsi pošteni elementi združijo v Kmetsko-demokratski koaliciji in da vsakdo po svojih močeh pripomore k čim orejšnjemu padcu sedanjega pogubonosnega klero-radikalskega režima in k popolni zmagi poštenega dela za ljudstvo!
Nemškim rentnikom in upokojencem v vednost
Podpisana krajevna organizacija je na prošnjo mnogoštevilnih predvojnih rentnikov in upokojencev iz Nemčije med drugim poslala 30. aprila t. 1. na zunanje ministrstvo v Beogradu v svrho informacij naslednji dopis: Podpisana krajevna organizacija se obrača na p. n. naslov z vljudno prošnjo, da bi se upoštevali spodaj navedeni podatki, ki se istotako zahtevajo od delavskih zbornic, pri sklepanju socijalno-političnih konvencij med našo državo in Nemčijo.
Pri naši organizaciji se je zglasilo mnogo rentnikov iz Nemčije, ki so prejemali rente do razsula bivše Avstro-Ogrske na ozemlju, ki pripada sedaj naši kraljevini, katerim se je izplačevanje rent in pokojnin po preobratu ustavilo. Vsi se nahajajo, sedaj dela nezmožni, po večini brez premoženja, v največji bedi. Nadalje je mnogo rudarjev, ki so plačevali v pokojninske blagajne v Nemčiji določene prispevke. Ob izbruhu svetovne vojne so morali k vojakom, po preobratu so jim pa
nemška oblastva zabranila dostop v Nemčijo. Po | nettunskih konvencij. Vlada je namreč skle-
,večini so sedaj zaposleni v tukajšnjih rudnikih in se obračajo brez uspeha na vse strani, da bi se njihovi rezervni deleži prenesli iz Nemčije k tukajšnjim bratovskim skladnicam, kjer so sedaj zaposleni.
Nujno potrebno je, da bi se rentnikom izplačevale rente in zaostali obroki, onim pa, ki so sposobni za delo in ki so zaposleni, bi se naj prenesel rezervni delež k onim bratovskim skladnicam, kjer so zaposleni, dela nezmožnim bi se pa naj izplačevale pokojnine. V nadi, da se bodo upoštevali upravičeni predlogi, beležimo z odlični spoštovanjem krajevna organizacija SDS Sv. Krištof.
Dne 19. maja t I. je prejela krajevna organizacija od zunanjega ministrstva v odgovor naslednji dopis: »V odgovoru na tamošnje pismo od 30. aprila 1928 g. po pitanju socijalnih konvencija sa Nemačkom, Ministarstvu Inostranih Dela čast je izvestiti naslov, da je to pitanje izmedju obeju zainteresovanih vlada več pokrenuto in da če se uskoro pristupiti pregovorima, za koje postoji izgled da če se okončati u potpunom interesu naših sunarodnika. Po naredbi ministra zunanjih del, šef (Erekcije za pritožbe dr. L. Bakotič (podpis).«
Iz navedenega je razvidno, da se bo po desetletni dobi in po vsestranskih tozadevnih intervencijah, katere je z vso vnemo izvrševala SDS, odpravila krivica, katero so trpeli prizadeti rent-niki in upokojenci po malobrižnosti onih, ki so bili prvi poklicani, da bi izposlovali izpolnitev upravičenih zahtev navedenih rentnikov, upokojencev in onih, ki imajo svoje rezervne deleže še naložene v nemških bratovskih skladnicah.
Poslanski kandidati Slovenske ljudske stranke so pred volitvami obetali po shodih, da bodo zadevo rešili, a se dr. Gosar za časa svojega so-cijalnopolitičnega ministrovanja ni spomnil na svoje obljube niti takrat ko se je sklepala trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo. To je ponovni dokaz, da ima SLS svoje obljube samo na jeziku in pozna svoje volilce samo pred volitvami.	K. o. SDS Sv. Krištof.
Politični pregled
V minulem tednu je bila vsa pozornost politične javnosti usmerjena na vprašanje
nila, da predlaga Narodni skupščini
ratifikacijo nettunskih konvencij
to je, da jih Narodna skupščina končnoveljav-no odobri. Nettunske konvencije, ki so bile sklenjene že leta 1920., dopuščajo Italiji, da gospodarsko, politično in kulturno zagospo-dari v Dalmaciji in v našem Primorju, kjer ima že sedaj po malomarnosti naše vlade mnogo prevelik vpliv. Zato je vladal v naši javnosti že od vsega začetka proti tem konvencijam najodločnejši odpor in se je z ratifikacijo vedno odlagalo. Sklep vlade, da sedaj povsem nepričakovano predloži konvencije Narodni skupščini, je zato izzval ne samo presenečenje, temveč tudi
povsod nepopisno ogorčenje,
zlasti še, ker se zatrjuje, da je vlada sklenila to na pritisk Italije, in bi pomenila ratifikacija pod takimi okoliščinami pravo kapitulacijo pred Mussolinijem.
Zato je povsem razumljivo, da se je polastilo prebivalstva po vsej državi, zlasti pa v Sloveniji, Dalmaciji in na Hrvatskem, ki bi bile najhujše prizadete, silno razburjenje Med binkoštnimi prazniki so se vršili po vsej državi
veliki protestni shodi,
katerim so sledile proti italijanske demonstracije. Ogorčenje je tem hujše, ker so fašisti istočasno prirejali ob meji shode, na katerih so zasramovali našo državo in naš narod, v Zadru pa so
fašisti celo dejansko napadli našega konzula
in zažgali dve jugoslovenski zastavi. Vladi je bil, seveda, protest celokupne javnosti silno neprijeten in je zato
notranji minister dr. Korošec zabranil vse protestne shode, zborovanja in manifestacije,
kakor da gre pri tem za kakšno protidržavno akcijo, ne pa za obrambo nacijonalnih interesov, ki bi jih morala vlada le podpirati. V
rovanje, je dr. Korošca
po nalogu notranjega ministra
policija nastopila z golimi sabljami in bajoneti,
napadla celo tamošnji Dijaški dom, ki ga je dijakom podaril sam kralj, ter ranila 25 dijakov, med temi pet smrtno nevarno. Vsa javnost enodušno obsoja tako brutalno postopanje proti ljudem, ki niso zagrešili ničesar drugega, kakor da so klicali: »Živela Jugoslavija!»
Razume se samo po sebi, da ti dogodki niso ostali brez odmeva v Narodni skupščini, ki se je v torek 29. t. m. zopet sestala k seji. Predsednik KDK g. Svetozar Pribičevič je stavil nujni predlog, v katerem zahteva, naj vlada Narodni skupščini takoj pojasni, kaj je z odobritvijo nettunskih konvencij in kakšni važni razlogi so izzvali tak sklep vlade. V. svojem govoru je
g. Pribičevič ostro žigosal postopanje vlade, ki hoče prodati Italijanom koristi Dalmacije In vseh prečanskih krajev
zato, da dobi malenkostne ugodnosti v Albaniji. Obenem je protestiral proti postopanju dr. Koroščeve policije ter ugotovil, da je dr. Koroščevo postopanje v nasprotju z usta-.K>, ki jamči svobodo govora in zborovanja.
KDK je odmor, ki ga je vsilila vlada Narodni skupščini, porabila v to, da je še bolj poglobila svojo akcijo med narodom. Na bin-koštni ponedeljek se je vršil
v Dubrovnik« (Dalmacija) velik manifestacij-ski shod KDK, ki se ga le udeležilo okrog
10.000 ljudi.	1
Na shodu so govorili gg. Pribičevič. Stepan Radič in dr. Žerjav, ki so v svojih govorih naglasih, da bo KDK vztrajala v svoji borbi do končne zmage. V boju za popolno enakopravnost v pravicah in dolžnostih se bo poslužila vseh sredstev in bo, če treba, zapustila tudi Narodno skupščino ter Beograd. Srbijanske nadvlade mora biti enkrat za vselej konec.
Pomemben dogodek v razvoju notranje-
Beogradu, kjer je dijaška mladina na binko- j političnih razmer je izročitev spomenice, ki jo štni ponedeljek priredila manifestacijsko zbo-1 je sestavil radikalski glavni odbor.
jSoteščan:
V vrtincih usode
(Povest nesrečne žene.)
(Dalje.)
Kakor blisk ga je ošinilo razsvetljenje. Nekaj mu je govorilo, naj se odloči za Ležišje ln opazuje graščaka, ali pa naj poišče Narciso in Leonoro, priklenjeno v celico, da počasi izdihne. Kakor stroj mu je domišljija snovala načrte, videl je sijajne uspehe, pred njim so ležale spone — graščakove zvijače in nakane. Cul je zahvalo preganjane žene, pozdravljala ga je Narcisa kakor rešena kra-ljična Iz pravljičnega zakletja.
Molče je hodil nekaj časa po dvorišču, na kar se je odpravil v sobo k pisalni mizi, na kateri je bilo pripravljeno črnilo in papir. Kdo je neki uganil njegove misli, da mu ga je pripravil za pisanje?
xviii.
Ravnatelj umobolnice v Neurju je sedel v pisarni, pred njim je bil razgrnjen načrt za zgradbo novega oddelka; natanko ga je hotel proučiti in prilagoditi stavbo krajevnim potrebam. Ko ga je temelito predelal in napravil nekatere opazke, ga je zravnal in odložil, pod njim je ležalo pismo z znamenitim graščinskim grbom: tulipan, bohotno razcveten. Odprl ga je, čital vrstico za vrstico. Vsebina se je glasila:
»Velecer.jeni gospod ravnatelj! V vašem zavodu je bolnica Leonora Pelan, ki trdi, da je žena graščaka Lamberta z Le-
žišja. Zanima me, koliko je na tem resnice, zato bi se rad osebno prepričal, na kaj opira svojo trditev. Želim pa. naj moj obisk ostane prikrit, ker zadeva še ni zrela za javnost. Potrebujem namreč natančnih podatkov, preden morem kaj ukreniti. Namenil sem se odstraniti madež z naše rodo-vine, zakaj moja sestra je graščakova žena, kar naj vam pojasni vso zadevo.
Prosim vas dovoljenja, da bi smel neovirano izvesti ta obisk; določite dan in uro, kdaj bom smel stopiti v celico k bolnici, s katero moram na samem govoriti. Najti pa hočem nepripravljeno, zato ji ne smete naznaniti mojega prihoda. Več vam bom še osebno sporočil, za zdaj se vam zahvaljujem za uslugo ter ostanem z vele-spoštovanjem vaš Evgen pl. Tulipan.*
Ravnatelj se je zamislil, različni občutki so se mu pretakali v možatih prsih. Dvomil je o trditvah blazne Leonore, da je soproga plemenitega graščaka, čeprav mu je na vsako vprašanje odgovorila odločno z globokim razumevanjem. Manjkalo je samo dokazov in pa osebe, ki bi uvedla sodno preiskavo. In zdaj se je našel tak posrednik. Ravnatelj mu je brez odloga izdal pismeno dovoljenje.
Čez nekaj dni se je zglasil v umobolnici pri vratarju tujec, zavit v plašč, ki mu je segal do gležnjev; na glavi je nosil klobuk s širokimi okraji. Pokazal mu je pismo z rav-nateljevim podnisom — dovoljenje, da sme vstopiti ob vsaki uri v bolniške prostore.
Brez obotavljanja ga je vratar povedel k ravnatelju, ki ga je sprejel z globokim po-
klonom. Takoj ga je zavohal upravitelj in se je stisnil v mračen kot na hodniku, ko sta šla mimo njega.
»Kdo je bil ta tujec?* je vprašal vratarja ob povratku.
«Ne vem», je odmignil z rameni.
»Zapovedano ti je. da moraš zabraniti vstop vsaki nepoznani osebi.*
»Izkazal se je z ravnateljevim podpi^m.*
»Čudno*, je menil upravitelj sam pri sebi. »Kdo je neki ta neznanec? Morda je graščak Lambert ki hoče skrivoma posetiti Leonoro, kar ne sme brez mojega dovoljenja. Lahko se je tudi Narcisa preoblekla v moško obleko.* Na vsak način je hotel priti resnici do dna, zakaj vse njegove misli so se izlivale v slutnje, da je tajni obiskovalec namenjen v celico. njegove jetnice.
Po hodniku je prišel ravnatelj z neznancem, Lugar je smuknil v prazno celico in nri-prl vrata, pazno je poslušal, a ujeti ni mogel nobene besede, molče sta stopala mimo njega.
Njun molk mu je vzbudil pozornost Po prstih se je plazil za njima, dokler nista zavila po stranskem hodniku in izginila v celico k Leonori. Obstal je pri polzaprtih vratih, kjer ga je iznenadil ravnatelj, ki je nagloma izstopil. Drug drugega sta se ustrašila, oba sta drhtela v nemirnem pričakovanju.
Ravnatelju se je pričelo daniti, spomnil se je, kar mu je pravila Leonora, da je Lugar graščakov pomagač. Vidno mu je rasel dvom v njeno blaznost in nezaupnost x upravitelja z izmišljenim imenom.
Ta spomenica, ki je bila izročena sedaj ministrskemu predsedniku Vukičeviču kot predsedniku radikal-skega poslanskega kluba, je prav za prav t	obtožnica.
ki jo je vložil na radikalski poslanski klub radikalski glavni odbor. V spomenici se navaja, da je Vukičevič s svojo politiko škodoval ne le stranki, marveč še v mnogo večji meri narodu in državi. Radikalski klub se bo v sredo sestal, da razpravlja o tej obtožbi in zavzame svoje stališče.
Politični krogi splošno sodijo, da se bo sedaj radikalska stranka razcepila.
kar pomeni obenem konec Vukičevičevega in z njim vred tudi Koroščevega režima.
Baš v minulem tednu pa se je še prav posebno pokazalo,
kako žalostno vlogo igrajo slovenski klerikalci
Noben časopis v državi si ne upa zagovarjati nettunskih konvencij, le klerikalni «Slove-nec» mora na komando iz Beograda hvaliti konvencije in zagovarjati sklep vlade. Dr.Korošec, ki je še pred tremi leti zagotavljal, da ne bo miroval prej, preden ne bo svojega konja napojil v Tiberu (reka, ki teče skozi Rim), je danes največji zagovornik te škodljive pogodbe. Ta nestalna politika dr. Korošca in njegovih pomagačev je celo med klerikalnimi pristaši samimi izzvala veliko ogorčenje. Tako je n. pr.
katoliški akademski klub v Zagrebu skupno z Orjuno sprejel resolucijo, v kateri naiostreiše obsoja vladno politiko in protestira proti izdajstvu,
ki se bo zgodilo, če bo vladna večina res sprejela nettunske konvencije. Klerikalci se bodo s svojo dvorezno politiko sami pokopali in dr. Korošca bo še od njegovega zavezništva z.Vukičevičem hudo bolela glava. Te dni pride v razpravo tudi
obtožba, ki io je vložila KDK v Narodni skupščini proti bivšemu ministru pravde dr. Dušanu Subotiču.
Za to razpravo vlada veliko zanimanje, ker bo odkrila strašno korupcijo, ki jo uganja sedanji režim. KDK pa je s to obtožbo dokazala, da ji ne gre za vlado in oblast, temveč le za poštenje in pravico povsod, zlasti pa v državni upravi in na najvišjih mestih.
GORNJI LOGATEC. Na binkoštno nedeljo se je tukaj poročil vrl Sokol in nacionalist br. Ignacij Leskovec (Jerinov Nace) iz Gorenje vasi s Pepico Košepletovo. Mlademu zakonskemu paru vso srečo!
RAČNA. Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo 3. junija ljudsko velesico in veseloigro <Smola čevljarja Blaža*. Ker bo spored zanimiv, se vabite od blizu in daleč.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Potreba skupnega boja pod zastavo SDS za razpis občinskih volitev v občini Sv. Krištof nas je tako tesno združila, da ni nikakega dvoma več o naši zmagi. Voditelji klerikalne politike v našem okraju so izdali protiresolucijo z motivacijo, da je v naši občini gerent g. dr. Lovšin neobhodno potreben in da je edino on s svojim štabom vred, ki je docela pod klerikalnim vplivom, zmožen, rešiti našo občino iz gospodarske krize. V naši občini imamo dovolj sposobnih domačinov, ki bi ta posel rade volje prevzeli in celo brezplačno. Iz vsega postopanja se vidi, da vodstvo SLS noče odstranitve politike iz občinske uprave, medtem ko je SDS vedno vodila diskusijo stvarno in z namenom, da bi se SLS od nas kaj naučila. SDS je vztrajala pri tem, da se mora občinsko gospodarstvo voditi od takih ljudi, ki imajo volio, razum in veselje za tako delo, če treba, tudi brezplačno. — Davkoplačevalci.
Sv. JEDERT NAD LAŠKIM. Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je prejela vsako leto od občine znatno vsoto za vzdrževanje sadnega vrta. Gerent g. dr. Lovšin je s svojim šiabom SLS to postavko docela izpustil pri sestavi letošnjega proračuna in bo po njegovi in Blažkovi zaslugi ostala podružnica brez vsake podpore. Po klerikalnem sistemu je bolj potrebna gerentova visoka plača nego podpora kakemu gospodarskemu društvu.
ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. V predzadnji številki «Slovenskega Gospodarja* napada pobožni dopisnik našega občinskega odbornika na način, kakor so ga zmožni le klerikalci proti vsem onim, ki ne trobijo v njihov rog. Povemo dopisniku, da smo popolnoma zadovoljni z našim naprednim odbornikom in želimo, da bi vztrajal na poti, katero si je zasnoval v blagor občine in nas davkoplačevalcev. Dopisniku Slovenskega Gospodarja* povemo na uho, naj raje pometa pred svojim pragom in naj ne hodi na solnce, sicer bo v najkrajšem času doživel neprijetno presenečenje. Vsi oni, ki se ne strinjajo s tukajšnjo farovško politiko, si naročite cDomo-vino* (naslov: Upravništvo <Domovine» v Ljubljani; stane samo 30 Din letno), ki bo odslej prinašala vse važnejše dogodke iz našega kraja.
RIMSKE TOPLICE. Kako spoštujejo zakone in naredbe klerikalci, nam dokazuje primer neke gospodične, uslužbene pri tajništvu SLS v Celju. Orlica je doma iz klerikalne hiše pri Rimskih toplicah in se vozi vsak dan v službo v Celje z režijskim voznim listkom, kar je proti predpisom železniške uprave. Mnogo vajencev in študentov, ki nima nikakih dohodkov, si pa mora nabaviti mesečne vozne listke. Orlica pač uživa pod sedanjo Koroščevo vlado izjemno ugodnost.
SLIVNO PRI LAŠKEM. Naša vas bo odslej srečnejša, ker bo imela novega občinskega odbornika, ki zna mnogo povedati, še več pa pritrditi. Zaradi tega so ga spoznali gospodje iz Laškega pri sestavi klerikalne kandidatne liste, da bi bil sposoben celo za župana. Za županski stolček se pridno pripravlja in pogosto zahaja na izkušnje v kaplanijo. Ker se pa čuti še nezmožnega, je predlagal, naj bi se vršile občinske volitve šele v jeseni.
HUDA JAMA PRI LrAŠKEM. 13. maja se je vršil občni zbor Javne ljudske knjižnice pri gosp. Cirilu Drakslerju v Hudi jami. Izvolil se je naslednji odbor: predsednik Podbevšek Peter, podpredsednik Klemen Franjo, tajnik Golob Drago, knjižničar Šipek Albert; odbor: Kresse Ludovik, Šipek Franjo, Katarina Šipkova in Jožefa Štan-cerjeva. Letna članarina se je določila na 12 Din. V svrho zbiranja zaostale članarine za leti 1927. in 1928. se bo izdala nabiralna pola.
REČICA PRI LAŠKEM. Tik ob občinski cesti pri Užmahovi žagi leži že celi dve leti kup hrastovega lesa, katerega je občina nabavila za pilo-
«Pravkar sem mislil na vas, gospod upravitelj«, je začel ravnatelj. «Pojdiva v pisarno.*
«Prokleto naključje!« je na tihem klal upravitelj, ker mu je zmešal načrte. «Prav nalašč me bo odvedel zdaj, ko je najlepša prilika za opazovanje.
«Nekdo se je vtihotapil na dvorišče«, je opravičil zalezovanje.
«Opozoril bom vratarja«, mu je odvrnil ravnatelj. «Najprej bova ogledala načrte za novo zgradbo, o marsičem se morava še posvetovati.«
«Ta neznanec!« je Lugar med potjo godrnjal. Kako rad bi bil ostal pred celico, a ravnatelju se ni upal odreči. Tolažil se je s tem,
da se bo čim prej izmuznil in odšel na stražo. ★
Evgen je zaprl vrata in sedel k bolnici. Predstavljen ji je bil kot prvi zdravnik za duševne bolezni; obljubil ji je natančno preiskavo in vrnitev izgubljene prostosti.
Po kratkem nagovoru je odložil plašč in klobuk. «Ali me poznate, gospa Ležiščam-va?» ji je stisnil velo desnico.
»Evgen pl. Tulipan!« je vzkliknila vsi iz-nenadena. Takoj pa je otemnela njena radost, iztrgala mu je roko in obrnila hrbet.
«Vi ste njegov svak...» se mu je boječe umaknila. «Sicer ste mi nekoč ookazali sočutje. danes pa lahko prihajate s slabim ramenom, zato vam ne zaupan.«
«Ali mi berete, milostiva, kaj takega na obrazu?«
«Vaš pogled je jasen in razodeva odkritosrčnost, ne vem pa, kaj je skrito v vašem srcu...»
«Po tem me sodite, kar vam bom povedal. Govoriva potihoma, zakaj le vam naj veljajo moje besede.*
v «2alostne izkušnje imam«, je odklonila ponudbo. «Se vselej sem bila prevarana, kadar so me pregovorili.«
«Verjamem, da so vam delali krivico, a jaz sem jo prišel popravit.«
«Kaj torej hočete od mene?«
«Oprostiti vas hočem, milostiva.« — Verno jo je pogledal mladenič po teh besedah, tijegov pogled ji je bil kot blagodejna kapljica v izsušeno grlo.
«Ne odvedite me k njemu v hujšo ječo!« je prosila s trepetajočim glasom.
«Ne mislite, da smo vsi enaki. Celo med trnjem najdemo cvetlice...»
«Potem pa odpustite«, ga je skesano zgrabila za roko. »Prenaglila sem se zavoljo prevar, poklanjam vam zaupanje v nadi, da se ne bom kesa!a.»
«Ali poznate Emila, plemenitega Tumi-čana?«
«Poznam», je rahlo priznala.
«Ali je tudi on krivičnik. milostiva?«
«Emil je najboljši človek, moj branitelj.«
»Vidite, med slabimi so tudi dobri ljudie na svetu. Moja sestra je zaradi vas zapustila svojega moža, graščaka Lamberta z Le-žišja...»
«Vaša sestra, pravite? Ni mogoče!«
«Skrivaj se je ločila, ker vam ne mara gaziti pravice, čeprav nimate dokazov. Odložila je njegovo ime ter se odrekla bogastvu, prepričana, da ni njeno, ampak vaše.»
Leonora je bila ganjena do solz. »Tega nisem pričakovala*, je glasno ihtela. »Zabolela me je nova rana ter se uvrstila med pekoče bolečine.*
«Jaz in Narcisa sva z vami*, jo je tolažil. «Prepričan sem o vaši nedolžnosti, proti gra-ščaku pa nisem mogel nastopiti radi mojega očeta in drugih okolnosti. Skrivoma pa nabiram podatke, da jih porabim ob potrebi. Cas je, da vam pomagam k begu v zavetje, kjer bomo skupno stopili v bojno črto.
»Zanesem se na vašo obljubo*, je pristala na uslugo. »Toda, oh! Kako daleč je še rešitev in kako dolga je pot do prostosti!«
«Načrt je sestavljen in se bo obnesel. Dokazi bodo govorili.«
»Kakšni dokazi?« je ostrmela. »Priče, ki bodo potrdile resničnost vaše poroke.»	^
»Nimam takega dokazila.*	^
«Zaupajte, milostiva, naključje bn nrineslo uspešne pripomočke.* «Ali mislite?«
»O tem ni nikakega dvoma.« «Najprej moramo dognati, ali sta Lugar in Meljor ena oseba...»
»Kdo?« je Evgen osupnil. »Upravitelj bolnice in nekdanji veljak, ki me je v tujini poročil.*
»Hm, moti vas morda slična zunanjost?«:
tiranje ob potoku Rečica. Ako se že troši denar po zaslugi klerikalne gospode za nepotrebno gerentovanje, je dolžnost gerenta, da se za slične zadeve zanima ali pa naj zapusti gerentski stolček. Čudno, da rečiški klerikalci kaj takega ne vidijo.
REČICA PRI LAŠKEM. Generalni štab SLS je napotil cerkvenega ključavnicam g. Gozni-karja pri Sv. Jederti s protestno polo od hiše do hiše, da bi zbral podpise onih davkoplačevalcev, ki se strinjajo z gerentovanjem v naši občini, katero ni baš poceni. Radovedni smo, koliko takih občanov je v naši občini, ki se strinjajo s tako drago občinsko upravo. Ze v naprej poudarjamo, da mora biti tujega gospodarstva v naši občini čimprej konec. — Bivši klerikalec.
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Tukajšnji farani smo si svoječasno izvolili za cerkvenega ključarja splošno priljubljenega posestnika g. Antona Seliča, v katerega smo imeli zaupanje, da bo upravljal vse posle pošteno brez vsakih osebnih koristi. Vprašamo javno g. dekana in našega g. župnika, zakaj ga no vidimo več zaposlenega pri upravljanju cerkvenih poslov v Lurdu in pri Sv. Marjeti in zakaj se je dodelil kot pomožni ključar neki tujec iz župnije Laško. Zakaj se daje prednost in se nastavi na to mesto človek proti naši volji. Ta si računa mnogokrat dijele, medtem ko si teh g. Selič nikdar ni zaračunal. — Nadalje vprašamo g. dekana, ali mu je znano, kdo je sekal les v župnijskem gozdu brez vsakesa dovoljenja. Torej oni, ki je poštenjak, je zapostavljen. Gospoda župnika Bohaka vprašamo, zakaj je oddal stanovanje v stari šoli Gabršku, ki ima preužitek in stanovanje pri svojem sinu v Globokem. Mnogj drugih najemnikov, ki nimajo stanovanja, se je zglasilo pri g. župniku v zadevi'stanovanja, ki se jih ni usmilil. Oddal je stanovanje proti volji cerkvenega konkurenčnega odbora gori imenovanemu Gabršku.
SOCKA PRI NOVI CERKVI. Kakor se govori, bi se imela pričeti graditi cesta Frankolovo— Socka—Dobrna. Res, ta cesta bi bila velikega pomena za kmete, posebno ker s svojim blagom pridejo težko na veliko cesto. S to cesto bi se tudi povečal raznovrstni promet, kakor z lesom, apnom in deželnimi pridelki. Posebne važnosti bi bila cesta za Brce, Zavrh, Čreškovo, Vine,
«Sam se mi je razkril, ko sem ga ookii-cala po imenu. Priznal mi je, da me je napadel in vrgel v potok, ponudil mi je celo prave listine, ako se poročiva, kar sem odločno odklonila.*
»Polastiti se je hotel premoženja, ki vam pripada kot graščakovi soprogi.*
«Vem», je pritrdila. «Zato pa raje umrjem, kakor privolim v tako zakonsko zvezo.*
«Takih novic se nisem nadejal; nič nisem vedel o nasilniku ter o napadu; vse mi boste morali še natančno razložiti.*
♦Takoj, ako me hočete poslušati.* »Sedaj še ne, milostiva, najprej vas moram osvoboditi. Tukaj ne morete govoriti, ker vam nihče ne verjame; zunaj pa boste lahko povedali, kdo vam je izmaknil poročni list ter vam ga je hotel vrniti za vaše premoženje. Vse mi je jasno, milostiva. kar brž na začeto delo!*
»Kako naj uidem? Krog in krog je zidov-je, vratar je na straži in Meljor me neprestano zalezuje.*
»Premagala bova vse ovire ter izvedla najine načrte.*
»Kdaj?* je vprašala dvomljivo. »Nocoj, ko se bo stemnilo. Ali znate jezditi?*
»Znam*, mu je odgovorila in srce ji je glasno utripalo.
»Ogrnite moj plašč, na glavo denite moj klobuk ter privijte okraje. Tukaj je ravna-teljevo pismo, da ga pokažete vratarju.* »Izdala me bo tuja govorica ...» :«Ne smete govoriti, pismo je odločilno.*
(Dalje prih.)
Vrbo, Sandek, Trnovlje, Selce, Vinare, Stražo, Lipo, Zabukovje in Strožico. Ti kraji so brez te ceste skoro brez pomena, ker posedujejo mnogo lesa, apna; razvita pa je tudi živinoreja in v Lipi na Frankolovem je mal rudnik, ki bi s to cesto lahko pomnožil obrat. Z veseljem pričakujemo ceste hudo prizadeti kmetje.
CERŠAK. Naši klerikalci so v zvezi s tukajšnjim rojakom g. Zebotom pred meseci pričeli gonjo proti g. Rudoliu Hamru, kateremu je zaupanje ljudstva poverilo po zadnjih občinskih volitvah županske posle. S svojo trditvijo, da imenovani ni naš državljan, so res tudi dosegli, da politično oblastvo njegove izvolitve za enkrat ni potrdilo in da je uvedlo poizvedbe glede njegovega državljanstva. V zvezi s tem so razbobnali po svojem časopisju svojo veliko zmago nad tukajšnjimi liberalci in poveličevali povrnitev starega režima v naši občini. Seveda bodo končno grdo pogoreli, ker je danes že gotovo, da je državljanstvo g. Hamra dokazano. Občinski urad Špilje je našel v svojih arhivih originalni dokument, v katerem je občinski urad v Ceršaku s podpisom takratnega župana Hauca 2. decembra 1906. poročal občini Špilje, da je občina Ceršak priznala Alojziju Hamru, njegovi ženi Alojziji in mladoletnim otrokom Francu, Jožefu, Alojziju in Rudolfu domovinsko pravico.
KAL PRI DOLU. Ze dolgoletna naša želja je bila, da bi se zgradila cesta iz Kala skozi Stan in Blate na Hrastnik. Z veseljem smo opazovali pričetek gradbe omenjene ceste, katera se je vršila do meseca februarja t. 1. Presenečeni pa smo bili, ko se je delo hipoma ustavilo in poriva še danes. Gospodje klerikalci so baje opazili, da preti od ceste opasnost za obstoj klerikalnega konzuma, g. župan bi pa nekaj lilrov vina manj stočil kakor do sedaj, ko smo odvisni od prevozne poti, katera pelje skozi Dol na Hrastnik". Rade volje smo pripravljeni prispevati k gradbi omenjene ceste, gg. SLS imajo pa gluha ušesa.
MUTA OB DRAVI. Kakor drugod, je bil "tudi pri nas maj skoro do polovice obdarjen z zelo slabim vremenom. Posebno je deževalo 1 maja. Takrat so potoki zelo narasli in napravili kmetom mnogo škode. Na več krajih so se odtrgali plazi in zasuli ceste; v hribih so vse poti uničene, tako da je vsaka vožnja tam nemogoča, kar je velika ovira posebno za lesne trgovce. Na dan 9. maja pa se je razjasnilo in je čez noč padla slana, ki je napravila na sadnem drevju kakor tudi na poljskih kulturah veliko škodo. — Kljub slabemu vremenu je naš čebelar g. Jakob Bučinek dobil že 4 roje. Čestitamo! — Dobili smo pred nekoliko meseci novega organista, ki vodi zelo dober mešani pevski zbor. Le tako naprej!
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Da
ne boste mislili, da smo Antonjevčani popolnoma zadremali, se zopet enkrat oglašamo. Vreme nam je neprestano nagajalo, saj skoro ni bilo dneva, da bi ne deževalo. Tudi toča se nam je že ponujala. Mnogo govorjenja povzroča pri nas gradba Orlovskega doma, ker ga hočejo nekateri gospodje imeti tik cerkvenih vrat, da bo moral vsakdo, ki gre v cerkev, iti poslušat ob času kakšnega shoda klerikalnega govornika. Proti temu je bil ves cerkveni odbor, ali vse to ni nič zaleglo pri teh gospodih, ker oni ga pač hočejo imeti tam, čeprav je odbor sklenil, naj se postavi na drugem kraju cerkvenega posestva. Lani smo dali našo cerkev lepo pobeliti, da se z našega prijaznega hriba res lahko od daleč vidi, a sedaj nam jo hočejo popolnoma zakriti. Na eni strani j je Šola, na drugi župnišče in ako bo na tretji še ; Orlovski dom, se bo videl še samo zvonik. Pač škoda, da tega ti gospodje nočejo sprevideti. Še celo stari možje in žene pravijo, da nam hočejo cerkev skriti. Tako je tudi res. — Mladi demokrat.
LJUTOMER. Tombola, ki jo je priredilo dne 17. maja Sokolsko društvo, je uspela prav dobro. Prvo tombolo (2000 Din) je dobil g. Komornik, administrativni poročnik v Ljutomeru, drugo (šivalni stroj) Josipina Kardinarjeva, delavka v Logarovcih), tretjo (moško kolo) Anton Kosi, želarski sin v Logarovcih, četrto (vrečo moke)
peto (voz drv) Marija Svatinova, posesinica v Veržeju. Sokolsko društvo se zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem dobitkov in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do lepega gmotnega uspeha.
MURSKA SOBOTA. Redni občni zbor sreske organizacije Samostojne demokratske stranke za srez Murska Sobota se bo vršil v nedeljo 3. junija ob pol desetih dopoldne v gostilni g. Černja-viča (gostilna pri kolodvoru) v Murski Soboti. Na zboru bosta govorila tudi narodni poslanec g. dr. Pivko in oblastni poslanec župnik g. Go-dina. Ta zbor bo važen, ker se bodo na njem izvolili tudi naši delegati v skupni poslovni odbor Kmetsko-demokratske koalicije. Vabim ra zbor vse naše pristaše. Zlasti prosim vse delegate, da gotovo pridejo. — K o d e r, t. č. predsednik.
Kmetijski pouk
NEVAREN ŠKODLJIVEC SADNEGA DREVJA.
V zadnjem času prihajajo od raznih strani tožbe, da dela letos mlademu drevju veliko škodo nov škodljivec, ki vrta debla in jih uničuje. Veliko dreves je na ta način že ugonobil. Ta škodljivec, ki napada najraje jabolčna d.evesa, je majčken hrošček, znan z imenom vrtni 1 u b a -d a r (lat. Tomicus dispar, nem. der ungleiche Borkenkafer). Hrošček je podoben svetlemu li-karju, ki napada češplje in ki spada v ,rsto luba-darjev, toda se loči v tem od njega, da ne dela škode pod lubom, ampak se zarije v les in dela v mladem lesu škodo. Samica, ki je komaj dva in pol milimetra dolga in ima gobast ovratnik in valjast zadek, se zaje skozi kožo v les, navrta naravnost v les čisto droben rov, kjer polaga jajca. Iz teh jajc izlegle ličinke vrtajo navzgor po lesu ali pa navzdol in ga s tem tako zajedajo, da nam nazadnje drevo vsahne. Mlada drevesa se nam lahko že v enem letu posuše. Najraje se zahode samica v takih mestih, kjer so se zarastle rane po prej odrezanih poganjkih ali stranskih vejicah.
Proti temu zavratnemu škodljivcu se je silno težko bojevati. Škodo opazimo navadno prepozno, ko je lubadar že dovršil svoje pogubonosno delo. Napadena drevesca poznamo po številnih drobnih luknjicah, ki so navrtane po deblu, in po sledečem vsihanju takih drevesc. Če je škoda že velika in očitna, potem ni druge pomoči, kakor da napadena drevesa izkopljemo in z zalego vred sežgemo. S tem zabranimo nadaljnje širjenje tega nevarnega škodljivca. Dokler pa ni škoda tako očita, ga je preganjati s tem, da namažsmo debla z močno raztopino arborina, čigar duh zaide tudi v luknjice in baje zamori zalego. Priporoča se tudi vbrizgavanje petroleja v luknjice s pomočjo pušice, kakor jo rabimo za mazanje šivalnih strojev. Sicer kaže zamazati luknjice zgodaj spomladi s katranom, debla pa jeseni in spomladi sploh z apnom, še prej pa z arborinom.
Sadno drevje pa dajmo skrbno pregledavati, če se ni že vgnezdil ta nevarni škodljivec, da preprečimo po možnosti njegovo pogubno delo!
V ČASU ZELENEGA KRMLJENJA.
Ob dobri zeleni krmi se živali najbolj počutijo. Ne le, da ugaja živini vse bolj poletni čas kakor pa zimski, je tudi poletna zelena krma vse bolj naravna, bolj slastna in laže prebavna kakor pa suha zimska krma. Vse to velja posebno za molzno goved. Zato pa imamo od molznih krav v obče več užitka v poletnem času kakor pa pozimi. Ako bi imela naša molzna goved pozimi tako tečno in tako lahko prebavno klajo, kakor jo ima v poletnem času, bi naše krave dajale tudi v zimskem času več mleka in lepše dohodke. Dejansko vidimo, da se to godi po drugih deželah, kjer pokladajo pozimi dosti sočne paše, sočne ensilažne krme (okisane zelene turščice) in drugih močnih krmil, ki vsa skupaj slično delujejo kakor poletna zelena krma. Že iz teh razlogov,
Ana Magdičeva, kolarjeva žena v Radomerju, iuJ ker je Vpliv zelene krme tako ugoden in ker je
zelena krma sama na sebi cenejša krma kakor je zimska krma, mora biti naša skrb, da poletno krmljenje čim dalje podaljšamo, da začnemo z njo že v zgodnji pomladi in končamo v pozni jesenu Ves ta čas moramo skrbeti, da nam ne zmanjka potrebne sočne in tečne krme. Ko poide ena vrsta zelene klaje, mora priti že druga na vrsto. Po prvi zeleni košnji trave, ki jo imamo okrog doma in po bližnjih tratah, pride na vrsto rdeča detelja ali inkarnatka, potem nemška detelja, mešanica domače detelje in trave, zelena grašica, zelena koruza in slednjič jesenska paša. V pravilni razvrstitvi zelenih krmil, ki se imajo tekom poletja pokladati, je iskati prvi važen uspeh zelenega krmljenja. V drugi vrsti ga je pa iskati v tem, da se pokladajo zelena krmila v najboljši kakovosti. Zelena krma ne sme biti prestara ali drugače pokvarjena. Nasprotno, zelena krma mora biti zdrava, okusna in slastna, kar poznamo na tem, da jo živali gladko pojedo in da ne delajo iz nje zjedi. Važno je zaradi tega, da je dosti mlada in sveža, da ni ogreta in obležana. Zeleno krmo je sproti pripravljati, zvečer ali zjutraj. V tem pogledu moramo biti sploh skrbni, če hočemo, da nam bo dajala živina več užitka. Tudi s poietno klajo lahko vplivamo, da se še bolj dvigne mlečnost naših krav, pa tudi drugi užitki, kar dosežemo tem laže, če moremo s poklada-njem v hlevu združevati tudi pašo, ki je najna-ravnejši in najcenejši način poletne reje.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 ameriški dolar za 56 20 do 5640 Din; 29. maja v devizah:
100 avstrijskih šilingov za 79805 do 801-05 dinarja;
100 nemških mark za 135925 do 1362 25 Din; 100 madžarskih pengov za 99155 do 994 55 dinarja;
100 italijanskih lir za 29843 do 300 43 Din; 1 ameriški dolar za 5672 do 56 92 Din; 100 francoskih frankov za 222*76 do 224 76 Din; 100 češkoslovaških kron za 16810 do 16890 dinarja.
Sejmi
1.	junija: Stara cerkev (okraj Kočevje), Sv. Lenart
pri Mislinju, Imeno (svinjski sejem).
2.	junija: Motnik.
4.	junija: Št. Jernej (okraj Krško), Višnja gora,
Vrhnika, Slovenska Bistrica, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Gornji Petrovci, Ormož.
5.	junija: Črnomelj, Koprivnik, Trava, Vače.
6.	junija: Sv. Jurij ob južni železnici (trg), Breg
pri Ptuju, Lemberg.
7.	junija: Kapele pri Brežicah, Ljutomer (za ži-
vino in blago). 9. junija: Kamnik, Žužemberk, Smarjeta ob Pesnici, Pilštanj.
Kratke vesti
= Tržni pregled. Položaj in cene na žitnem ter živinskem tržišču nespremenjeni.
= Znižana vstopnina na velesejinu. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila delno znižati vstopnino za obisk velesejma, ki se bo vršil od 2. do 11. junija. To znižanja velja zlasti za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno za ceno 15 Din. Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (eko-nomat). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic.
Dva lepa sreska zbora SDS v mariborski oblasti
V nedeljo 6. t. m. dopoldne se je vršil v Konjicah v veliki dvorani Narodnega doma občni zbor sreske organizacije SDS za konjiški okraj. Zbora se je udeležilo izredno lepo število delegatov krajevnih organizacij in zaupnikov iz vsega okraja (nad 70). Po pozdravnih besedah predsednika sreskega odbora župana g. Jereba je narodni poslanec g. dr. Pivo, iskreno pozdravljen, v daljšem govoru podal sliko sedanjega političnega položaja, zlasti borbo KDK za enakopravnost in proti nečuvenim krivicam, ki jih trpijo posamezni deli države pod današnjim režimom. Nato je predsedstvo sreskega odbora podalo poročilo o poslovanju v minulem letu, zlasti tudi o udejstvovanju stranke pri občinskih volitvah. Za predsednika sreske organizacije je bil ponovno izvoljen g. Jereb.
Vršila se je nato, z malim presledkom za kosilo, do 4. ure popoldne politična šola, katere so se zlasti dopoldne udeležili vsi udeleženci občnega zbora; pa še tudi popoldne jih je ostalo nad 20 do konca. Z zanimanjem so po-
slušali predavanja gg. dr. Pivka o strankinem programu in o njeni organizaciji ter dr. Reis-mana o ustavi, o državnih oblastvih, o Narodni skupščini in vladi itd. Splošna želja je bila, da bi se takšne prireditve ponavljale čim večkrat.
V nedeljo 13. maja se je vršil v Dolnji Lendavi v prostorih g. Horvata od prilično 50 delegatov in zaupnikov obiskani občni zbor sreske organizacije SDS za tamošnji srez. Zbor je vodil g. Janez Preininger. Poročilo o političnem položaju je podal g. dr. Reisman, o organizatornein delu v splošnem oblastni tajnik g. Spindler, poročilo o delovanju sreske organizacije v minulem letu ter obširno in stvarno poročilo o položaju v Prekmurju ter o potrebah Prekmurji pa sreski tajnik g. Izidor Horvat. Zborovanje je bilo izredno zanimivo in živahno ter je trajalo polne štiri ure. Za predsednika sreskega odbora je bil soglasno izvoljen g. Janez Preininger in za sreskega tajnika zopet g. Izidor Horvat, kar nam daje jamstvo, da bo organizacija tudi v tekočem poslovnem letu na svojem mestu.
*	Polovično ceno za želeaniško vožnjo na Ljubljanski velesejem je odobril prometni minister. Posetnikom Ljubljanskega velesejma je omogočena polovična vožnja na podlagi vele.-ej ruske legitimacije tako, da kupijo cel vozni listek do Ljubljane, kjer ga pa ne smejo oddati, nego ga hranijo za brezplačen povratek. Brezplačen po-vratek pa je dovoljen, če je na senijski legi ti a. a-ciji potrjen obisk velesejma.
*	Popis hranilnih vlog in depojer pri bivših poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, objavlja: Ker se mora po zahtevi reparacijske komisije likvidacija bivših poštnih hranilnic na Dunaju in v Budimpešti čimprej izvršiti, je generalna direk-
cija poštne hranilnice v Beogradu z odlokom od 7. t. m. odredila, da se vnovič popišejo vse hranilne vloge in vrednostni papirji, ki so deponirani pri bivših poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. To popisovanje se bo vršilo samo do 30. junija 1928. in se zakesnele prijave ne bodo vpoštevale. Pismene prijave sprejemajo vse pošte in Poštna hranilnica v Beogradu, oziroma njene podružnice. Vzorec prijave je razviden iz oglasa, izobešenega na vseh poštah. Prijavi je treba priložiti: a) za prijave hranilnih vlog: 1.) vložno knjižico in 2.) dokaz o našem državljanstvu ter o domicilu (bivališču) izven mej avstrijske republike, oziroma Madžarske; b) za prijavo depojev pa: 1.) rentno knjižico, oziroma listino o depoju
in 2.) dokaz o državljanstvu in domicilu kakor pri prijavah hranilnih vlog. Od upravičenih oseb podpisane prijave s potrebnimi listinami je proti potrdilu oddati pristojni pošti ali neposredno Poštni hranilnici v Beogradu, oziroma njenim podružnicam. Oglasi o tem popisu s podrobnimi pojasnili so izobešeni na vseh poštah v prostorih za stranke.
*	Avstrijski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji bodo obiskali kolektivno letošnji Ljubljanski velesejem. Lansko leto so obiskali slovenski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji skupno graški velesejem, letos pa nameravajo njihovi tovariši iz Avstrije vrniti ta obisk. Obisk organizira Zveza gostilničarskih zadrug Štajerske v Gradcu in je po dosedanjih informacijah računati na več sto-glavo število posetnikov. Posetniki bodo razdeljeni v tri skupine in bodo ločeno potovali, vendar pa je njihov skupni prihod v Ljubljano določen za torek 5. junija ob 17-22 uri popoldne, kjer bodo slavnostno sprejeti in jim bodo dodeljena prenočišča. Z godbo bodo nato gostje odkorakali do hotela Union, kjer je razhod. Gost;e bodo v skupinah večerjali v raznih ljubljanskih restavracijah pri svojih kolegih. V sredo 6. junija dopoldne se bo vršil skupni ogled Ljubljanskega velesejma, nato bo sledilo kosilo v raznih restavracijah. Popoldne ogled Ljubljane z avtomobili, ogled raznih vinskih trgovin in kleti ter drugih zanimivosti. Zvečer poslovilna slavnost na vinskem oddelku Ljubljanskega velesejma. Avstrijski gostje se bodo deloma udeležili dvodnevnega izleta v Ljubljano po železnici, deloma z avto-omnibusi. Druga skupina pa bo podaljšala svoje bivanje v Sloveniji v svrho ogleda Bleda in drugih prirodnih krasot Gorenjske, na kar se povrnejo čez Koroško v domovino. Tretja skupina se bo udeležila obiska velesejma, na kar se bo v četrtek odpeljala v posebnih vagonih čez Kar-lovac na Sušak, kjer se bo ukrcala na ladjo. Na potu po našem Jadranu bodo izletniki obiskali otok Krk, Split, Šibenik in se vrnejo na Sušak ter odtod preko Zagreba v domovino. Obisk štajerskih gostov bo zelo zanimiv in upamo, da se bo občinstvo udeležilo njihovega sprejema ter da jim bo v vsakem pogledu uslužno. Potovanje po naših krajih organizira Jugoslovenska zveza za tujski promet v Ljubljani ,v zvezi z velesejmsko upravo.
*	Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani
naznanja, da sta tako bolnica za duševne bolezni na Studencu kakor tudi psihiatrični oddelek splošne bolnice v Ljubljani tako prenapolnjena, da je vsak sprejem bolnikov v ta dva zavoda do nadaljnjega popolnoma nemogoč.
*	Visoka starost. Na Vrhniki je v visoki starosti 96 let umrl šimen Grampovčnik, ki ~e je še pod maršalom Radeckim udeležil vojne v Italiji in je rad pripovedoval o burnih dogodkih onih davnih let.
*	Avtomobilska razstava na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija bo zelo zanimiva. Prav za prav v Ljubljani še nismo imeli take obsežne razstave, kajti na predstoječi bo razstavljenih preko 2C0 avtomobilov in moto-ciklov. Zastopanih bo nad 20 mark.
*	Ameriški tednik «Proletarec>, prvomajska številka, je izšel v zelo povečani obliki, na 80 straneh. Tednik izhaja v Chicagu že triindvajseto leto in je zelo razširjen po vsej Ameriki, pa tudi precej po Sloveniji. Prvomajska številka je opremljena z lepimi slikami priznanih umetnikov. Ameriški pesnik Ivan Malek prispeva lepo pesem «Bratstva znak», iz Slovenije pa objavlja od našega znanega pesnika Albina Cebularja naslednje izvirne pesmi: clzpod smrtnega plašča*, <Ob križu», «Iz strahotnih rovov* in <Krik belih okostij*. Dela v prozi pa so: An on Slabe: <Več-ne izpremembe>; Jože Zavertnik: <Bodočnost gre delavstvu*; Anton Kristan: <0 slovenski književnosti*. Med drugim zasledimo tudi spis slovenske pisateljice, živeče v Chicagu, Katike Zupančičeve, ki je spisala lep članek «Bela Krajina*. Ta spis krasi šest fotografičnih posnetkov iz Bele Krajine, katere je napravil Albin Čebiilar, viadukt pri Otavcu je pa fotografiral g. Jakob Zupančič, ki je prišel obiskat pretečeno poletje za dva meseca
svojo domovino. «Proletarec> je napreden list, ki 'itremi za povzdigo ameriških Slovencev.
*	Tuberkuloza. Kakor je v srednjem veku raz-jajala cčrna kuga> ter morila milijone ljudi, tako divja danes cbela kuga> jetika. Na tuberkulozi umre v Sloveniji povprečno vsak sedmi bolnik. Jetičnih ljudi pa je v Sloveniji približno 60.000. Kako si zagotovimo zmago nad to najbolj pogubno boleznijo? Vzgajajmo, utrjujmo si telo s primernimi telesnimi vajami. V naravo, na svež gorski zrak! Temu prevažnemu higiensko-social-nemu vprašanju se stalna higienska razstava na velesejmu v Ljubljani posvetila posebno pažnjo.
*	Ustanovitev novega gasilskega društva. Gasilska župa kranjskega okraja se pod spretnim vodstvom svojega načelnika gospoda Janka Sa-jovca nad vse pričakovanje lepo razvija. Nedavno je bilo ustanovljeno novo gasilsko drušlvo pri Sv. Ani. To je v teku treh let tretje novo društvo fn tako ima sedaj vsaka izmed petih občin trži-škega sodnega okraja svoje gasilsko društvo, ki nima samo naloge, pomagati svojim bližnjim ob času največje nesreče, temveč opravlja tudi podrobno prosvetno delo med narodom. Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je vodil g. Sajovic, je bil za načelnika soglasno izvoljen g. Ankele, župan in posestnik pri Sv. Ani, njegov namestnik je šolski upravitelj g. Slavko Šarabon, tajnik gospod Herman, blagajnik pa g. Jože Meglič. Vsi odborniki so svoje funkcije sprejeli z veseljem in obljubili, da jih bodo z vso vnemo vršiji. Na ustanovnem občnem zboru je takoj pristopilo k društvu 28 izvršujočih članov.
*	Bela zastava na jetnišniei v Ormožu. Na jetnišnici okrajnega sodišča v Ormožu je bila pred kratkim štiri dni izobešena bela zas'ava, znak, da v tem času ni bilo v njej nobenega jetnika.
*	Poroka. Pišejo nam: Na binkoštni ponedeljek se jc v Šmarju pri Jelšah poročila gdč. Marija Šketova z g. Jernejem Mrakom od Št. Pavla v Savinjski dolini. Novoporočenemu paru želimo dosti sreče!
*	Obrtniki! Ali že imate srečke efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani? Ce še ne, naročite jih takoj pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10. Žrebanje bo 28. junija t. 1. Cena srečki je 3 Din. Dobitkov je 1010. Glavni dobitki so: avto, konj z opremo in vozom, en vagon premoga, štedilnik, moško ali žensko kolo, šivalni stroj, zlata žepna ura, 20 kg masti, poljska kovačnica, 100 m platna itd.
*	Obrtna higiena silno napreduje n. pr. v Angliji, kjer se zavedajo velike narodno-gospo-darske škode, ki jo povzroči bolezen delavca. V nekaterih krajih so uvedli za vsakega delavca «zdravniško karto, ki je slična naši delavski knjižici in ki jo mora imeti delavec vedno pri sebi. Tudi pri nas se je zadnja leta v pogledu obrtne higiene storilo že marsikaj koristnega, a mnogo več uspehov bi dosegli, ako bi se vsak posameznik dovolj zanimal za napredek higiene v obrti. Kako važno je to vprašanje za delavca kakor tudi za delodajalca, kaže poseben oddelek na stalni higienski razstavi na velesejmu v Ljubljani.
*	Žrtev gadjega pika. Te dni je pripeljal neki posestnik iz Zumberka svojo 161etno služkinjo Baro Stojkovičevo, ki jo je ugriznil gad, k metliškemu okrožnemu zdravniku dr. Matjašiču, da bi ji nudil prvo pomoč. Služkinja Bara je pasla krave na polju ter se približala nekemu grmu, kjer se je nenadoma pognal vanjo velik gad in ji zasadil zobe v levo nogo. Bara je kriknila od bolečin in hitro stekla domov. Gospodar jo je takoj odpeljal v Metliko, kjer pa slučajno ni načel nobenega od dveh zdravnikov: dr. Matjašič je odpotoval po službenih opravkih v Semič, a prav tako tudi zasebni zdravnik dr. Pavešič. Le-ta se je kmalu vrnil in ji nudil pomoč. Žal, da nimamo pri nas protistrupa proti gadjemu piku. Zdravnik je ponesrečenki sicer izžgal rano, vendar pomoč ni bila uspešna. Nesrečna služkinja je umrla.
*	Smrtna nesreča na Dravi. Pišejo nam: Med postajališčem Trbonje in občino Gortino, ki leži na drugi strani Drave, se nahaja brod posestnika Franca Kupljena, pri katerem se je zgodila na
veleposestnika g. Janiše je popival na binkošti v Trbonjah vse popoldne in še pozno v noč, tako da se je napotil domov šele proti jutru. Namesto da bi šel klicat brodarja, se je peljal kar sam čez Dravo. Ker pa je tam najbrž pozabil ladjo privezati, je odplula ladja sama nazaj po vodi kakih 20 metrov od brega in tam obstala. Zjutraj sta druga dva hlapca g. Janiše, Jurij Kegl in Henrik Deutschman, hotela spraviti ladjo na varno. Ker je drugače nista mogla doseči, sta si napravila provizoričen splav, s katerim sta se hotela podati proti ladji. Pri tem pa sta ravnala tako neprevidno, da nista dosegla ladje in ju je odnesla voda naprej, na kar se jima je splav raztrgal. Jurij Kegl, ki je znal plavati, se je rešil, dočim se je Henrik Deutschman, posestnikov sin iz Marenberga, skril v valovih. Ladjo je rešil posestnik sam z drugim čolnom.
*	Občino so rabili. Občina Rab je bila že dalje časa v velikih finančnih težkočah, tako da občinski uradniki že več mesecev niso prejeli svojih plač. Te dni bi se imela vršiti celo dražba občinskega pohištva na tožbo urada za zavarovanje delavcev, kateremu dolguje občina 13.000 Din. Občina se je v zadnjem hipu brzojavno obrnila za pomoč na zagrebški oblastni odbor, ki je te dni nakazal 25.000 Din in tako rešil občino najhujše skrbi.
*	Huda avtomobilska nesreča. V noči od sobote na nedeljo, nekaj minut pred prihodom polnočnega vlaka, ki vozi iz Ljubljane v Zidani most, se je pripetila v Zagorju huda avtomobilska nesreča. Šofer Valant je podnevi prevažal svate, ki so njemu na svatbi precej pridno nazdravljali. Gostija se je nadaljevala pozno v večer, na kar je imel šofer Valant nalogo, da nekatere potnike odpelje na kolodvor. Preden je šofer Valant sedel k volanu, ga je prosil njegov vajenec, nrj raje
[njemu prepusti mesto. Gospodar pa je fantovo ponudbo gladko odklonil in že pognal avto proti kolodvoru. Pri Rajnerjevi gostilni je znani cestni ovinek, kjer se je doslej zgodilo že več prometnih nezgod. Valant ni imel toliko prisotnosti duha, da bi okrenil volan v pravo smer, in avto je z vso silo treščil ob cestni brzojavni drog. šoferjevega vajenca je strahoviti sunek treščil ob drog. Nesrečniku je levo nogo popolnoma strlo, obenem
vas, je bila zelo velika. Le požrtvovalnosti gasilcev in vsega prebivalstva se je zahvaliti, da ni došlo še do večje nesreče.
*	Električni tok ubil zidarja. V Št. Ilju nad Mariborom je po nesrečnem naključju smrtno ponesrečil pri delu 271etni Josip Breznik iz Sv. Jakoba. Bil je zaposlen pri popravljanju hiše gostilničarja in poštarja Šviligoja v Št. Ilju. Stal je na zidarskem odru in pleskal. Pred delom so ga še opozarjali, naj pazi, da se ne dotakne električne žice. Nesrečni delavec pa je na to opozorilo pozabil; prijel je za žico, kar je bilo zanj usode-polno. Nezavesten je zgrmel z odra. Tovariši, ki so mu priskočili na pomoč ne električno žico prerezali, mu niso mogli več pomagati. Bil je že mrtev.
*	Žrtev nevednosti. Delavec France Perko iz Srednjih Gamelj je začutil te dni hud zobobol. Ker ni mogel več strpeti bolečin, se je podal k nekemu okoliškemu žagnrju. ki je na glasu kot imeniten ljudski padar. Ta mu je res pomagal in so za hip bolečine celo ponehale, ko mu je izdrl zob. Že ponoči pa je jela Perku čeljust močno otekati in se je Perko moraj zjutraj podati v bolnico. Tamkaj so ugotovili, da gre za zastrupljenje.
*	Z milijardami bacilov okužujeta človek in žival človeka. Do sedaj je medicinska veda že našla dokaj sredstev za obrambo. Med narodom pa je o tem vprašanju še vse premalo znanja in prav zaradi tega se tako mnogo greši ob pojavih takih obolenj. Število nalezljivih bolezni je pri nas nekoliko manjše kakor drugod v državi, vendar pa je za vsakega važno, da se o povzročiteljih bolezni in o obrambi temeljito pouči. Dokaj te^a pouka nudi Stalna higienska razstava na velesejmu v Ljubljani.
*	Saje so se vžgale. Pišejo nam: Rdeč petelin se je prikazal v dimniku hiše posestnice Neže Blaznikove v Lazah pri Št Juriju pod Kumom v sredo 23. maja zjutraj, ko je bila družina baš v glavni sobi pri zajtrku. Plamen je švignil v kuhinji iz peči v strop, na katerem je bilo za kake 3 cm na debelo saj, ki so gorele kakor smola. Ko je domača hči opazila ogenj, je takoj alarmirala družino in vaščane, ki so prihiteli na pomoč. Zaradi vročine in plamena, ki je botel švigniti
pa je fant dobil še opasne notranje poškodbe. K skozi vrata, držeča na dvorišče v slamnato streho, poškodovancu so poklicali zagorskega zdravnika!ni mogel nihče v kuhinjo. Ker je voda oddaljena dr. Zamika, ki je nesrečnemu mladeniču nudil • kakih 100 m od vasi, se je bilo bati najhujšega,
prvo pomoč in odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Kljub zdravniški pomoči je vajenec Janko Cerar podlegel poškodbam.
• Smrtna nesreča pri Metliki. Te dni je imela posestnica Ana Režkova v Krašnjem vrhu pri Radovici na njivi delavce, ki so sadili koruzo. Ko so delo dokončali, so se odpeljali z vozom proti domu. Voznik Joža Vivoda je pognal konje v galop. Poldrugi kilometer od njive proti domu cesta zelo visi. Vivoda pa ni hotel stopiti z voza.
ker je bilo vetrovno in ima vas slamnate strehe. Ogenj so zadušili s tem, da so zametali dimnik, okno in vrata s hlevskim gnojem. Prizadetim naj bo ta požar v opozorilo, da je treba saje postrgati.
• Mlada natakarica skočila pod v'ak. Te dni si je končalo življenje mlado dekle, 201ena nala-karica Malči KukavPeva iz Maribora, uslu/.bena od 1. maja v restavraciji ra kolodvoru v Rogaški Slatini. Prej je služila v M r b ru v «Veliki kavarni). Restavracijo vodi gosr a Albina Crešnar-
da bi ga zavrl, marveč je konje pognal v dir, da jeva, v službo pa je sprejel natakarico Malči njen bi tako čim prej prišel zopet do ravnice. Doma-a 1 mož, ki je v Rimskih toplicah. Po izpovedbi gospe hčerka ga je opozorila, da s tega voza kaj rado restavraterke se nesrečno dekle ni obnašalo tako, pade kolo in mu je nasvetovala, naj vozi previd- [ da bi bila zadovoljna z njo. Zato jo je večkrat neje. Vivoda pa se za to ni zmenil. Kmalu nato okarala in ji svetovala, nai pre v Rimske toplice se je pripetila nesreča. Z voza je padlo zadnje I k gospodarju. Priporočala ji je tudi štedljivost, da kolo, zaradi česar se je voz naglo nagnii na stran, bi se mogla bolje obleci. Usodnega popoldneva Voznik Vivoda in domači hčerki, 181etna Ana in je poslala gospodinja natakarico Malči kupit ne-
141etna Marija, so padli z voza. K sreči pa se jim ni pripetilo nič hujšega. Pač pa so se splašili konji, ki so nato v divjem diru drveli naprej. Voz je začel odskakovati, kar je imelo za posledico, da sta delavki Ana Rusova in Marija Režkova padli z voza. Ano Rusovo je vleklo kakih 50 korakov za vozom, na kar je težko ranjena obležala in klicala na pomoč. Marija Režkova pa je padla tako nesrečno pod voz, da jo je popolnoma zmlel in vlekel kakih 350 korakov po cesti dalje. Šele, ko je prihitela nasproti posestnica Bara Matjašičeva in junaško ustavila podivjana konja, so jo potegnili vso razmesarjeno izpod voza. Bila je že v nezavesti in je kljub takojšnji zdravniški pomoči umrla.
* Velik požar je bil te dni v Puglu. Pogorela so Tomažu Golcerju in Konradu Ramšaku vsa gospodarska poslopja. Zlasti hudo je prizadet Tomaž Bolcar, ki je imel zelo lepo urejeno go-binkoštni ponedeljek smitna nesreča. Hlapec \spodarstvo. Nevarnost, da se požar razširi na vso
kaj stvari. Ker je ni bilo dve uri nazaj, jo e zopet oštela. Malči si je vze'a to k srcu, zamišljena je hodila okoli, zjutraj je zgodaj vstala in šla v kuhinjo, kjer je legla na m zo in zaspala. Na a-karica Pepca jo je zbudila in ji rekla, da je treba vse pospraviti. Malči ji je odvrnila: «Danes ne bom nič delala !> Ko je prišel vlak iz Roga ca, je Malči odšla s kolodvora. Potniški vlak je odšel, kmalu za njim pa je šel tovorni vlak. Malči je korakala ob železniški progi in počakala na tovorni vlak pri prehodu ob potu, ki vodi proti Sv. Mohorju. Tam se je zngnala pod vlak, ki jo je prerezal vrhu prsi. Možgani, reke, zobje so ležali ob progi v krvi. Kaj je prav za prav gnalo mlado dekle v smrt, ni dognano. Gotovo ne samo prepričanje, da bo kmalu konec njene službe v kolodvorski restavraciji.
* Po družinskem prepiru v smrt. V noči od 3. na 4. maja je odšel iz svoje7a stanovanja na Tržaški cesti v Ljubljani znani ljubljanski po-
strešček France Pestotnik. Mož je bil precej raz-dražljive narave. Posebno, kadar je bil malo vinjen, je doma povzročil družinsko prerekanje. Tako tudi usodnega večera. Pestotnik je prišel precej pozno domov in se po krajšem prerekanju odstranil zopet iz stanovanja ter izginil v noč. Odtlej za njim ni bilo več sledu in se je upravičeno domnevalo, da je mož storil samomor. Ta domneva se je te dni potrdila. Dne 25. maja zjutraj pred 8. uro so delavci na jezu pri Fužinah ugledali neznano moško truplo, ki ga je naplavila veda. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju. O najdbi je bila takoj obveščena orožniška postaja v Vevčah. Komandir stanice g. Sušnik je na licu mesta uvedel preiskavo in ugotovil, da je utopljenec pogrešani France Pestotnik. Na truplu ni bilo nikakib znakov nasilnosti in je torej očitno, da je France Pestotnik sam šel v smrt v Ljubljanico.
*	Konj odgriznil kravi jezik. Pri Vozlu v Smartnem so imeli v hlevu konja in kravo, ki sta pulila iz jasli vsak svojo krmo. Kravi pa zadnje dni njena natura ni dala miru. Silila je v konjske jasli in je konju izpod gobca pulila mrvo. Konj je nekaj časa prenaša] muhe svoje tovari-šice. Končno pa se mu je zazdela kravja požreš-nost vendarle prehuda. Krepko je hlastnil z gobcem in prijel svojo tovarišico prav za predolgi jezik. Močno je zaškrtnil in že je odletel jezik na tla.
*	Izsledena vlomilska tolpa. Letošnjo pomlad je neznana vlomilska tolpa povzročila mnogo strahu v okolici Slatine-Radencev. Vlomi so bili najpogostejši v Slatini sami, dalje v Hrastju, Mur-ščaku, Kapeli, Rožičkem vrhu, Očeslavskem vrhu in Radenskem vrhu. Orožništvo je drzne vlomilce, o katerih pa ni nikdo znal, kdo bi to bili, vedno pazno zasledovalo, toda zasledovanje je bilo dolgo popolnoma brezuspešno. Vdirali so v hrame, najraje pa so obiskovali kleti, iz katerih so znosili vse, kar jim je bilo po godu. Sled tatovi je ostajala vedno v opisanem okolišu. Najpogostejši so bili vlomi v marcu, ponehali pa niso tudi pozneje, čeprav so postali zadnje tedne bolj redki. Tatove je pričelo očividno skrbeti in so se jeli bati za svojo prostost. I judstvo je bilo zaradi početja lopovov vedno bolj razburjeno, zato so pričeli z oprezovanjem za zločinci tudi posamezni kmetje, da tako olajšajo delo orožnikom. Naposled so nekateri zaznali za skrivno shajanje domačih fantov, ki so ponoči odhajali iz vasi in se vračali posamič šele zjutraj na svoje domove. Ker tega ni bilo pripisovati le običajnim podeželskim vasovanjem, so posvetili orožniki iz Slatine-Radencev tem fantom več pa/.nje. In te dni je njihovo prizadevanje res rodilo uspeh Orožniki so dognali, da so tvorili drzno vlomilsko tolpo domačmi, sami mladi fantje: 27Ietni Matija Kokolj z Rad nskega vrha, 181etni Ludovik Klemenčič iz Puričnjaka, dalje še dva fanta iz okolice in Miha Horvat iz Murščaka. Čim so orožniki imeli za svoj sum v rokah dovolj dokazov, so fante aretirali in jih spravili v zapore mariborskega sodišča. Ušel jim je le ®den, in sicer na drugi svet. Bil je to vodja vlomilcev Miha Horvat, ki je bil ubit aprila meseca pri nekem fantovskem pretepu. Orožnikom se je posrečilo zapleniti tudi skoro vso zalogo nakradenega blaga.
*	Vlomilci v vagone pod ključem. Železniška policija in organi policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru so že dalje časa opažali sumljivo kretanje raznih moških na kolodvoru in po raznih stranskih tirih okrog skladišč. Te dni se je posrečilo agentom spraviti na varno kar tri take postopače, ki so se preživljali v glavnem z vloini v razne vagone. So to 201etni France Kačnik, doma iz Slovenjgradca, 241etni Avgust Tavčar iz Ljubljane in bivši hlapec Ivan Borštnar. Kradli so iz vagonov vse, kar so lahko odnesli, ter so prodajali ukradeno robo po mestu. Prenočevali so ti tatovi najrajši v šupah v Štepanji vasi, podnevi pa so se potikali po mestu.
*	Tatvine na deželi. Eno zadnjih noči je bilo vlomljeno v trgovino Franceta Pušavca v Lahov-fah. Ukradenih je bilo nekaj jestvin, sukanca in drugih predmetov v vrednosti 600 Din. Tatvino je najbrže izvršil cigan Ivan Held, ki se potepa po taniošnjem okraju. V njegovi družbi se nahaja
Jutro
od 2. do 11. junija, 1928.
600 razstavljalcev - Vsakovrstno blago - Ugoden nakup - Specialne razstave: avtomobilska, pohištvena, francoska, kmetijsko-strojna, umetniška, higijenska. Popust na železnicah in parobrodih. Legitimacije se dobe v večiih denarnih zavodih, potniških uradih in po pošti - - - tudi cd velesejmskega urada. - —
tudi okrog 221etna ciganka, ki nosi s seboj približno 4 leta starega otroka in mačko. — 151etni Lojze Kolar je služil nekaj časa pri Ivanu Alter-bacherju v Breznem. Dne 16. maja pa je neznano kam izginil, prej pa je ukradel svojemu delodajalcu več parov čevljev. — Drzen vlom je bil izvršen 16. maja v gostilno Rudolla Orthaberja v Marenbergu. Neznani svedrovec si je nabral velike množine cigaret, jestvin ter drugih stvari. Gospod Orthaber je oškodovan za okroglo 1300 dinarjev.
*	Pretkana ciganka. Orožniška postaja v Konjicah poroča, da se je v tamošnji okolici pojavila navihana ciganka, ki je že več kmetovalcev pošteno odrla. Tako je bila nedavno pri posestnici Antoniji Kolaričevi v Zgornji Pristavi. Rekla ji je, da zna «coprati>, da ji bo vso živino pomnožila ter odgnala vse bolezni od hiše. Da bi ženico še bolj prepričala o svojem čarodejstvu, ji je dala neka zelišča, ki imajo baje skrivnostno moč, in kosti črne mačke zoper nesreče, točo, potres in druge nezgode. Seveda ji je kmetica verjela in na ta način je ciganka od Kolaričeve izvabila dva zlata prstana, moško uro z verižico, več komadov perila in obleke, poleg tega pa tudi 1310 Din gotovine. Sedaj zasledujejo ciganko orožniki. Ciganka je stara okoli 50 let, šepa na obe nogi in je male, slabotne postave.
*	Vlomi v Krškem. V noči na 15. maja t. 1. je bilo vlomljeno v prostore krške hranilnice. Storilec je vlomil v blagajno, v kateri pa ni našel nikake gotovine. Zatem je odprl predal neke mize, kjer je izmaknil 140 Din gotovine. Zlikovec se je podal nato v prostore zemljiške knjige, kjer pa ni ničesar našel. Isto noč je obiskal svedrovec še lekarniške prostore Franje Šušteršičeve, kjer je ukradel fotografični aparat in nekaj gotovine.
*	Mlad zlikovec prijet na Vranskem. Pred nekaj dnevi je prišlo na Vranskem v Savinjski dolini med skupino delavcev do pretepa. 241etni Štefan Jurina, doma po lastnem zatrjevanju iz Go-dencev v občini Začretje na Hrvatskem, se je v prepiru zagnal v nekega nasprotnika, potegnil nož in prerezal fantu zadaj vrat. Na pretep opozorjeni orožniki so takoj prihiteli ter aretirali Ju-rino, ki se je skušal skriti za nekimi hišami. Jurina je bil na vranskem sodišču zaslišan in nato vtaknjen v tamošnji zapor. Ker pa se je zdelo preiskovalnemu sodniku, da Jurina ne poseduje pravih dokumentov, in ker je fant mešal hrvaščino s primorskimi izrazi, je pričel sodnik dvomiti, da ima pred seboj res Jurino. Ker pa lant
se priporoča staroznana restavracija
,Pri šestici1
^ (Pri zeksarju)
sfs v Ljubljani.

Vse srebrne so meglice, v trati biserne rosice. Z roso cvetka se umiva, zarjico meglica skriva.
Pa je prišlo solnce zlato z žarki na cvetočo trato
in meglico razpršilo, biser-rosico popilo.
Albin Čebula r.
le ni hotel priznati, kdo prav za prav je, se je sodišče na Vranskem obrnilo na ljubljansko policijsko direkcijo in jo prosilo za pomoč, da se do-žene istovetnost aretiranca. Na Vransko se je pripeljal nadzornik g. Ljubič, ki je na podlagi prstnih odtisov dognal, da je nepridiprav 24letni Albert Trampuš, doma iz Štjaka pri Sežani. Njemu je Trampuš pozneje tudi priznal, da se nahaja od doma že nad pet let in da je pobegnil iz Italije zaradi različnih prestopkov. Trampuš je šel služit že kot devetletni dečko. Kmalu po izbruhu vojne se je doraščajoči deček podal med tihotapce in se v taki družbi popolnoma skvaril. Pečal se je v glavnem s tihotapstvom tobaka, ki ga je prenašal s Kranjskega na Primorsko tudi še po končani vojni. Ko pa je tihotapski posel prenehal cveteti, sta se z nekim tovarišem odločila, da pričneta krasti. Začela sta se potepati po vsem Goriškem in Primorju in kradla. Slednjič sta se oba seznanila v Trstu s ponarejevalci lir in sta skušala ponarejeni denar spraviti v promet t idrijskem okraju. Posel jima je šel več dni prav dobro izpod rok, slednjič so pa njune manipulacije izvohali karabinijerji, ki so njegovega pomagača aretirali, dočim se je Trampušu posrečilo pobegniti čez hribe v Slovenijo. Tu je služil na različnih krajih na deželi kot hlapec, bil je zaposlen kot delavec pri trasiranju novih železniških prog na Dolenjskem in na Štajerskem, klatil se je po mestih na Hrvatskem in si služil kruh tudi kot prodajalec sladoleda. Ker sumijo oblastva, da ima Trampuš na vesti še več pregreh, je uvedena obširna preiskava.
*	Ukradeno in zopet vrnjeno razpelo. Nedavno je bilo ukradeno iz kapelice pri župni cerkvi v Stražišču poleg Kranja dragoceno zlato razpelo. Sedaj je vrnila cerkvi razpelo neka pocestnica iz Zabnice, ki ga je kupila od neznanega moškega za neznatno ceno 50 Din, dasi je vredno nad 3000 Din. Po opisu prodajalca s strani posestnice se je moglo ugotoviti, da je razpelo prodal kmetici 601etni cerkveni tat Frakelj iz Ovšiš pri Pod-nartu. Njega sumijo tudi, da je pred kratkim izvršil vlom v Drulovki pri krojaču Janezu Udir-ju, kateremu je odnesel blaga za tri moške obleke in še druge stvari.
*	Vlomi in tatvine okrog Kranja. V noči na 21. maja je bil izvršen v Voklem v trgovino Josipa Beliharja večji vlom. Vlomilci so imeli dokaj sreče pri opravljanju svojega posla in so nemoteno odnesli novo moško kole ter večjo množino špecerijskega in manufakturnega blaga v skupni vrednosti nad 6000 Din. Sled za vlomilci je vodila skozi gozd Terovo pri Repni. Zločina so osumili nekega Alojzija Škodlarja, brezposelneža in poznanega vlomilca, rodom iz Dornice. Pri svojih 33 letih ima mož že zelo burno preteklost za seboj: vodil je svojčas vlomilsko tolpo v ljubljanski okolici ter je že več let presedel v ječi in j prisilni delavnici. Škodlar se je omenjenega večera mudil v trgovini Beliharja in se je izdajal' za delavca iz Tržiča. Razen Škodlarja je bila vlo-| ma osumljena njegova komaj 161etna sestra ter več tovarišev. Zasledovanje je bilo zelo otežko-čeno, ker osumljenci nimajo stalnega bivališča. Včeraj pa se je mudil Škodlar s sestro zopet v Voklem, kjer je razpečaval razno blago, ki je izviralo iz neke trgovine v Kamniku, v katero jej bil pred kratkim izvršen vlom. Ljudje so o tem j obvestili orožnike iz Šenčurja, ki so kmalu ujeli; Škodlarja in sestro ter oba spravili v zapore kranjskega sodišča.
*	Pri slabem teku, slabem želodcu, leni prebavi, zaprtju, kožnih izpuščajih odstrani uporaba grenčice <Fianz Joseb vse slabe in strupene.
Sledeče srečke V. razreda
pfe	državne razredne loterije, ki jih ie prodala
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 19,
so bile izžrebane dne 18. maja, in sicer so zadele
Din 40.000 ,e
zadela Stev. 72 176

Din 3500 le zadela štev. 47.391
Po Din 1500'— so zadete Ste v. 91.798, 7.529, 46.039, 5S.889, 10.883, H	10.990, 34.686, 84.546, 123.900.	...
/ Po Din 500 so zadele številke:	*
14.126, 14.103, 100.742, 5.735, 15.461, 15.494, 15.412, 15.437, 30.982, 40.319, 53.433, 66.670 66.682, 91.702, 115.638, 7.584, 20.039, 20.163, 20.199, 20.138, 46.059, 58.262, 58.329, 58.332, 58.351, 58.366, 70.395, 82.862, 82.860, 82.820, 82.864, 82.811, 95.468, 95.496, 99.705, 99.709, 109.482, 120.228, 120.257, 120.252, 76.739, 76.738, 103.144, 10.892, 10.946, 10.986, 10.963, 34.722, 47.384, 47.301, 60.114, 60.104, 84.558, 84.653, 97.334,97.451, 108.112, 108.218, 108.227, 123.813, 123.822, 23.322, 23.330, 72.037, 73.615, 97.451, 111.405, 111.465, 121.085, 10.890
dne 21. maja
Din 3.500
je zadela Stev. 84.597
'PO Din 1500 — so zadsla Stev. 5.746, 5.759, 39.943, 66.633. 20.097, 22.532 | 70.358, 70.392, 82.847, 99,799, 78.762, 34.715, 69.143, 123.895, 12.699
J Po Din 500 so zadele številke:
14.127, 100.701, 5.757, 15.486, 15.404, 30.936, 30.975, 40.575, 53 425, 53.450, 66.607, 91>72, 115.639, 1115.691, 115.660, 7.535, 7.574, 7.548, 7.604, 20.074, 22.553, 58.236, 58.378, 70.241, 70.303, 70.361, |70.398, 95.460, 99.769, 99.739, 99.733, 99.810, 99.873, 109.734, 109.748, 109.832, 120.145, 78.739, 78.733, 78.732, 103.198, 10.845, 10.955, 10.947, 34.738, 34.764, 47.376, 60.123, 60.169, 84.650, 84.673, 84.649, 97.323, 97.346, 97.433, 97.422, 108.118, 108.168, 108.169, 108.136, 108.133, 123.828, 123.877, 123.937, 123.970, 12.694, 17.408, 30.074, 24.202, 11.135, 78.797
dne 23. maja
Din 3.500
je zadela stev. 20.178
Din 20.000
je zadela Stev. 109.840
»novi, ki se nabirajo v telesu. 2e stari mojstri tdravilne vede so pripoznali, da je grenčica fcFranz Josef* izborno odvajalno sredstvo. Dobi ee v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih jtrgovinah.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le ..Domovina" je za nas!
Po Din 1500*— so zadete Stev. 5.707, 115.693, 7.691, 7.676, 53.357, I	58.387, 72.164, 109.776, 78.763, 123.821, 123.847
Po Din 500 so zadele številke: 14.113, 14.115, 14.133, 100.736, 100.740, 5.796, 30.939, 30.951, 53.443, 66.601, 91.800, 91.726, 115.627, 115.636, 115.612, 20.176, 22.518, 46.080, 46,178, 46.183, 58.255, 58.203, 58.275, 70.243, 70.340, 70.333, ,72.161, 109.894, 78.712, 103.107, 10.833, 10.961, 10.945, 34.603, 34.677, 34.786, 34.768, 47.345, 47.372, k47.361, 47.326, 60.126, 84.694, 97.390, 97.379, 97.412, 97.499, 97.477, 108.107, 108.214, 108.280, 108.281, 123.872, 123.823, 123.802, 123.957, 123.939, 24.570, 23.334, 24.211, 24.221, 24.214, 35.811, 95.990, 97.499, 97.477, 111.466, 111.483, 111.451
dne 25. maja
Po Din 1500*— so zadele St. 199.715, 5.799, 91.763, 22.555, 95.463, 109.833, 10.864, 84.539, 223.851.
Po Din 500 so zadele številke: 14.125, 100.749, 5.732, 5.749, 15.455, 30.943, 30.934, 40.526, 53.422, 53.419, 53.485, 53.499, 66.672, 66.676, 91.725, 7.513, 7.543, 7.648, 7.614, 20.069, 20.070, 20.167, 46.025, 46.136, 58.239, 58.337, 58.302, 58.349, 70.322, 72.158, 95.446, 95.494, 99.746, 99.750, 99.703, 99 844, 99.887, 99.866,109.739, 120.169, 120.184, 120.242, 120.291, 76.703, 78.701, 103.150, 10.874, 10.842, 10.827, 10.841, 10.904, 34.696, 34.776, 60.112, 84.541, 84.616, 84.679, 97.314, 97.485, 108.173, 108.288, 108.208, 108.263, 123.803, 123.962, 123.958.	.
1 Po Din 125 so zadele številke:
J24.597, 24.585, 11.121, 11.127, 23.314, 47.522, 47.534, 72.006, 95.991, 95.989, 95.966, 97.485, 121.076. ; Dobitke bomo izplačevali od 1. junija do 14. septembra 1.1.
* Srečke za tekoče žrebanje so razprodane in torej izžrebanih ne moremo več zamenjati. r * Naročilne dopisnice smo danes priložili ter prosimo vse interesente, da naročijo takoj nore srečke.
i Zadružna hranilnica, r. a. a o. z. v Liubljani, Sv. Petra cesta št. 19.
vili», so se menili sosedje o Ložarjevem Cenetu, prvem navihancu in vasovalcu.
«Nocoj gremo čakat dolince*, je Cene navduševal tovariše pred hlevom na dvorišču. «Na Ažmanovega Toneta imam posebno piko.»
«Kvatrna sreda je*, so se obotavljali drug za drugim.
«Plašljivci!» se jim je rogal. »Odrasli fantje, pa taki zajci!»
«Kvatrna noč ima svojo moč», je vedel Stra-dežev Tine.
»Strahopetec!*
»Ali se upaš nocoj čez Počivališče?* ga je prijel Lisjakov Peter.
»Zakaj pa ne?» se ie potrkal na prsi.
»Mimo Črnega gabra,'itjer se je pred leti nekdo ponesrečil?*
«Prinesel vam bom gabrovo mladiko v dokaz, da sem opravil.*
Cene se je poslovil in hotel oditi.
»Počakaj, da te pospremimo*, so se mu ponujali, zakaj nihče ni hotel ostati bojazljivec.
Šli so iz vasi proti griču, imenovanem »Počivališče*, kjer so počivali pogrebci s krsto ob vsakem pogrebu. Ob poti je stal ponosen črni gaber s spominsko desko in z imenom ponesrečenega pokojnika. Zvon vaške podružnice je udaril enajsto uro.
«Ali slišite, kako je nekaj zašumelo?* se je zganil Stradežev Tine.
«Kakor val je smuknilo mimo mene*, je Až-manov Tone vztrepetal in zbežal proti vasi; za njim so jo ubrisali tudi drugi; ostal je le Ložar-jev Cene, navidezno pogumen, skrivaj pa ga je oblival mrzel znoj.
»Eh, domišljija!* se je osrčeval; že je razločil pred sabo senco črnega gabra z zakrivljenim deblom, ob katerem je zapazil visoko moško postavo, čije glava je segala do spominske deske sredi gabra.
»Prikazen!* mu je zašumelo po ušesih in za-hreščalo po kosteh. Nekaj ga je šiloma rinilo mimo drevesa, dočim se mu je volja upirala ter ga je pritiskala, naj se povrne.
«V takem primeru moraš naprej!* mu je brnelo na ušesa.
Od groze so se mu šibila kolena, ko je stopal mimo gabra. Velikan je iztegnil težko roko in Cene je začutil njegovo pest na svoji rami. Skoro sesedel se je pod njeno težo, vendar je ohranil še toliko poguma, da je dospel v dolino in odtod po drugi poti na Trnišče.
Drugi dan je bil Cene ves prepaden in zamišljen. Fantom, ki so ga spraševali po gabrovi mladiki, je pokazal suknjič z vžganim odtisom prstov na rami, kamor se ga je dotaknila roka prikazni.
jiimsmimimiim
Najlepše pravljice so v knjigi
Tolovaj Matai,
ki ima tudi 15 slik in velja le 16 Din; s poštnino 19 Din. Pošilja jo knjigarna
Tiskovne zadruge v Ljubi jan;,
Prešernova ulica štev. 54.
fiiiBimiimimiiiii
V ognjeni prsti
Pripovedka.
Po toplem pomladnem dnevu so zapihljale hladne večerne sapice, krilatci so utihnili, pri-rcda je legla k počitku.
Skrivnostno nočno tišino je motilo vriskanje, odmevajoče s Trnišča v dolino. «2e zopet rogo-
ŽENSKI VESTNI K
Kako treba spravljati jajca
Jajca so zelo važno in izdatno hranilo. Vsebujejo vse tiste tvarine, ki jih naše telo potrebuje za hrano. Vsebujejo beljakovino, tolščo in razne rudninske snovi. Navadna, najboljša in najbolj priljubljena so kokošja jajca. Jajca kokoši, ki so krmljene z žitom in ki si sicer same poiščejo hrano, ki jim tekne, zlasti črvov in žuželk, so vedno boljša kakor jajca kokoši, ki jih hranimo s krompirjem ali pa s prešičjo krmo. Zelenjava, t. j. trava, detelja, solata itd. veliko pripomore, da imajo jajca dob^r okus.
Jajca, ki jih hočemo spraviti za zimo, morajo biti pred vsem sveža. Sveža jajca imajo lepo belo ali rjavkasto gladko lupino in so prozorna, ako jih držiš v temnem prostoru proti luči. Ako pa je jajce neprozorno in se vidijo notri temne pege, potem je pokvarjeno, in to tem bolj, čim večje so pege. Tista jajca, ki so spodaj čisto črna, zgoraj pa svetla, so pa sploh popolnoma gnila. Jajce, ki klopota, ni več sveže in ni za zimsko shranjevanje.
Jajca konzerviramo na več načinov. Najenostavnejše je shranjevanje v časopisnem papirju. Ako zavijemo vsako jajce dobro v časopisni papir, jih zložimo tesno drugo zraven drugega in povrh še pokrijemo s papirjem, jih na ta način lahko ohranimo užitna vsaj tri mesece. Seveda morajo biti jajca, ki jih tako spravljamo, sveža In pa tudi popolnoma čista. Dobro zaviti jih je treba radi tega, ker je jajčja lupina prozorna t. j. luknjičasta tako, da prihaja zrak v notranjost, kar jajce kmalu pokvari.
Tudi v suh pesek, pepel, žaganje, otrobe ali žito lahko spravimo jajca za nekaj časa, ne da bi se pokvarila. Ne smejo se pa tiščati drug drugega in na vrhu morajo biti dobro pokrita, da ne pride zrak do njih.
Tako shranjena jajca ne izgubijo nič na okusu. Jajca, ki prihajajo pozimi na trg, so navadno bila shranjena v apnu. Taka jajca nimajo dobrega okusa, so pa za kuho porabna.
Kokošji gnoj
Kokošji gnoj, ali kakor navadno pravimo kur-jek, ima v sebi jako veliko hranilnih snovi in je zato izvrstno gnojilo. Ker ima največ dušika in fosforne kisline, je zlasti zelo prikladno gnojilo za cvetlice in za zelenjavo.
Samega v trdi obliki ne moremo rabiti, ker je premočen in bi nežnim koreninicam samo škodoval. Zato vzemimo kako staro pločevinasto posodo ali kak star sod, ki ni za nobeno drugo rabo več, stresimo vanj kurjeke in prilijmo vode, da se dobro namočijo. Ob poletni vročini začne ta zmes kipeti in pripravljati hranilne snovi za rastline.
A tudi tako pripravljeno gnojilo je sžmo še premočno; zato ga je treba še zredčiti z vodo, kadar ga uporabljamo.
S to vodo je dobro zalivati zelenjavo in vse vrste cvetličja, tudi cvetlice v lončkih.
Vsaka gospodinja, ki ima perutnino, si tako lahko pripravi izvrstno gnojilo za svoj vrt brez umetnih gnojil.
Gojitev oleandra
Marsikdo se pritožuje, da mu oleander ne cvete, čeprav ima vse polno popja.
Da ti bo oleander dobro uspeval, ga moraš predvsem dobro zalivati, posebno poleti, ko potrebuje mnogo vlage. Baš pomanjkanje vlage povzroča, da postane popje puhlo in se ne more razcvesti.
Fina, črna vrtnarska zemlja ni za oleander, ker vsebuje premalo hranljivih snovi za to rastlino, ki zelo hitro raste. Prava mešanica zemlje za oleander je ta-le: en del dobre vrtne prsti, en del preperele ilovnate zemlje (ne ilovice), en del predelane ruševine, en del zdroba od opeke in peska. V tako zmešani zemlji se oleander bujno razvija.
Poleti postavi oleander na zelo solnčen prostor, ga dobro zalivaj in tudi večkrat vsega poškropi s postano vodo. Gnojiti ga je najbolje s kravjim gnojem, razredčenim v vodi. Tudi je treba vrhno plast zemlje večkrat zrahljati.
Pripomniti je št,, da je oleandrovo listje kakor tudi cvetje zelo strupeno, in ga zato nikar ne devaj v usta.
Krzna.
i
Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čiste bele barve.
Taka krzna lahko vedno čistite z ..RADIONOM" brez velikega truda.	,
Napravite raztopino „RA-DIONA" v mrzli vodi in krtačite s to raztopino krzno v ravnih potezah.
Nato morate s čisto vodo dobro izprati, da izgine ..RADION" in nesnaga. ;j Potem posušite krzno v blagi toplini, a nato ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kot sneg.
Za kuhinjo
Grahova juha. V slan krop deni kuhat pol litra graha. Ko je grah kuhan, ga odcedi; vode pa ne
zlij proč, ker jo boš rabila. Nato pretlači grah] skozi sito. V kozo deni žlico masti, na vročo mast žlico moke in naredi prežganje, a ne preveč rjavo. V prežganje deni tudi malo čebule. Nato deni v prežganje pretlačeni grah, dobro premešaj in zalij z grahovo vodo, ki si jo prej odcedila. Če je premalo vode, dodaj še čiste vode ali pa goveje juhe, če jo imaš pri roki. Ko se je grahova juha kuhala četrt ure, dodaj še žlico smetane, malo popra in peteršilja, pa pusti, da še malo pre-vre. Opeci zraven malo kruha in ga daj v skledo, nato nalij grahovo juho v skledo in daj takoj na mizo.
Dušen grah. V kozo deni žlico masti in na še mrzlo mast žličico sladkorja. Ko sladkor porumeni, daj žlico moke in drobno zrezane čebulice in mešaj na ognju tako dolgo, da moka in čebula porumenita. Nato dodaj pol litra (ali pa nialo več) zluščenega graha, dobro premešaj in osoli, zalij z vodo in pusti tako dolgo kuhati, da se grah skuha. Moraš pa večkrat premešati, da se ne pri-smodi. Deset minut, preden daš na mizo, dodaj dvfe'žlici kisle smetane, malo popra in svežega peteršilja. Tako prirejen grah je dober kot pri-kuha h govejemu mesu s krompirjem.
Ajdtivi žganci. Zgance zna pač vsaka slovenska gospodinja skuhati. Prav dobri žganci pa se dado napraviti na naslednji način: Olupi in operi tri srednje debele krompirje, jih zreži na kosce in deni kuhati v triliterski lonec. Vode naj bo do polovice lonca. Vodo osoli. Ko je krompir eno uro vrel, stresi pol kilograma ajdove moke v lonec in pusti kuhati še dobre četrt ure. Lonec imej pokrit, da vre voda čez moko. Ko so se žganci tako kuhali, jim potem odcedi vodo v en lončič, žgance pa dobro premešaj. Nato jih malo zabeli z maslom ali mastjo in še dalje mešaj, če si preveč vode odcedila in je moka še suha, pa dolij malo vode, ki si jo prej odcedila. A pazi, da je ne odliješ preveč. Testo za žgance mora biti bolj suho in trdo, ker Ie tedaj se dado žganci drobno natrebiti. Ko so se žganci dovolj časa kuhali, jih odstavi od ognja in natrebi. To se pravi, testo zajemaj s ku-halnico in ga trgaj z vilicami z nje dol, da tako natrebiš drobne žgančke. Ko si vse testo iz lonca porabila, oziroma žgance natrebila, jih dobro zabeli z ocvirki ali z maslom ali pa z mastjo, na kateri si zarumenila malo zrezane čebule.
Riž z grahom. Pol kilograma govejega, te'eč-Ijega ali pa svinjskega mesa drobno sesekljaj. V
kczico deni žlico masti in na vročo mast drobno zrezane čebule. Ko čebula zaruineni, deni sesekljano meso na mast in ga malo popraži (kakih deset minut), nato daj četrt kilograma zluščenega graha in zopet deset minut duši. Potem dodaj deset pesti opranega riža, dobro premešaj in še malo duši ter zalij z vodo. Dodaj za noževo končnico popra in malo sesekljanega zelenega peteršilja in pusti, da počasi vre, da se riž skuha. Lahko pa narediš riž z grahom tudi brez mesa, kar je tudi zelo dobro. Zraven daj na mizo še solate ali pa krompir z jesihom in oljem.
Jetrni cmočki za juho. Mešaj pol žlice masti, da poslane mast snežnobela, nato vzemi eno jajce in zopet mešaj. Četrt kilograma telečjih jeter dobro nastrgaj in dodaj k masti in jajcu. Pol žemlje ali belega kruha namoči v mleku, ga dobro stisni in primešaj zraven. Malo osoli in dodaj še malo popra, zelenega peteršilja in žlico moke. Vse to dobro zmešaj, oziroma stepi, in zakuhaj majhne cmočke v vreli juhi, ki naj vre "20 minut
Praktični nasveti
Matflež od oljnate barv je najtežje spraviti iz obleke. Zelo dobro sredstvo, ki izpere tudi stare madeže, je mešanica dveh delov terpentina, dveh delov salmijaka in enega kisovega etra. To tekočino si lahko daš napraviti v vsaki drogeriji. Povrh je dobro izprati madež še z mehkim milom.	i Pri snaženju posteljnine se poslužuj tudi zračne sesaljke (pumpe), kakor jih imajo kolesarji. Nobena krtača ne more tako do prahu kakor se-saljka.
Krtače za lase je treba večkrat izpirati. Ko je krtača umita v vroči vodi, jo dobro izperi še v mrzli vodi, da postanejo ščetine zopet bolj trde.
Pohištvo iz hrastovega lesa najbolje čistimo s kropom, v katerem smo raztopili malo boraksa. Nato pohištvo dobro posušimo, oziroma odrgnemo s krpo, namočeno v lanenem olju.
Čiščenje oken. Ako namažemo šipe s parafi-nom in potem dobro zdrgnemo s kako krpo, se bodo okna svetila kot kristal.
Sveže madeže od rje spravimo iz perila s kislim mlekom.
Kadar pereš volneno blngo, glej, da bo voda, v kateri izpiraš, enako topla kakor voda, v kateri si prala.
V kuhinji Imej vedno pri roki boraks. To je
iJobro sredstvo pri opeklinah ali če se popariš. | Steklenice s steklenim zamaškom se včasih ne dado odmašiti. Ako poizkušamo odpreti s silo, se ali zamašek odlomi ali pa vrat steklenice zdrobi. Ako razgrejemo vrat steklenice, se pa rada odpre.
i, Da boš lahko lepo likala, moraš gledati, da je 4ikalnik vedno čist in gladek. Če je umazan, ga ^mij z vročo vodo, v kateri si raztopila precej sode. Kadar likalnika več ne potrebuješ, ga ne postavljaj tako, da stoji na svojem dnu, ampak .ga spravljaj v položeni legi. f Kadar vsajaš lepotične cvetlice v nove lončke, j>rvi čas rastline nikdar rade ne uspevajo. Žgana glina posrka iz zemlje vso vlago, tako da se prst skrči in nastane med zemljo in posodo praznina. (Zaradi tega voda, s katero zalivaš, po tej praznini tudi hitro odteče. Zato je treba nove lonce, preden posadimo vanje cvetlice, vedno nekaj dni namakati, da se dobro nasrkajo vlage.
{ Preležano, zmečkano ali ponošeno obleko —
že jo hočeš prenoviti — razparaj in, če ima madeže, jih odpravi, potem pa razgrni blago na sopari. Ako to ni pripravno, pa zmoči platneno krpo, jo ožmi ter položi na blago, na kar ga polikaj z vročim likalom. Tako bodo izginile vse gube in zmečkanosti. Nikdar ne smeš likati volnenega blaga kar prosto z železom, ampak vedno le skozi mokro krpo.
Iz zgodovine kmetskega stanu
^	Veliki tolminski punt.
Kot smo videli, upori v XVI. stoletju niso r.boljšali položaja slovenskega kmeta. Nasprotno, maščevanje graščakov in vedno naraščajoči davki
Želite li se dopasti?
Ako felite biti lepi, obdržati svoje lice mladenifko svcie, avojo kožo elastično in baržunasto, svoje lase lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote i. Elsa-mtlo zdravja ln lapote, katero nI samo parfimirano toa'etno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preiskuiene, dobro delujoča sestavine, katere prodirajo v VaSo kožo in jo vzdržujejo zdiavo, lepo, mlado in Vaio zunanjost mlade-niiko svežo.
Fell*rJ*va prava mila zdravja ln lepot* ao:
ELSA llllilio milino lilo EISA ramsnjakova mil* ELSA |llesriB-aili
ELSA liriki-■lil ELSA kitnim rianpaa) alli ELSA mili zi kritji.
Poizkusite jih! Nikdar ne boste rabili druga mila! Za poizkus S komadov Elia-mila x omotom in poštnino vred 52 Din,
2. FelUrjevo pravo kavkaško pomado It ZaiAltO lloa ta koi*. Ona Vam i zgladi guba in brazgotine, dela kožo gibko in nelno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, koine brazde, rdečica nosa, mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni nedostatki kože.
3- Fell*rJ*vo močno pomade za rast la*, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast.
Za- poizkus s lončiča ene ali po I lončič od vsake Klsa-pomade z omotom in poitnno vred za 3S Din. ■V Vašem interesa je, da pošljete denar vnaprej, ker plačate po ^povzetju radi poštnih stroškov 10 Din več. — Naročila je nasloviti jasno: Lekarnarja
EUGEN V. FELLER, stnbloa Donja
Elaatrg 360 Hrvatika.
uananammEsmaatmsmam
tpovzetji
L
la je
J
so še bolj pritisnili nanj. Nezadovoljstvo med kmeti torej ni moglo izginiti. Zato vidimo, da se tudi upori vedno ponavljajo." Po obsegu je med največjimi tako zvani Veliki tolminski punt.
V začetku XVIII. stoletja so bili veliki kmet-ski upori na Goriškem. Središče upornega gibanja je bilo na Tolminskem. Tolminci so bili na glasu kot ljudje upornega duha. Leta 1651. je prišlo tolminsko gospostvo in glavarstvo v last rodbine Coronini. Coronini so bili italijanska rodbina in so bili že zaradi tega manj priljubljeni. Poleg tega so svoje podložnike neusmiljeno izžemali, tako da je še danes njih početje Tol-mincem v spominu.
Očiten upor se je vnel v začetku XVIII. stoletja proti grofu Jakobu Antonu Coroniniju. Voditelj je bil Šimen Golja s Kneze. Kakor v XVI. stoletju, tako so se tudi to pot kmetje najprej pritožili pri cesarju; poslali so k Leopoldu Habsburškemu na Dunaj posebno poslanstvo, ki mu je bil na čelu Golja, ki se je pritožil zoper stiske in krivice, ki jih morajo pretrpeti od svojih gospodarjev. Vlada pa se je postavila na stališče, da se kmetje neopravičeno upirajo, zato je nekatere odposlance zaprla in jih obsodila. Golja in nekateri drugi so srečno odnesli pet?. A prišlo je v Tolmin cesarsko povelje, naj tudi te za-pro. Ker Golje samega niso mogli ujeti, so zaplenili njegovo precej veliko imetje, ki je pripadlo državni blagajni.
Višek je doseglo uporniško gibanje na Tolminskem leta 1713., ko je izbruhnil veliki tolminski punt. Povod so dali takrat novi državni davki. Vlada je namreč uvedla takrat na Goriškem davek na vino in meso. Novemu davku so se Tolminci uprli. Glavni davkar za Goriško je bil tedaj neki Bandel, strog človek, ki ni nikomur prizanašal in si je bil pri davkariji napravil velik denar. Imel je okoli sebe veliko davkar-skih poniagačev, ki so enako skrbeli za svoje žepe. Tolminci so bili že nekaj let dolžni davek in Bandel jih je zaman opominjal, naj plačajo. Na tihem se je proti Bandlu snoval upor in se vedno bolj širil. Središče tega upora je bila idrijska dolina, zlasti Sveta Lucija, Idrija, Roče in Šentviška gora. Voditelji so hodili okr >g in ščuvali ljudi na upor. Vse to se je godilo na skrivnem, tako da tolminski grof o tem ni ničesar Izvedel. Povod pa, da je upor nenadoma izbruhnil, je dal imenovani davkar Bandel.
Ko Tolminci kljub opominom niso hoteli plačati novega davka, ga je hotel Bandel dobiti s silo. Leta 1713. je prišlo mnogo Tolmincev po kupčijskih opravkih v Gorico. Ko so se hoteli z nakupljenim blagom vrniti domov, jih je ukazal Bandel s konji in blagom vred zapreti na goriški grad.
Novica se je raznesla kakor blisk in razgrela kmetom kri. Hitro se jih zbere okrog 500 in odkorakajo za silo oboroženi proti Gorici. Pri Solkanu jih sreča grof Coronini in jih vpraša, kam gredo. Ti mu povedo, da gredo obračunati z Ban-delom. Grof jih skuša odvrniti od tega namena, a ker mu to ne uspe, odjezdi proti Gorici in naznani, kaj nameravajo kmetje. Deželni glavar odide s 40 vojaki proti Solkanu in skuša kmete pregovoriti. Ker pa kmetje niso hoteli odnehati, ukaže glavar vojakom, naj kmete razkrope. Vojaki so začeli med nje streljati. En kmet je bil ustreljen, dva pahnjena v Sočo, pet in dvajset pa so jih ujeli.
Kmalu pa se je raznesla novica, da koraka proti Gorici 5000 Tolmincev in Kanalcev. Zato ukaže glavar, naj zasede solkanski klanec oddelek deželnih brambovcev. A ko so se Tolminci drugi dan zbrali, so brambovci potegnili z njimi in odkorakali proti Gorici. Tu obstopijo glavarjevo hišo in zahtevajo od njega, naj izpusti ujetnike in jim vrne zaplenjeno blago. Glavar se začne z njimi pogajati, ko pa vidi, da kmetje ne odstopijo od svojih zahtev, se zboji in se umakne v grad, odkoder nadaljuje pogajanja.
Medtem so začeli kmetje razdirati Bandlovo hišo in prodajati premičnine. Zdaj so Tolminci vnovič zahtevali od glavarja, naj izpusti ujetnike. Prestrašeni glavar je izprevidel, da ne opravi nič, in je izpustil ujetnike ter pismeno potrdil.
da bodo Tolminci odslej oproščeni nevšečnega jim davka.
Kmetje so odšli in zanesli upor po vsem Goriškem ter se pripravljali na nov pohod proti Gorici. V tej stiski zaprosi glavar na Dunaju za pomoč. Vlada pošlje takoj 700 Hrvatov in nekaj drugih čet, ki so upornike na Vipavskem ukrotili in polovili.
Čez osem dni pa poči znova glas, da se zopet bližajo Tolminci. Glavar se prestraši in pokliče Hrvate na pomoč. Zdaj so se tudi kmetje zbali ter so ostali doma.
Prišla je kazen za upor. Glavar je nastanil Hrvate po Tolminskem in Kanalskem. Načelnike upora so polovili in odgnali v Gorico. Začela se je sodna preiskava, ki je trajala devet mesecev. V aprilu leta 1714. je bilo proglašena sodba. Enajst voditeljev naj bi bilo usmrčenih, sto in petdeset kmetov pa je bilo obsojenih na zapor.
Kazen nad obsojenimi Tolminci se je izvršila 20. aprila v Gorici. Načelniki so bili obglavljeni, potem pa so njih trupla razčetvorili. Vsi tolminski župani so morali biti navzoči pri izvršitvi obsodbe.
X Malo ie lepih ženskih nog. Lepe nožice spadajo k ženskim čarom. Zlasti odkar so kratka krila v modi, so prišle ženske nožice še bolj do veljave. Toda lepih nožic je malo. Statistika, ki jo je te dni objavil neki Francoz o lepih ženskih nožicah. je zelo neugodna. Ta gospod, ki je baje strokovnjak in zna ceniti ženske nožice, je potoval po Evropi in Ameriki ter je ugotovil, da najmanj i 90 odstotkov žensk nima lepih nog. Mož zatrjuje, | da ima 18 od teh 90 odstotkov žensk krive noge i na zunaj (X), 9 odstotkov krive noge na znotraj j (O), 14 odstotkov ima predebele in 29 odstotkov pretenke noge. 20 odstotkov sploh nima nog, nego sredstva za hojo.
X Žrtev boja proti rumeni mrzlici. V Akri v severni Afriki je te dni umrl mož, ki je vse svoje življenje posvetil delu za človeštvo. To je bil sloviti japonski zdravnik in učenjak Noguchi. No-guchi, ki je prejšnja leta živel v Ne\v Yorku, se je predvsem pečal s proučevanjem raznih bacilov, odnosno povzročiteljev hudih nalezljivih bolezni. ! Njegove tozadevne razprave so svoječasno vzbudile veliko pozornost in mu pridobile svetoven sloves. Ko je leta 1918. nastala v Braziliji kuga rumene mrzlice, se je Noguchiju posrečilo odkriti povzročitelja te nevarne bolezni. Šest let je bival v Srednji in Južni Ameriki. Toda nihče za njim ni mogel potrditi njegove ugotovitve. Da razprši vse dvome, se je učenjak še enkrat odločil odpotovati v okuženo ozemlje v severni Afriki in izpopolniti svoje študije. Hotel je dokazti vsem. ki so dvomili o njegovem uspehu, upravičenost svojega naziranja. Postal je žrtev znanosti, kajti rumena mrzlica, proti kateri je iskal leka, je končno zgrabila in ubila tudi njega.
X Pretresljiva rodbinska žaioigra V vasi Kiscako na Madžarskem se je tik pred binkošt-nimi prazniki odigrala grozna rodbinska žaioigra. V omenjeni vasi bivata zakonca Kuclar, ki sta živela prva leta srečno in zadovoljno, zadnje čase sta se pa začela prepirati. Ženi so šli neprestani prepiri na živce in opetovano je zagrozila možu, da bo umorila in podavila vse otroke, če ne bo miru v hiši. Pred prazniki sta se zakonca zopet sprla. Mož je kmalu odšel z doma, žena je pa sklenila izpolniti svojo grožnjo. Vzela je moževo britev in vsem petim otrokom prerezala vratove. Po umoru nedolžnih otročičev si je skušala končati življenje, pa ni imela dovolj poguma. Prerezala si je le žile na rokah in vsa okrvavljena zbežala na dvorišče, kjer je začela klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in nudil se jim je grozen prizor. Vsi otroci so bili mrtvi. Prijavili so zločin orožnikom, ki so nečloveško mater aretirali.
X Umor lepe španske plesalke iz ljubosumnosti. Ameriško javnost je zelo razburil žalosten konec španske plesalke Marije Monterosove, ki
je bila po svoji plesalni umetnosti in lepoti splošno znana. Monterosova je prispela pred leti v Ameriko in je kmalu tako zaslovela, da jo je prevzelo eno največjih newyorških gledališč. Med neštetimi občudovalci lepe španske plesalke je bil tudi bogati Argentinec Horatio Columbres, ki ni štedil ne denarja ne časa, da si pridobi njeno naklonjenost. Po dolgem prizadevanju se mu je posrečilo doseči cilj in lepa plesalka je postala njegova ljubica. Obsul jo je z darili in razkošjem, obenem ji je pa s svojo ljubosumnostjo zagrenil življenje. Med zaljubljencema je prišlo opetovano do burnih prizorov in celo v javnih lokalih sta se prepirala. Zadnje čase je Columbres prigovarjal svoji ljubici, naj se poroči z njim. Plesalka ga je prosila, naj še malo počaka, obenem je pa najela nekega detektiva, ki naj bi se informiral o preteklosti bogatega Argentinca. Ko se je izkazalo,
Prilogo, ki Vam bo prinesla srečo,
smo priložili današnji Številki »Domovine". So to naročilnice za srečke državne razredne loterije najsolidnejšega našega domačega zavoda Zadružne hranilnice, r. z. z o. z. v Ljubljani. Svetujemo vsakomur, da naroČi srečke pri tem zavodu, ki obvešča naše naročnike o izžrebanih srečkah v »Domovini", tako, da ni potreba popraševati po bankah in pre-gledavati inžrebnih list. Večina Slovencev kupuje srečke pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z.,
ker jim je ta zavod najbližji.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z.
glavna razpečevalnica srečk državne razredne loterije "v Ljubljani, Sir. Petra cesta štev. 19.
pričelo preseljevanje prednikov tega plemena že v davnih stoletjih pred Kristusom. Ustavili so se da je Columbres že oženjen ta da ima"štiri"otro- naiPrei na zapadni indijski meji in od Indijcev so
ke, ki žive z materjo v Parizu, je bilo ljubavnega Prevzeli nekatere izraze, ki so se ohranili v nji-razmerja konec, kajti plesalka je svojega ljubčka hovem jeziku do današnjih dni. Ko so se koncem
odslovila. Šele po umoru so oblastva ugotovila, da je stregel Columbres svoji ljubici po življenju, čim mu je obrnila hrbet. Nekega dne je našla lepai plesalka v svoji kočiji peklenski stroj. Vedela je dobro, kdo ga je položil v kočijo, vendar pa ni
IV. stoletja po Kristusu pričeli navali Hunov in pozneje Madžarov proti zapadu, so odšli z njimi tudi cigani. Cigani so ostali dolgo v Perziji, od koder so se preselili v Sirijo, iz katere so se •; umaknili šele Turkom. V tem času se je veliko
hotela zadeve prijaviti policiji. Videč, da se je enotno Pleme naibrž razdelilo v manjše skupine; prvi poskus umora izjalovil, je Columbres sklenil, £ so se preselile deloma na Kavkaz, deloma pa v ubiti svojo ljubico in izvršiti samomor. Te dni je ^P*- Nekateri cigani so ostali v Armeliji, kjer še napisal oporoko in več pisem upraviteljem svojih zdai bivai° Potomci starih plemen. Koncem 11. posestev, potem pa je odšel v hotel, kjer je stano- stoletja so prišle manjše ciganske tolpe na Bal-vala plesalka. Služkinja ga ni hotela spustiti v' kan in ob tem času se ie pričelo zgodovinsko raz-stanovanje, toda razjarjeni Argentinec jo je pahnil j iskovanje ciganov. Vse-kaže, da cigani niso po-od vrat in planil v salon. Vnel se je prepir in'stali Pastirski narod po svojem naravnem na-kmalu so zadoneli trije streli. Plesalka se je Stenju, marveč so jih razmere same prisilile.
Turki so jih pregnali iz stare bizantinske države. Mnogi cigani so prišli v Grčijo še pred padcem Carigrada in od tistega časa je v ciganščini tudi več besed grškega izvora. Kmalu so se pojavili cigani tudi v vseh evropskih državah, kjer so jih povsod preganjali in izpodrivali. Francoski raz-I iskovalec Forbin pravi, da je ciganščina sorodna i z indijskimi narečji in da so bili stari cigani večinoma kotlarji in piskrovezi. Po njegovem mnenju so igrali stari cigani važno vlogo že kakih 4000 let pred Kristusom v Flamu, Haldeji, Perziji, Mali Aziji in Grčiji. Cigani so bili baje tudi prvi, ki so poznali bronasto orožje in orodje. V srednje- ; evropskih starih grobovih so našli raziskovalci _ bronaste sekire, o katerih domnevajo, da so ciganskega izvora.
zgrudila mrtva na tla. Ko je prihitelo v salon hotelsko osebje, si je Argentinec pognal kroglo v i prsi in se težko ranil. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga takoj operirali. | Mož je operaciji podlegel. Tik pred smrtjo je še; izjavil, da ga lepa plesalka ni ljubila in da brez nje ni mogel živeti.
X Dvoboj z lokomotivama. Čudna in obenem strahotna drama se je odigrala nedavno v malem mestecu države Texas v Ameriki. Tam sta živela dva železniška strojevodji, ki sta si bila velika prijatelja. Nedavno se je pa eden poročil in ker sta bila drug na drugega zelo navezana, je dovolil oženjenec svojemu tovarišu, da je prihajal na njegov dom. Trojica se je kmalu dobro razumela. Oba moža sta se menjala v službi. Ce je bil eden službeno zadržan, je drugi zabaval ženo. Ce se je pa zgodilo, da sta bila oba istega dne prosta, je vladalo v hiši veliko veselje. Žena je bila napram možu vedno ljubezniva, napram njegovemu prijatelju pa prijazna. ,Tako je trojica živela prav zadovoljno in končno je mož prijatelja pozval, naj se preseli k njima. Prijatelj je vabilo z veseljem sprejel. Sosedje so sicer svarili moža, da naj bo previden in da naj ne zaupa prijatelju, toda mož se je samo smejal in bil je celo tako lahkoveren, da je ženi in prijatelju pripovedoval, kako zloben je svet in kako zlobno sodi o njima. Toda ubogi, nič hudega sluteči mož je bil nekega dne silno razočaran, ko je zvedel bridko resnico. Sam se je prepričal, da ga žena vara in da igra prijatelj z njim zločinsko igro. Do Usuu-nega spoznanja je prišlo po naključju. Ko je šel mož nekega večera v službo, mu je med potjo padci težak kos opeke na glavo in ga precej poškodoval. Navzlic temu je hotel v službo, toda tam so ga poslali domov. Cim je prišel domov, je bil priča ženine nezvestobe. Zena se je nahajala v objemu prijatelja. Mož je strahovito vzkipel in prijateljstvo se je izpremenilo v besno sovraštvo. Postal je neizprosen in zahteval je od prijatelja, da se dvobojuje z njim na kakršenkoli način in sicer toliko časa, da eden podleže! Končno sta se zedinila, da se spopadeta z dvema lokomoti-
Urša ta Neža.
J
Urša: »Pomisli, Neža, naš stari gospod župnik ... Ali še ne veš?»	J
Neža: »Kaj jez gospodom? Ali je umrl?* f
Urša: «0 ne, pomisli, postal je kanonik!*
Neža: «0 ti moj Bog, zdaj so še njega vzeli. Pa tako starega. Kaj bo siromak začel pri ka-nonih?*
V šoli.	\
Gospod učitelj je govoril v šoli učencem o sedanjem, preteklem in prihodnjem času. Učenci sol ga poslušali in mu odgovarjali na njegova vprašanja. Edino mali Tinče je dremal kakor običajne*. Učitelj, to videč, je dejal: »Solnce sije. Kateri čas je to?«
Tinček: »Topli čas, gospod učitelj.«
Nadomestilo.
Letoviščar: »Zdravnik mi je priporočal, naj vsak dan par ur žagam drva; ali je pri vas prilika za to?»	\
Gostilničar: »Drv žal nimamo! Toda če se hočete malo razgibati, imamo vsako jutro dvajset parov čevljev, ki jih je treba osnažiti...»

ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Dober zagovornik.
Matevža je ugriznil trgovčev pes. Tožba za bolečinsko vsoto in odškodnino. Sodna obravnava. Po obravnavi sreča Matija Matevža. Prav potrto se je držal Matevž.
»No, kako se je zaključila obravnava, Matevž?.
»Človek ne bi verjel: moja tožba je bila zavrnjena. Trgovec je imel tako izvrstnega zagovornika, da je dokazal, da sem jaz psa ugriznil.«
Škodljiva velikodušnost.
»Glej, ženska preljuba, 8 dni nisem šel zvečer v gostilno, da sem ti kupil tale klobuk.«
»Tako, tako!« je vzkipela ženka. »Toliko zapraviš v enem tednu, zapravi ji vec lahkomiselni! Da le vem! Nikoli več ne pojdeš v gostilno.*
Znamenje časa.
A: »Pojdi z menoj v kavarno!«
B: »Ne morem! Moja žena je šla na sprehod. Imava oba ene čevlje!«
Vojak na dopustu.
«Spim lahko sedaj v vsaki legi in na vsakem
Nabavite si hola svetovnega slovesa
CJeiuJeot
vama na ta način, da zavozita drug proti dru- prostoru, samo v postelji ne. Spati v postelji ne gemu s polno paro. Rečeno, storjeno! Strahotna znam več.« žaloigra, katere vzrok je bila ženska, se je odigrala in oba moža sta bila smrtno nevarno poškodovana.
X Odkod so cigani. V Angliji biva cigansko pleme, ki je zelo dobro ohranilo narečje svojih azijskih prednikov. Učenjaki so ugotovili, da se ie
Nesporazum.
Tonček (svojemu prijatelju): «Ti imaš dva brata, kaj ne?»
Jože: »Samo enega.*
Tonček: »Kako da to? Jvoja sestra je pa rekla, da ima dva.,.«
Nedosegljiva trpežnost
Najprecizneiša izdelava
Zahtevajte cenik, gratis in franko, in oglejte si zaloge pri samo-prodaji in glavni zalogi za vso kraljevino:
Erik Breuil
Dunajska cesta 33, Ljubljana
ali pri enemu izmed številnih pod-zastopnikov v vseh večjih krajih.
NI šlo lahko.
Vprašali so nekega pijanca, ki je zapil dve
)sestvi, kako je mogel to storiti. > «Ni šlo lahko,» je dejal, moral sem se res tru-tliti, preden sem toliko zapil. Mnogokrat sem si Belo glavo pretresel, ko sem bil pijan.
Ji	Vajena je.
Tone: «Kako ste se počutili pri poletu z letalom?«
s Urška: «!zvrstno!»
»t Tone: »Ali vas brnenje motorja nI motilo?* (F Urška: »Ne preveč, saj sem že vajena takih jjglasov.*
Tone: «Kaj ste že kdaj letali?« r Urška:« Ne, toda moj mož vsako noč strahot-tvito smrči...»
V	Odločen dušni pastir.
f Vojni knrat pridiga vojakom: cPoboljšajte sel fKaj naj rečem drugega Bogu, ko me bo vprašal, kje so ovce, ki mi jih je izročil v varstvo, kakor ito: Gospod, ti se motiš, jaz nisem pastir tvojih iOvc, nego sem pasel samo svinje.. .*
V šoli.
Učiteljic« hoče pokloniti revni učenki klobuk njeno mater. Ker pa ne ve, ali otrokova mati tiosi klobuk ali robec, jo vpraša: cMarica, ali nosi •£voja mati klobuk?*
v Mala pa se junaško odreže: cProsim, nel Moja iinati nosi samo ,Jutro' po hišah.*
f Listnica uredništva
. Predgrad pri Črnomlju. Dopisa nismo priobčili, ker je bil pisan s svinčnikom ter so ga morda tekom poštne odpreme tako zamazali, da nismo tnogli vsega prečitati. Pišite razločno in s črnilom!
^ Smiklarž aad Laškim. Dopis zelo nejasenl
MALI OGLASI
NAZNANILO.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil s ceste v Zdensko vas ter se tem potom priporočam cenjenim odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost. Zagotavljam solidno in točno postrežbo.
Brejc Ivan, sedlar in tapetnik.
Lep smrekov les za celulozo
kupi F. T o m e, V. Q. Medvode.
135
Zimnice (modroce)
vrhnje ln spodnje, otomane, razne divane. žimo. airlk, cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2.
Violina od 95 Din, gramofoni od 315 Din, ročne harmonike od 86 Din, mandoline od 136 Din, citre od 192 Din, gitare od 207 Din, lesena in pločevinasta pihala, tamburice itd. ▼ prvovrstni kvaliteti, po izredno nizkih cenah, direktno iz tovarniškega skladišča 8 dni na ogled. Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo nazaj.
Velik ilaBtrovani cenik zastonj.
Zahtevajte ga takoj od tvrdke: Skladišče
MEINEL Sl HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov li harninik, MARIBOR it. 104-A
75
za
pri
modroce, najboljša in najcenejša, M. Mastepl, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Kamenoseška Industrija
ustanovljena <860.
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA, poleg glavnega kolodvora
Cerkvena častna dela: altarji, prižnice, obhajilne mize itd. Marmornate plošče za pohištvo, elektromonterje, strojarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča, in veže T vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinska grobnice, kapele. Marmornati kamni za salone in elegantna stanovanja. Kameniti lijaki za kuhinje. 133
Priporoča se modna trgovina
„Pri nizki ceni"
IG. ŽARGI, Ljubljana
Sv. Petra oesta štev. 3 in štev. 11.
Najstarejša in vodilna tvrdka
ALFA-SEPARATOR d. d.
(A. Penič) Zagreb, Gunduličeva ul. 63
Telefon št. 24-13
Priznana najboljša tovarna mlekarskih strojev in potrebščin, kakor: Originalnih Alfa-Separatorjev, Alfa-kant za transport mleka. Alfa brzoparilnlb kotlov ter vseh miekarskib potrebščin. Zahtevajte cenike! 103 Zastopstvo za Slovenijo i
Mlekarna Krištof
LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št 60.
Ne hodite bosi.
Obut človek izvrši mnogo več dela. Stoji čvrsto. — Varuje noge.
Izdelujemo za Vas trajno elastično in ceno obutev. Sposobna je za vsak posel. Na polju, ženi doma, otrokom za šolo.
Povsod in za vsakogar.
JSoški in ženski
Din
69
Otroški vse številke
Din
49
Urejuje Filip Omladlč,
Za Narodno tiskarno Fran JezeršeS.

<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="pu18fQfNyB5uZlx+Kx9hBaV3B7wCUGE33frkXb2w1rDqGgMz+4vg9KkCZFjZ9y8VXVKlccU5Yt3Ml+qIGGetwg+vnt2MRSras6Suv9zq4lNaK2wkRLMczZqPZGh85ekK7rxNhChvttzvV/irSIiQ6Q==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="1aDJhwizPu+9ypP82vJilXcsnjt5oCegyCwLGtTy3QCxsKnQOIUvxNY26mZl75zjqrjd1uHjmuwVnGub3/bUXE4qSP9vqAFhJbZUSBDck3zhpIfq7Y4RB5ZEEIPkZba+0yvz0SbnF8i+tf1YvyTJfkt9Fl3dLF6odp5RcXpXBE0yzp87z2Y9PFB7x7nDvgSuUOvy4uJDmoOUfVIDjzPf9Tv88t4qOhCaZlnAmv4Avw0ZuVujlDY9dJ+rPjTIV4ZgzoOOWP8eWC0XEqzwuT7Osp7g9R3Reld4jG22EE2Q/TejdHx2kVv64v4i9tHxJV6pbvVvY+fTaWFMG/nLS4tEK+jq3NhlF60/4niMtS6g4eOrBDT1xJqeTrsMZQWCoe/JDc2NSgaqS22BWtAY2L1rm+dRlNpEy7BCMF6J6xkCixsIrh6sEiQZph6SMnI/dx9m982HbT3/9LDFxTRi0hrShxWSP16zVnAYLnQqRwmpDDL9pp0RNZV1n0rm8+s7+mPUMk1Zlvb/YTp8FDJTOG47HCM/MJbj0xncHxMLk5/D5lOIw/mQGbEYPn3KkRIa3xQ+QwEuRyBymytfUvkT5hKCDd0faTq8He6DoPpPW5vreQYJwOmnJmQbvccOmiW8nw49kwpTFoOrcmF0oT2mH7LfgauEBEIWi4vbu4Lws2aFeMEn0VrOKVR20911AJSlxgXjiVqCVtrrhMJ3XJ2wtPx7ylyjnXn8rr7i6b+kLO3VOd2ysCfo/+j4WUynDK/HAi87iRol5fcfGFhdtM1MJkxvvn9Em6cXxCU1IfinQMRpKayi30zO1ozCFlxQ8BLq5HpCOec1X+WN5eT7na3lV7yyTnN3xr9p5W+Qdx/ozGZlcZT1OZphrx2J9nubOrFHINgJkWbIymXHJeiDL5FFZI+xJa/kOZ9Nl31/jFGvIlZ6+EYgPZsWIsgSJC5Qder90p+TciUSeVn2Z3uZYI9OngUitW9SKQHwFCtz2xF0lMzoI70Mvzp/52roTgOtZnAQ6vw2PUiKXASN6Jnznfz/FAgI+2tGs0fLxlTO1SqwFtrAkZdQVwZozvFylX4mLSH+cmes1QL801NJPoQxdZkhJBIy1WuGPVR0h5EyRheJ8fk12e4bytLk5YpuHukIm+rTdw0wXGRYc6nL4Kgg6P2y79sMiHaeoiPBie0yiRsZJG3tYbcqMFig+BkoKenJPKmfscOT5L0fUWG+d1a9Iooz3CwpQZ2Oc+UkYlNY56qG9aFm9gM=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>