KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 8 (2). INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. jula 1935. PATENTNI SPIS ST. 11711 Le Filastic, Lille, Francija. Postopek za fabrikacijo elastičnih produktov na tekstilni osnovi. Prijava z dne 17. julija 1933. Velja od 1. novembra 1934. Prvenstvena pravica z dne 5. aprila 1933. (Francija). Predležeči izum ima za predmet produkte, ki so sestavljeni iz tekstilnih vlaken, ki se nahajajo v posebnem fizikalnem ali fizikalno kemičnem stanju in so eventualno združena, pod gotovimi pogoji, s kakim elastičnim ali plastičnim materijalom, in ki predstavljajo glede na elasticiteto in trdnost posebno dobre kakovosti. Istotako se nanaša izum tudi na uporabo teh produktov za gotove manufakturne artikle. Znano je, da imajo tekstilna vlakna lastno elasticiteto, ki se menja od ene vrste vlakna do druge. Z zasukanjem takih vlaken v skupnost v obliki linearnega elementa dosežemo, da se različna vlakna medsebojno primejo ter da njih elasticiteta in trdnost naraščata do gotovih mej odgovarjajoče torziji. Maksimalna trdnost se doseže s torzijo, ki jo imenujemo torzijo nasičenja. Maksimum elastičnosti dosežemo potom dopolnilne torzije. S ponovnim zasukanjem večje skupine zelo zasukanih linearnih elementov tvorimo vrvice in dosežemo na ta način še nadaljne povečanje elasticitete končnega elementa. Z druge strani je znano, da ni mogoče doseči z nikako obdelavo vlaken pronicanja snovi, kakor kaučuka, v notranjost linearnih elementov, ki sestoje iz združenih vlaken, ko je dosegla torzija teh vlaken gotovo relativno nizko mejo. Po drugi strani obstoji vedno večje povpraševanje po izdelkih a čim večjo trdnostjo in istočasno veliko elasticiteto, ki znatno nadkriljuje elasticiteto vlakna samega. Končno zahteva industrija linearne elemente ali impregnirane tkanine iz elastičnega ali plastičnega materijala, ki ima povišano stopnjo elasticitete. Topogledni produkti dosedaj ne odgovarjajo, v splošnem, izdaleka tem pogojem. Nekateri izmed njih imajo dovolj veliko začetno elasticiteto, kakor na primer vrvice, toda nudijo zelo slabo možnost impregnacije, ker se njihova vlakna drže tesno skupaj, Nadalje imajo ti produkti ta nedostatek, da se dajo v transverzalni smeri le malo stisniti. Ta okolnost povzroči, da se vlakna zadrže ali da vplivajo medsebojno kakor pile, kadar jih upognemo, ker so v tesnem medsebojnem kontaktu. Drugi produkti, ki imajo globoko segajočo impregnacijo, trpe na popolnem pomanjkanju elasticitete. Predležeči izum ima za predmet produkte bodisi v obliki linearnih elementov, bodisi v obliki tkanin, ki imajo v nasprotju z zgoraj omenjenimi produkti istočasno visoke kvalitete tako glede trdnosti kakor tudi glede elasticitete, nadalje se dajo v povečani meri transverzalno stisniti ter izpolnjujejo brez nadaljnega one pogoje, ki so potrebni, da prodre impregnacija, iz elastične ali plastične snovi bodisi vrč ali manj globoko, bodisi na primer do sredine elementarnih vlaken. V tem stanju naraščata elasticiteta in trdnost teh produktov do še višje stopnje ter je dana možnost v Din. 25.— omenjenem stanju regulirati in fiksirati vrednost v produktu preostajajoče elastičnosti. Pri impregniranih produktih po izumu ima tekstilna struktura elementa iste karakteristične lasnosti kakor pri neimpregniranih produktih, in impregnacijska snov prepaja in pronica do globine, večje ali manjše, tekstilnega elementa ali vlakna ter ustvarja na vsak način vezilo med vlakni elementa, ki fiksira njih lastnosti v pogledu trdnosti na raztrganje in elasticiteto. V nasprotju s tem, kar je bilo preje predlagano in kar vodi potom hidrolitične obdelave do produktov, pri katerih ni elas-ticiteta večja, kakor elasticiteta samih vlaken ali pri katerih je trdnost na raztrganje enaka trdnosti impregnujočega sredstva, ker ni primerne torzije, vsled katere bi se vlakna nahajala v odgovarjajočem medsebojnem prijemu, predvideva predležeči izum dispozicijo nabreklih in kontrahiranih vlaken v obliki linearnih elementov, ki imajo sicer neko torzijo, katera pa je zelo rahla, ali posebno vodenje vlaken, ki je ekvivalentno torziji. Ta vlakna so potom vezila medsebojno povezana v svrho boljšega medsebojnega prijema, ne da bi s tem bila zmanjšana elasticiteta tekstilne strukture. Medsebojna premikanja vlaken se vrše z gotovo lahkoto in zveza vlakna, čigar elastičnost se je napram normali povečala, z impregnujočo snovjo je taka, da je elasticiteta linearnih elementov ali tkanine iz takih elementov znatno večja od elasticitete, vlakna samega ali sukanca, ki ni nabrekel in kontrahiran. V linearnih elementih po predležečem izumu nastopa tekstilni element v obliki specijalnega sukanca, ki je impregniran ali neimpregniran in sestoji iz večjega števila niti, v katerih tvorijo vlakna snop vijačnic z enakim korakom, ki so navite na vzporednih valjih z enakim premerom ter so položene tesno druga poleg druge, tako da se praktično ne sečejo. Specijalni sukanci po izumu so narejeni tako, da izhajamo iz predena, čigar trdnost na raztrganje je praktično enaka ničli. Predeno podvržemo zasukanju z določenim številom obračajev v enem smislu. Nato postavimo vzporedno več takih preden in podelimo na ta način dobljeni skupini torzijo v nasprotnem smislu, kakor se je vršila začetna torzija vsakega posameznega predena, in ki ima število obračajev, ki je enako onemu številu obračajev, s katerim se je zasukalo vsako predeno zase. Tak specijalni sukanec, podvržemo nato obdelavi, kakor je bila opisana za navadno nit, z namenom podeliti mu nabreklosti in kontrakcijo. V nasprotju s tem, kar bi se moglo misliti, poseduje tak sukanec izredne lasnosti glede trdnosti in elasticitete. Njegova trdnost nadkriljuje, pri enaki teži, trdnost zasukanih elementov, ki še niso bili podvrženi obdelavi. V pogledu elasticitete presega znatno elemente, ki so bili začetkoma rabljeni toda še ne obdelani. Obdelava nabreknjenja in kontrakcije se izvede prednostno na ta način, da se podeli maksimalna nabreklost in maksimalno skrajšanje in sicer kolikor mogoče homogeno. Agens, ki je za tako obdelavo, pripraven, mora torej ustvariti nabreknjenje in skrajšanje v izdatni meri, ne da bi pri tem poškodoval vlakna. Agensi, ki pretvorijo vlakno v hidrocelulozo, ne da bi ga poškodovali, zo za tak postopek pripravni. V smislu izuma se izvede obdelava kontrakcije in nabreknjenja bodisi z alkaliji, bodisi s kislinami, bodisi s pomočjo drugih hidrolizirajočih agensov, toda alkaliji ali kisline dajo boljše rezultate. Najboljše efekte dosežemo z alkaliji, zlasti s pomočjo sode, v danih pogojih koncentracije, temperature in trajanja. Obdelava potom teh agensov daje nam nabrekel in kontrahiran linearni element, pri katerem niso zaradi začetne slabotne torzije vlakna preveč medsebojno stisnjena. Medsebojni prijem vlaken je med tem znatno narastel pod vplivom predmetne obdelave, radi česar je dosegla trdnost na raztrganje produkta visoko stopnjo. Elasticiteta je v znatni meri narastla in sicer ne samo radi transformacije snovi vlakna v bolj elastično snov, temveč tudi radi stanja, v katero je bil začetni linearni element preveden. Še več, remanentna elasticiteta takega obdelanega linearnega elementa, to se pravi elasticiteta, ki preostane po natezanju s silo, ki presega ono silo, ki proizvaja prvi permanentni razteg, je mnogo večja. Bombaž je tekstil, ki je zlasti pripraven za uporabo pri predležečem postopku. Isto tako se tudi drugi tekstih, kakor na primer juta, lan, konoplja, rami (Boehmeria nivea, Boehmeria tenacissima), in drugi obdelujejo iahko z velikim uspehom. V naslednjem je naveden primer realizacije v svrho pridobivanja specijalnega sukanca z nasprotnimi zasuki po izumu. Vzamemo predeno, kakor se ga uporablja v predilnicah, iz bombaževine, ki nima ni-kake prave trdnosti za raztrganje in mu podelimo torzijo, na primer 200 obračajev na desno. Vzporedno k temu predenu namestimo drugo predeno, ki je na enak način zasukano, nato pa podelimo skupini, ki sestoji iz obeh preden, torzijo od 200 obračajev na levo okoli hipotetične osi, ki je skupna obema predenoma in ki gre skozi os oblike, ki je nastala iz obeh vzporednih preden. Ta inverzna torzija povzroči ojačenje linearnega elementa in prepreči obenem, ali pa vsaj zmanjša v znatni meri, medsebojno stisnjenje vlaken. Sukanec z inverznimi zasuki, ki ga na ta način dobimo, obdelujemo potom sode na enak način, in pod enakimi pogoji koncentracije, temperature in trajanja, kakor nit, ki je že bila opisana. Tak sukanec z inverznimi zasuki poseduje po obdelavi s sodo znatno dobre lastnosti glede trdnosti in elastičnosti. On ima lastnost, da se ne razvije in njegova vlakna so močno navezana drugo ob drugo, V naslednjem so navedeni rezultat', ki so dobljeni v smislu izuma. Obdelava v lužilni sodi. Predeno iz bombaževine gornjeegiptske-ga izvora z 32 do 33 cm dolgimi vlakni, grebenana kvaliteta 2,5 (2500 m na 500 gr) 2 konca — 200 obračajev na metar, na desno 1 za vsako predeno, inverzna torzija od 200 obračajev obeh preden skupaj. 1 30° Be, 18° C, 15 minul Surov 30° Be Kuhan 30° Be Kuhan in beljen Trdnost na Razteg pri Trdnost na Razteg Trdnost Razteg raztrganje v raztrganje v pri raz- na raztr- pri raz kg raztrganju kg trganju ganje v kg trganju 7,350 23,75°/0 8,500 26,00% 9,000 29,00% 7,250 22,75% 8,400 25,75% 8,900 30,00% 7,750 35,00% 8,950 28,50% 8,875 28,00% 7,300 25,00% 8,950 26,50% j 8,900 29,00% 7,400 23 00% 8,300 27,00% 9,150 30,00% povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno 7,420 23, 9% 8 680 1 26,75% 8,965 29, 2% Teža 520 gr na 1000 metrov, vlakna niso stisnjena. 11 20° Be, 8° C, 30 minut Surov Kuhan Kuhan in beljen Trdnost na Razteg pri Trdnost na Razteg Trdnost Razteg raztrganje v raztrganju raztrganje v pri raz- na raztr- pri raz- kg kg trganju iganje v kg trganju 7,600 22,0% 8,600 31,00% 8,450 29,75% 7,650 23,0% 8,750 29,00% 8,750 31,50% 7,500 23,5% 8,300 28,75% 8,850 31,00% 7,600 23,5% 8,300 29,75% 8,650 32,50% 7,550 23,0% 8,750 28,00% 8,600 30,25% povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno 7,600 23,0% 8,560 29, 3% 8,660 31,00% Teža 520 gr na 1000 metrov, vlakna niso stisnjena. III Pred obdelavo s sodo Surov Kuhan Kuhan in beljen Trdnost na raztrganje v kg I Razteg pri raztrganju Trdnost na raztrganje v kg Razteg pri raztrganju Trdnost na raztr ganje v kg Razteg pri raztrganju 5 9 5,600 10,8 5,600 10,8 Vrvica iz iste materije, ki teži 500 gr na 1000 metrov, sestoji iz skupine 15 niti Nr. 18, ima eno torzijo za napravljanje niti od 800 obračajev, eno torzijo za napravljanje sukanca od 690 obračajev v istem smislu in eno torzijo za napravljanje vrvice od 350 obračajev. Njene karakteristične lastnosti so: Trdnost na raztrganje 7,500, razteg pri raztrganju 240/0 in niti so medsebojno zelo stisnjene. Ako vzamemo dve predeni iz bomba-ževine, ki težijo v celem 380 miligramov na meter in jih zasučemo za 140 obračajev na meter na desno in potem, po sestavljanju, za 140 obračajev na meter na levo in ako jih nato obdelujemo kakor je bilo zgoraj opisano, dobimo nit, ki teži 500 mg na meter in se je med obdelavo po dolžini skrčila za 30%, med tem ko je začetna trdnost niti, ko je bila zasukana s 140 obračaji, znašala 6,200 kg in elasticiteta 10°/o- Ta obdelani sukanec pa ima trdnost od 9,500 kg in elasticiteto od 360/0- Pr> juti se je doseglo 250/0 elasticitete, med tem koje splošno znano, da ima to vlakno v naravnem stanju samo 3% elasticitete in je zaradi tega zelo lomljivo. Produkti po izumu imajo odlično regularnost. Njihove lastnosti v pogledu trdnosti in raztega so matematično enakomerne v taki meri, kakor to do sedaj še ni biio poznano v tekstilni industriji. Imajo plastično in gladko površino ter so stisljive v transverzalni smeri. U primeri z enako bomba-ževino imajo za 50o/o večje raztege. Proizvajalni stroški so zelo nizki, ker odpadejo postopki grebenanja, predenja v niti, predenja v sukanec in predenja v vrvico ter preostajata samo postopek torzije, katero se podeli skupini preden v drugem smislu. Čeprav so lahko agensi, ki se uporabljajo pri predležečem izumu za obdelavo izhodnega sukanca z inverznim zasukanjem, isti kakor oni, ki se uporabljajo v industriji mercerizacije, namreč alkaliji, ne more biti govora, pod nobenim pogojem, pri predležečem postopku o kaki operaciji mercerizacije. Mercerizacija je operacija, ki obstoji v tem, da se obdrže začetne linearne dimenzije izdelka, pri čemer nastopa natezanje v danem trenutku postopka. Postopek po predležečem izumu se popolnoma razlikuje od postopka mercerizacije ne samo po tem, da ne nastopi nikako raztezanje in da se nasprotno dovoli linearnemu elementu ali tkanini svobodno skrčenje, temveč tudi v tem, da dospe prednostno vpliv agensa kontrakcije in agensa nabreknjenja do cele mase vlakna in da se uporablja ta vpliv pod drugimi pogoji koncentracije, temperature in trajanja, kakor pri mercerizaciji. Izdelki, ki so obdelovani pod pogoji predležečega izuma, nimajo tako sveteče se površine, kakor je to slučaj pri izdelkih mercerizacije. Pri preizkušnji z mikroskopom imajo nasprotno, po obdelavi, nagubano in neravno površino. Izdelki po izumu se uporabljajo pri vseh artiklih, ki uporabljajo sukance ali vrvice in ki zahtevajo posebno dobre lastnosti glede trdnosti in elasticitete. Lastnosti trdnosti in elastičnosti izdelkov po izumu se fiksirajo, če se jih podvrže impregnaciji potom elastičnih ali plastičnih snovi. Impregnacija se vrši lahko bodisi s pomočjo naravne ali sintetične suspenzije ali disperzije, koncentrirane ali ne, kaučuka ali druge elastične ali plastične snovi (balata i t. d....) ali pa s pomočjo raztopine teh snovi v hlapivem topilu. Impregnacija se lahko vrši od zunaj s pomočjo čopiča ali kalanderskega stroja ali v danem slučaju potom namakanja, z ali brez uporabe vakuuma ali tlaka in z ali brez specijalne priprave vlakna, ki ima namen olajšati pronicanje impregnujoče snovi. Ako se je uporabil za izvedbo nabreknjenja in kontrakcije vlakna agens, kakor na primer alkalij, ki prevede površino vlakna v tako stanje, ki ne povzroči flokulacije ali otrditve kaučuka in ki ne ovira njegovega pronicanja v notranjost linearnega elementa, in če taka obdelava nasprotno pronicanje kaučuka še pospeši, tedaj moremo pristopiti k postopku impregnacije brez posebnih mer previdnosti. To bo na primer slučaj pri allsalijib. Vakuum in tlak ali eden izmed njih, čeprav se jih lahko poslužimo, niso potrebni. Ako pa povzroči obdelava za na-breknjenje in kontrakcijo flokulacijo ali otr-ditev kaučuka, ki pride v dotiko z vlaknom, in na ta način ovira pronicanje kaučuka, tedaj podvržemo prednostno vlakno vmesni obdelavi z vsakim poljubnim sedanjim znanim postopkom, ki je v stanju pospešiti impregnacijo, ako ne vplivamo na impre-gnujočo snov tako, da jo napravimo sposobno za direktno absorpcijo potom obdelanega linearnega elementa. Ako je izvršena impregnacija s pomočjo kake raztopine, bo treba seveda sušiti element pred impregnacijo. Ako se uporablja latex ali kake analogne naravne ali sintetične suspenzije, ni potrebno pristopiti predhodno k sušenju. Ako ni treba združiti izdelek z artiklom, ki vsebuje kaučuk, sušimo izdelek in ga vulkaniziramo. Ako ga pa moramo združiti, tedaj ga sušimo. Impregnacijo izvršimo lahko bodisi v obliki linearnih elementov, bodisi v obliki tkanin, ki so narejene iz teh elementov. Izdelki ki so na ta način impregnirani, vsebujejo lahko do 100°/o kaučuka s pomočjo navadne impregnacije brez ponovne obdelave. Jasno je, da pristopimo lahko k ponovni ^obdelavi, toda v veliki večini slučajev je nepotrebno. Impregnirani sukanci in impregnirane tkanine se uporabljajo bodisi tako, kakor prihajajo iz impregnacije z eventualno otrdi-tvijo kaučuka s pomočjo vsakega poljubnega pripravnega agensa, kakor na primer ocetne kisline, ki se uporablja pred sušenjem ali po sušenju toda pred vulkaniza-cijo, bodisi jih raztegnemo (v enem smislu ali pri tkaninah v dveh smislih), da odstra- nimo delno elastičen razteg. Sušenje ali vulkanizacija fiksirajo začetni razteg, ki je na ta način dobljen in ki predstavlja izhodišče za elastične raztege ter določi rema-nentno elasticiteto. Pri tkaninah omogoča ta način ne samo odstranitev izdelkove elasticitete v eni smeri, kjer je ne rabimo, na primer v transverzalni smeri pri jermenu, temveč omogoča ta način tudi zopetno pridobivanje enega dela ali cele površine, ki smo jo pri kontrakciji izgubili. V slučaju zelo elastične tkanine bomo lahko celo prekoračili začetne dimenzije in fiksirali tkanino v teh novih dimenzijah. Stopnja impregnacije se regulira na primer s trajanjem potopa linearnega elementa ali tkanine v kopelji impregnujoče snovi (suspenzije ali raztopine). Za kompletno impregnacijo traja lahko taka kopelj do 10 ur in še veš. Naravni ali koncentrirani la-tex, ki vsebujejo prednostno vse elemente, ki so potrebni za vulkanizacijo, se zlasti pokaže kot primeren za tako impregnacijo. Ako izvedemo pravilno nabreknjenje vlakna ter damo njegovi površini pravilno stanje, upije vlakno naravno impregnujočo snov. Impregnujoča snov predre globoko in obdaja vlakno. Po impregnaciji in pred sušenjem ali vulkanizacijo otrdimo impregnujočo snov, ako je to potrebno, kakor na primer pri kaučuku. To otrditev izvedemo prednostno s pomočjo klapljive kisline, kakor na primer z ocetno kislino. V naslednjem slede tabelarično rezultati impregnacije linearnih elementov s ka-učukovim latexom, ki se nanašajo na linearne elemente iz prejšnjih tabel. Inverzno zasukani sukanec 2,5 2. konca, 200 obra-čajev na desno, 200 obračajev na levo. Impregnacija s kaučukom je bila dosežena potom potopa v naravni latex, za dobo na primer štirih ur, nakar je sledila otrditev s pomočjo ocetne kisline, nadalje sušenje in vulkanizacija. Za razpredelnico I. Surov Kuhan Kuhan in beljen Trdnost na Razteg pri Trdnost pri Razteg Trdnost Razteg raztrganje v raztrganju raztrganju v pri raz- na raztr- pri raztr- kg kg trganju ganje v kg ganju 8,700 20,00% 1 9,350 22,00% 8,950 21.00% 8,850 20,50% 8,700 22,00% 8,500 20,50% 8.400 21,00% 8,750 22,50% 8,450 21,00% . 8,000 20,00% 8,650 21,00% 8,350 20,75% 8,500 20,00% 9,000 11,50% 8,150 19,50% povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno 8.700 20,30% 8,900 21,80% 8.480 20,57% Za slučaj razpredelnice II. Surov Kuhan Kuhan in beljen Trdnost na Razteg pri Trdnost na Razteg Trdnost Razteg raztrganje v raztrganju raztrganje v pri raz- pri raztr- pri raztr- kg kg trganju ganje v kg ganju 8,950 19,50% 9,100 .9,75% 8,950 19,00% 8,800 18,00% 8,350 19,00% 9,100 17,00% 8,800 18,25% 9,200 19,00% 9,100 18,00% 8,250 18,50% 8,900 19,00% 8,700 18,50% 8,750 19,00% 8,650 19,00% 8,400 18,50% povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno povprečno 8,730 18,65% 8,840 19.15% 8,850 18,20% Ako izhajamo iz jsukanca, kakor je na primer zgoraj navedenih, ki teži 520 gr na 1000 m in ima trdnost na raztrganje od 7,5 kg do 9,0 kg in razteg od 24 do 30%, in ako ga impregniramo s kaučukovim lateksom do 18°/o njegove začetne teže, dobimo mešano tekstilno kaučukovo nit, ki ima trdnost na raztrganje od 9,0 kg z raztegom od 20 po 23% in remanentnim raztegom od 5 do 5,5% pod nategom 4,5 kg. Ta remanentni razteg nadkriljuje za 20% remanentne raztege neimpregniranega sukanca. Tako se lahko prepričamo, da nadkri-Ijujejo lastnosti trdnosti na raztrganje in zlasti raztega takega impregniranega inverzno zasukanega sukanca znatno lastnosti impregnirane vrvice z enako ležo in enakega tekstila in z enako impregnujočo snovjo. Ta razlika nastopi radi tega, ker se navadne vrvice impregnirajo lahko samo na površini. Nadalje zmanjša impregnacija še možnost transverzalne stisnitve vrvice. Pri impregniranem sukancu po izumu se izvrši nasprotno razteg večinoma potom raztega vlakna samega. Z druge strani pa pospešuje specijalna dispozicija vlaken ter vsako pomanjkanje kakega stisnjenja poravnavanje vlaken oziroma ga mnogo manj ovira kakor v navadni impregnirani vrvici. Še več, homogenost izdelka po izumu povzroči, da delujejo vsa vlakna istočasno z enako močjo, iz česar sledi naraščanje trdnosti. To ne nastopi pri impregnirani vrvici. Impregniranje se izvrši bodisi na inverzno zasukanem sukancu, bodisi na tkanini, ki je tkana iz teh inverzno zasukanih sukancev. Inverzno zasukani sukanci po izumu najdejo svojo uporabo v vseh izdelkih, kjer je treba inkorporirati drugim materijam, na primer kaučuku, mešane tekstilno kaučukove niti. Lahko se navajajo v svrho navadnega primera: vveb-cord, jermeni za jermenični pogon ali transportni jermeni, vrvi, mreže, vezalke, trakovi, ki absorbirajo vibracije, pneumatike, vezalke za čevlje, trakovi, tkanine, ki ne propuščajo kislin in ki prepuščajo vodo, upogljivi transmisijski organi, tkanine za osnovo kardnih garnitur, tkanine za jermene, tkanine za čolne, vodonepropustne tkanine, tkanine za čevlje, tkanine, ki ne propuščajo zvoka, tkanine za glazuro in lake, tkanine za plinske maske, tkanine za filtre, tkanine za vezi, tkanine za preproge, cevi ovite in pregubano zlepljene, pregubano slepljenj jermeni, transportni trakovi, jermeni za ventilatorje, množinsko tkani jermeni, tkane cevi,—požar—, pletene cevi (kočnice in petrolej), mornariške vrvi, transmisijske vrvi, rešilne vrvi, vrvi z batom, strehe za avto, plahte za železnice, strehe za šotore, mreže za tenis, mreže za ribolov, podplati in pete, pneumatike za kolesa, pneumatike za motorje, pneumatike za automobile, pneumatike za avijone, po'ne pneumatike, trakovi za kočnice, sklopke za automobile, frikcije ha tekstilne stroje, upogljive vezi za kardan. V slučaju web — corda postopamo lahko sledeče: Z inverzno zasukanimi sukanci, ki niso obdelani, naredimo plahto, nato jo obdelujemo z agensom nabreknjenja in kon- trakcije, in končno impregniramo, otrdimo 'n sušimo; ali pa naredimo plahto iz inverzno zasukanih sukancev, ki so obdelani in nato impregnirani, otrjeni in osušeni. V obeh slučajih treba skrbeti, da se ne izvaja kaka znatna sila raztezanja na sukanec med obdelavo. Tak web — cord ima silno prednost v tem, da poseduje povišano rema-nentno elasticiteto, ki je, kakor znano zelo majhna pri dosedanjih web — cordih in omejuje uporabo postopka fabrikacije pneu-matičnih bandaž, imenovanih „fiat band process". Druga prednost web — corda po izumu obstoji v tem, da se da transverzalno stisniti, kar povzroči, da ne vpliva kakor pila, kakor je to slučaj pri dosedanjih vrvicah. To dejstvo dovoljuje med drugim brez škode stisniti večje število plaht nego dosedaj, tako da dobimo zelo majhne debeline, kar podeli bandažam, ki so fabricirane s takimi plahtami, nadkriljujoče kakovosti elasticitete in večjo trdnost na mm2. Tak vveb — cord v enostavni ali multipli plahti, z ali brez predhodne kompresije, se uporablja na znan način pri fabrikaciji pneu-matičnih bandaž. Za fabrikacijo jermenov se uporablja več plasti vveb — corda po izumu, ki se jih položi drugo nad drugo, tako da se križajo niti pod pravim kotom ali poševno, nato se vse skupaj vulkanizira pod pritiskom, potem ko so bile vložene ali ne med posamezne plasti vveb — corda, plasti iz gume. Prijem vveb — cordovih plaht in plasti gume izboljšamo eventualno na ta način, da uporabljamo med njimi raztopino kaučuka ali balate, ki vsebuje ali ne take snovi, ki imajo lastnosti osigurati vulkanizacijo. Ker v transverzalni smeri jermena ni potreba po elas-ticiteti, se podvržejo plahte vveb — corda, katerih niti so razporejene v navedenom smislu, lahko — bodisi pred sušenjem impregniranega vveb — corda, bodisi po sušenju in pred vulkanizacijo, bodisi pred medsebojno združitvijo plaht, bodisi po združitvi— raztezanju pred sušenjem ali, ako nastopi tak slučaj, pred vulkanizacijo, da se odstrani elasticiteta v tej smeri in da se pridobi vveb — cordu nazaj njegova začetna razteznost pred kontrakcijo in na-breknjenjem. Sušenje ali vulkanizacija fiksirata vveb — cord v njegovih novih dimenzijah. Namestu da odstranimo vso elasticiteto) ohranimo lahko gotovi de! elasticitete bodisi v smeri dolžine jermena, bodisi v transverzalni smeri. V podolžni smeri pustimo na primer samo ravnotoliko remanentne elasticitete, kolikor je potrebno za dobro funkcijoniranje jermena. Lahko se naredijo brezkončni jermeni stisnjeni ali ne, s pomočjo vrvi iz impregniranih sukancev po izumu. Te jermene podvržemo pred sušenjem ali vulkanizacijo raztezanju, ki jih podaljšujejo jim odvzame del njihove elasticitete, tako da preostane samo potrebna remanentna elasticiteta. Nato se na vsak način vulkanizira jermen bodisi v naravnem stanju, bodisi v stiskalnici pod pritiskom. Postopamo sledeče na prednostni način: Prednostno uporabljamo eno samo vrv velike dolžine. Najprej napravimo z njo zanjko, nato jo zavijemo brez stisnjenja v vijačnici okoli te zanke vse do izhodne točke in nato jo zavijemo na enak način naprej, dokler ne dobimo pravi trak, ki je sestavljen iz zadostnega števila vrvi. Prosta konca vrvi spravimo v notranjost. Na ta način dobljeno tekstilno jedro impregniramo nato na primer s pomočjo latexa ali raztopine kaučuka. Ko vzamemo jedro iz kopelji, ga otrdimo, sušimo, in eventualno vulkaniziramo, potem ko smo regulirali dolžino kakor je bilo zaželjeno, in s tem tudi izhodišče elastičnih deformacij na ta način pridobljenega jermena. Da izpolnimo boljše notranje votline med vrvmi, uvijemo lahko istočasno z zavijanjem vrvi med nje nit ali trak iz nevulkaniziranega kaučuka, ki se potom končne vulkanizacije inkorporira. Patentni zahtevi: 1 2 3 1. Postopek za fabrikacijo tekstilnih linearnih elementov ali tkanin, ki so zelo močne in zelo elastične, označen s tem, da se zasukata dve ali večje število preden z odrejenim številom obračajev v enem smislu, da se nato združijo ta predena potom torzije s popolnoma enakim številom obračajev, toda v nasprotnem smislu kakor preje in da se obdeluje na ta način nastali linearni element v surovem, kuhanem ali kuhanem in beljenem stanju s pomočjo agensa za nabreknjenje in kontrakcijo, ki ne poškoduje vlakna, na primer s kakšnim alkalijem, nakar se dobljeni izdelek izplakne in eventualno suši. 2. Postopek za fabrikacijo zelo močnih in zelo elastičnih tekstilnih linearnih elementov ali tkanin po zahtevu 1, označen s tem, da se izvede postopek nabreknjenja in kontrakcije vlakna v surovem, kuhanem ali kuhanem in beljenem stanju s pomočjo lužilne raztopine sode s koncentracijo med 5 in 30° Bć, pri temperaturi med 8 in 18° C ter v času med 5 in 30 minutami. 3. Postopek za fabrikacijo tekstilnih linearnih elementov ali tekstilnih tkanin, označen s tem, da se impregnira v smislu zahteva 1) dobljeni in v danem slučaju izplaknjeni ter sušeni tekstilni element ali plastično snovjo, na primer s kaučukom v obliki latexa ali raztopine, in da se nato izdelek eventualno vulkanizira. 4. Postopek za fabrikaciio tekstilnih linearnih elementov ali tekstilnih tkanin po zahtevu 3, označen s lem, da se izvaja nad impregniranim izdelkom po impregnaciji in pred sušenjem ali pred vulkanizacijo raztezanje v zahtevanem smislu, da se na ta način odpravi deloma ali popolnoma njegova elasticiteta, da se ga suši ali, v danem slučaju, vulkanizira pod pritiskom. 5. Postopek za fabrikacijo mešano sestavljenih jermenov, tekstilnega kaučuka ali tekstilne balate, označen s tern, da se superponira eden ali večje število vveb — cordov ali tkanin, fabriciranih iz linearnih elementov po zahtevih 1 do 3 nesušenih in nevulkaniziranih tako, da se eventuelno polože, vmes plasti gume, in da se nato potom natezanja odstrani vsa transverzalna elasticiteta in deloma tudi longitudinalna elasticiteta. 6. Postopek za fabrikacijo web—corda, označen s tem, da se tvori plahta iz rahlo inverzno zasukanih sukancev, da se jo obdeluje brez natezanja potom kakega agensa za nabreknjenje in kontrakcijo ter da se impregnira na ta način obdelana plahta s kaučukom. 7. Postopek za fabrikacijo web corda, označen s tem, da se naredi plahta iz rahlo inverzno zasukanih sukancev, ki so obdelani brez natezanja s sredstvom za nabreknjenje in kontrakcijo in da se ta plahta impregnira s kaučukom. 8. Linearni tekstilni elementi ali tkanine, ki so narejene iz teh elementov, označeni s tem, da sestoje iz večjega števila preden, katerih vlakna so nabrekla in skrčena ter tvorijo snop vijačnic z enakim korakom, ki so navite na vzporednih valjih z enakim premerom ter so položene tesno druga poleg druge, tako da se praktično ne sečejo, pri čemer se nahajajo vlakna na primer v stanju hidroceluloze. 9. Linearni tekstilni elementi ali tkanine, ki so narejene iz teh elementov, označeni s tem, da sestoje iz večjega števila preden, katerih vlakna so nabrekla in skrčena ter tvorijo snop vijačnic z enakim korakom, ki so navite na vzporednih valjih z enakim premerom ter so položene tesno druga poleg druge, tako da se praktično ne sečejo, pri čemer se nahajajo vlakna na primer v stanju hidroceluloze in so medsebojno združena potom elastične nalepljive snovi, na primer balata ali vulkaniziranega ali nevulkaniziranega kaučuka. 10. Jermeni označeni s tem, da so narejeni iz dveh ali večjega števila plasti iz web corda, ki so rasporejene pod pravim kotom ali poševno, eventualno ločene po plasteh iz gume ali balate, ki so združene z web-cordom, da so njih sestavni linearni elementi narejeni iz vlaken v stanju hidro-celuloze, ki se močno medsebojno drže in ki so impregnirana ter obdana z vulkani-ziranim kaučukom ali balato, da so ti elementi združeni z vloženimi plastmi gume ali balate ali, v danem slučaju, direktno z impregnirajočo snovjo sosedne plasti web-corda, pri čemer so sestavni linearni elementi plasti vveb-corda v transverzalnem smislu raztegnjeni in brez elasticilete, toda imajo v podolžem smislu jermena gotovo remanentno elasticiteto. 11. Brezkončni jermen, označen s tem, da je narejen iz ene vrvi, ki tvori več zavojev v vijačnici okoli sebe in da je vrv narejena iz inverzno zasukanih sukancev po zahtevih 1 do 3, da je impregnirana in obdana z vulkaniziranim kaučukom, da je eventualno uvita nit ali trak iz kaučuka med zavoje vrvi in združena s kaučukom, ki impregnira vrv, pričemer ima tak jermen eventuelno samo en del totalne elasticitete svojega specijalnega tekstilnega jedra. 12. Postopek za fabrikacijo jermena po zahtevu 11 označen s tem, da se naredi nestisnjena vrv s pomočjo inverzno zasukanega sukanca po zahtevih 1 do 3, da se naredi s to vrvjo zanjka, da se navija vrv okoli sebe v vijačnici brez vsakega pritiska z eventualnim vmesnim vlaganjem niti ali traku iz kaučuka, tako da nastane brezkončen in nestisnjen trak iz več zavojev vrvi, da se spravita konca vrvi v notranjost, da se ta brezkončni trak impregnira skozi in skozi s kaučukom in da se nato trak vulkanizira, na primer v stiskalnici in pod pritiskom. • ' ■ : :: ' C ■' ' . .