Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Kokopisi se ne vračajo Plača in tozi se v Ljubljani. (Jrednistv u» uprava je v Ljubljani » Kolodvorski ul st J. Telefon inter. št 32-59 Kacun pri pn«tni hranilnici št 14 1H4
V Franciji se dogajajo velike stvari. Raz-jarjenost ljudstva zaradi umazanih afer, ki so v zvezi z imenom Stavijskega, je pretekli teden dosegla svoj višek v krvavih pouličnih demonstracijah in bojih v Parizu in drugih velikih francoskih mestih, kjer je ljudstvo odločno zahtevalo zadoščenja za svoj užaljeni pravni čut. Ljudska jeza ni zahtevala nobene politične iz-premembe, ni zahtevala nobenega uovega režima in nobene izpremembe ustave, najmanj pa odpravo parlamenta, pač pa je zahtevala glave korupcijonistov brez ozira na njihov položaj ali na njihovo strankarsko pripadnost. Ker pa odločilni krogi tej v pravnem čutu naroda popolnoma utemeljeni in razumljivi zahtevi niso ugodili, bržkone iz bojazni, da ne oškropi korup-cijsko blato tudi tistih strank, katerim so krivci pripadali in ki so krivce tudi po možnosti branile in ščitile, je nujno moralo priti do odločilnega spopada n»ed zagovorniki in branitelji poštenja t javnem življenju in med branilci gnilobe in korupcije.
Ko beremo poročila o krvavih bojih v Parizu, se nam kar nehote vsiljuje misel, da primerjamo s francoskimi razmerami tudi naše. Mi opazujemo tudi pri nas nekaj stičnega temu, kar se sedaj odigrava r Franciji. Tudi pri nas se budi javna vest in tudi pri nas zahteva užaljeni prvi ni čut naroda zadoščenje za grehe, storjene na škodo naroda in države t umazano korist posameznih brezvestnežev. Nočemo našega javnega življenja niti pretirano hvaliti niti grajati napak, pač pa moramo priznati, da tudi pri nas ni vse zlato, kar se sveti, in sedanji predsednik naše vlade g. Uzunovič je imel čisto prav, ko je pred nekaj dnevi na interpelacijo zaradi nekih afer pri reševanju agrarne reforme v Bosni izjavil., »da bo vlada z vso strogostjo krivce zasledovala in kaznovala.« Tudi pri nas je skrajno potrebno, da budimo javno vest, da pomoremo teptanemu čutu za čistost in neoporečnost v javnem življenju do popolne zmage.
Da pa to dosežemo, bo treba temeljito prelomiti s tisto staro tradicijo, ki nam je narekovala v metežu razburkanih strankarskih strasti čudno, prečudno načelo, »da trpi ugled stranke«, če pride pred javno sodbo kakšen njen pristaš in da je »zaradi ugleda« stranke (ali kakšne druge ustanove) potrebno, da se umazanije posameznikov prikrivajo, namesto da se najde zadoščenje za početo lopovščino! V naši politični praksi je to načelo žalibog dolgo veljalo na ogromno škodo javne morale, kar nam pričajo številni začeti procesi, a redko — končani... Nesrečna strankarska zagrizenost in zaslepljenost je javno moralo popolnoma zvezala in ji zamašila usta, razni umazanci pa so se veselili svoje svobode...
Čut za čistost, za poštenje in za moralo pa se da pač za nekaj časa zvezali, a trajno nikdar! Treba je samo časa, da so osvesti in prebudi in okrepi, da z nezmanjšano silo prodre na dan. Tako se je zgodilo v Franciji in taksno prebujenje javne morale opažamo tudi pri nas. ln
Ljubljana, dne 14. februarja 1934.	Leto XVI,
Dcbcp nauk
- . •• i./*. '.: i j--p -t-£Vov<z dober ncs Mmlhanu
Balkanski sporazum podpisan
Štev. 7.	PoStnln« »lahna t »olovfnf.
ostale podpisane države ratificirajo svoje soglasje.
Tega sporazuma še nista podpisali dve balkanski državi: Bolgarija ln Albanija. Upanje pa je opravičeno, da se bo dal doseči tudi z Bolgarijo dogovor, ki ji bo omogočijt končni pristop k balkanskemu sporazumu.
Takoj po podpisu sporazuma .pa se j« ustanovil »Sv6t balkanske antante«, ki ja sestavljen iz ministrov za vnanje zadeve vseh štirih držav-podpisnic. Ta »sv6t« j.e takoj na svoji prvi seji razpravljal o možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja zveznih držav.	S
V Atenah podpisani sporazuiu pomeni za balkanske države popolnoma novo stanje, ki je znatno solidne j še od prejšnjega. Pri tej priliki ne smemo pozabiti, da je dal inicija-tivo za preokret na Balkanu naš vladar ob vztrajni podpori in sodelovanju našega ministra za vnanje zadeve g. Bogoljuba Jevtiča.
Kvvavi boji v
avsfpi«
ko bo čut za poštenje tudi pri nas zopet tako močan, da bodo ljudje in njihove organizacije (katerekoli vrste) same iz svoje notranje moralne moči zlomile vsako nepoštenje v svojih vrstah in iz svoje moči iz sebe odvrgle vse, kar jo gnilega, umazanega ali nezdravega — takrat bomo tudi mi zdravi. Brez moralno sile ni nikjer pravega napredka!
Ogrska priznala sovjetsko Rusijo
Iz Budimpešte poročajo, da je Ogrska priznala sovjetsko Rusijo.
To priznanje je posledica prizadevanja ogrskih politikov, da si poiščejo prijateljev, kjer jih pač morejo, da bi mogli uresničiti svoje želje po reviziji mirovnih pogodb. V poučenih krogih trdijo, da so Ogri. izpreme-nill svojo politiko do sovjetov na nasvet italijanske vlade.
9. februarja so v Atenah, v glavnem mestu Grčije, na svečan način podpisali besedilo balkanskega sporazuma.
Vsebina sporazuma je sledeča: Čl. 1. Jugoslavija, Grčija, Rumunija in Turčija si vzajemno jamčijo varnost vseh svojih balkanskih mej. .'•','.■
čl. 2. Visoke pogodbene stranke se obvežejo, da se dogovore o ukrepih, ki bi jih izdale za primer, da bi bili prizadeti njihovi interesi, definirani s tem sporazumom.
Obvežejo se, da ne bodo pokrenile nobene politične akcije proti nobeni drugi balkanski državi, ki tega sporazuma ni podpisala, preden predhodno ne izmenjajo svojih misli, in da ne bodo prevzele nase nobene politične obveze proti nobeni drugi balkanski državi brez pristanka ostalih pogodbenih strank.
Čl. 3. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vse pogodbene sile, ter bo ratificiran čimprej mogoče. Dostopen bo vsem drugim balkanskim silam. Njih pristop bo predmet naklonjene proučitve s strani pogodbenih strank in bo postal polnomočen, čim
V ponedeljek 12. t. m. je prišlo Vsled zahteve voditeljev »Heimwehra«, naj vlada takoj odi stavi vse deželne glavarje iu naj uvede diktatur ro, do krvavih bojev v vseh večjih avstrijskih mestih, ker se je socialistično delavstv« zahti-vi »Heimwehra« odločno uprlo. Minister za javno varnost, bivši major Fey, je mobiliziral takoj po prvih poročilih o spopadih med delavci is vojaštvom vso oboroženo avstrijsko moč in vso policijo, orožništvo in pomožne policijske 3©te.
Po dosedanjih poročilih so bili najhujši boji v Lincu, na Dunaju in v Gradcu, kjer je na stotine ljudi ubitih in ranjenih. V Lincu je moralo nastopiti celo topništvo!
Danes je težko reči, kdo bo izšel is teh bojev kot zmagovalec: ali vlada, ali Heimwehr, ali hitlerjevci ali socialni demokrati. Socialna-demokratska stranka je sicer razpuščena od strani vlade, toda vprašanje je, če bo ta ukrep* rodil kakšen poseben uspeh.
dr. Bogoljub .Tevtič
2
kvetski ltst
?ciblenifev banu dr. ftlavušiču za njegovo SC letnico
Preteklo sredo popoldne so se banovinski svetniki zbrali polnoštevilno k seji, na kateri so čestitali banu dr. Marušiču k njegovi 50-letnici. V Imenu banovinskih svetnikov je izročil g. Tavčar banu dr. Marušiču krasno Izdelano adreso v znak priznanja za njegovo neumorno delo na njegovem odgovornem mestu.
Adresa, ki so jo podpisali vsi gg. banovinski svetniki, ima sledeče besedilo:
»Letošnje redno zasedanje banskega sveta Dravske banovine se vrši v letu, v katerem praznujete petdesetletnico svojega rojstva. Dolžnost spoštovanja, predvsem pa srčna potreba nam veleva, da Vam izrazimo ob tej edini priliki svoje iskrene čestitke k pomembnemu življenjskemu jubileju.
Dobrosrčni, a kleni slovenski sin izgubljene zemlje, ki je ne bomo preboleli, dobro-voljec in pionir jugoslovenske svobode, za-Sčitnik malega, zlasti kmetskega človeka, ste prišli z zaupanjem Njegovega Veličanstva kralja na najvišje samoupravno mesto naše ožje domovine.
V	napornem triletnem delu so Vas neločljivo spremljale nesebičnost, poštenost in nepristranost, zato ste mogli v teh težkih časih z majhnimi sredstvi doseči velike uspehe v kulturi, gospodarstvu in politiki.
želimo, da ostanete naš ljudski ban, da Vas Bog ohrani še dolgo vrsto let v dobrem zdravju in da najdete svojo lastno srečo v prijazni usodi jugoslovenskega naroda.«
Za g. ban. svetnikom Tavčarjem je povzel besedo b. s. Stane Vidmar, ki je banu čestital v imenu vojnih dobrovoljcev. Očrtal je delovanje dr. Marušiča kot bivšega dobro-voljca v srbski armadi med svetovno vojno in njegovo kasnejše propagandno delo zlasti v Ameriki. Svoj govor je zaključil z besedami:
»Dobrovoljci smo ti hvaležni za vse tvoje delo, hvaležni smo ti, ker zanašaš v javno življenje dobrovoljski duh, poštenost in čistost. Ravno zato danes za nas tudi nisi več samo imenovani ban, kakor so bili tvoji predniki na tem mestu, ti si danes narodni ljudski ban, kateremu narod zaupa, ga spoštuje in ceni, ban. ki se lahko vedno opre na zaupanje širokih mas našega naroda. Mi dobrovoljci ti čestitamo prav iz srca in želimo, da nam ostaneš na čelu banovine čist in krepak, kot nosilec pravice in poštenja ter pravega čistega patriotizma v vsem javnem žiyljenju do končne zmage idej, ki so nas vse vodile v dobrovoljske čete.«
Za njim so čestitali g. banu še dr. Lipold v imenu JNS, g. Golouh v imenu delavstva, g. Oton Detela za Kmetijsko družbo, g. Valentin Babnik v imenu »županske zveze«.
V	imenu občine Kranjske gore pa, kjer si je postavil g. ban svoj dom, mu je čestital župan g. Lavtižar s sledečim nagovorom:
»Gospod ban! Vaša domačija se nahaja v svetem, bajnem planinskem kraju. Nahaja se pod altarjem, nad katerim kraljuje Križ, vse pa objema divni škrlat. Nahaja se v najbližji bližini bajnega Martuljka, kjer ta-jinstveno šumljajo gorski studenčki in buče ter grme mogočni slapovi. Nad tem bajnim svetom se dviga v vsej svoji krasoti neprimerljiv vrh Julijskih alp, vitki Špik, tik ob Ponci, široki Peči in Kuku. Ako se obrnete proti severu, Vas pozdravlja Bašca, Grajšca, Blekova — skromna imena sicer, ki jih ne moremo prištevati med Julijske velikane, kjer polje planinskega cvetja in opojnega višinskega duha polno poetično življenje in kjer se oglašajo zvonci in odmeva vrisk pastirjev. Gospod ban! To je Vaša domačija, v kateri nreživliate zelo skrčeno odmerjene ure Va-
šega odmora. Iz idilične hišice, ki se mi zdi kakor snegulčica v svetu pravljic, se bodete podali, gospod ban, letos enkrat na sprehod ob šumeči vodi bistrega Martuljka. Pozdravljale Vas bodo srebrnordeče pikaste postrvi, avriklji in anemone, čeveljčki in svederčki, rododendron in vsa druga odlična družba alpske flore Vam bo duhtela nasproti. Skrivnostno čebljanje gorskih seničic, ki plezajo po obraščenih starih mecesnih, Vam bo zvenelo na uho. Tedaj se bo pa nemudoma pojavil pred Vami mož, ves siv, ves star z dolgo, sivo brado. Ne ustrašite se ga! Ni to divji mož Martuljka, tudi ne Bedanc iz sosednjega Ko-rotana, pač pa je ta prikazen Abraham, ki ga srečate. Za Vami je del Vašega življenja, življenja burnega, toda za blagor domovine tako vnetega in plodonosnega, od tedaj pa se prične za Vas, gospod ban, drugi del tostranskega zemeljskega bivanja, udejstvovanja in življenja.
Gospod ban! želim Vam prav od srca, da bi trajal drugi del Vašega življenja vsaj še toliko let kot prvi. Naj bi bilo to življenje za našo milo domovino uspehov polno, naj Vam bo usoda mila. Naj Vas spremljajo sreče-nosne bele žene iz kraljestva Zlatoroga in naj Vam bo postlana življenska pot s krasnimi rožicami naših bajnih Alp.«
Po izrečenih čestitkah pa je sporočil g. Evgen Lovšin poleg svoje čestitke g. banu še to, da so banovinski sveniki zbrali med seboj
10.000 dinarjev kot »Kamen bana dr. Marušiča« k stavbi vseučiliške knjižnice.
Za vse čestitke se je g. ban iskreno zahvalil s sledečim nagovorom:
»V spodbudo pri mojem nadaljnjem delu mi bo dejstvo, da sem razbral iz vaših čestitk izraz prepričanja, da je bilo moje delo na pravi poti, da je bilo obrnjeno v korist celokupnosti, da nisem nikdar iskal ničesar drugega kot splošno korist in da je vodila moje delo ljubezen do naroda, iz katerega izhajam.« Zahvalil se je za pomoč, ki so mu jo pri njegovem delu izkazovali banovinski svetniki in od vseh strani drugod. »Od strani takih sodelavcev tudi težko delo postane lahko in tudi najtežja situacija ne ostane tako strašna, ker nam preko nje sveti luč optimizma.«
Mi smo prepričani, da se čestitkam gg. banovinskih svetnikov pridružuje ves narod, zlasti pa kmetje; saj je g. ban sam izšel iz kmetskih vrst in velik del, če ne največji, vsega njegovega dela velja duhovni in gospodarski povzdigi kmetskega stanu. Vse njegovo dosedanje delovanje priča, da je — kakor je to naglasil ban. svetnik g. Stane Vidmar — res naš narodni ljudski ban, na katerega zre ljudstvo z neomejenim zaupanjem in spoštovanjem, a tudi on sam vedno lahko računa v svojem delovanju na močno oporo vsega naroda.
Čestitkam se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, naj nam ga ohrani dobrotno nebo še mnogo let!
Sloga je jpogof hmol. na&vedka
Vse kmetovalce brez razlike je zadel padec cen, vse kmetovalce brez razlike je pritisnil padec izvoza lesa in živine ter vse kmetovalce brez razlike je pritisnila gospodarska stiska, kakor da bi bili vsi le ena sama družina. Zato pa se mora tudi vse kmetsko prebivalstvo brez razlike složno boriti za zboljšanje gospodarskih razmer, da se bo kmetija zopet izplačala, da bo njena zdrava gospodarska sila zopet omogočila dvig ne samo kmetskega, temveč vsega naroda.
Zato ni več čas in ni več mesta za obnavljanje starih strankarskih prepirov v katerikoli obliki, ker mora imeti vse kmetsko ljudstvo pred očmi samo en cilj, kako bi s složnim delom doseglo kmetskemu prebivalstvu zopet znosno življenje.
V prvi vrsti pa, kako bi doseglo zboljšanje cen. Kmetovo delo se plačuje preslabo, saj skozi vse leto ne dobi dostikrat kmet niti toliko, da bi bila zagotovljena njegova eksistenca. Zato je treba kmetskim pridelkom ceno zvišati. Da pa se bo to doseglo, morajo biti vsi kmetje trdno stanovsko organizirani, da bodo vsi enako prodajali in da bodo s skupnim delom tudi zboljšali kakovost svojih pridelkov, kajti le dobro blago doseže tudi dobro ceno. Kmetje se morajo organizirati tudi radi tega, da bodo mogli nastopati kot veleprodajalci, da bodo prodajo uredili, da ne bodo ponujali blaga, kadar je njegova cena najnižja, temveč kadar je povpraševanje po blagu živahno. Mnogo dela bo to zahtevalo, toda blagostanje bo prineslo v kmetske hiše. že samo zaradi tega cilja je splošna kmetska gospodarska organizacija potrebna.
Odločilne važnosti za cene je izvoz, ki ga je treba brezpogojno dvigniti. Zopet je pogoj boljšega izvoza, da je kmet-producent organiziran, ker samo na ta način si ne bo medsebojno konkuriral in kvaril ceno in samo na ta način bo mogel prodajati na velike tuje
trge brez dragih posredovalcev. Kmetski izvozniki pa morajo biti organizirani tudi zato, da dosežejo od države ono pospeševanje izvoza, ki je nujno potrebno. Tako je treba doseči, da se plačujejo izvozne premije, kakor je to že vpeljano v mnogih državah. Izvoznikom se morajo plačevati njih devize po njih dejanski vrednosti, ne pa po mnogo nižjem uradnem tečaju. Urediti je nadalje treba vprašanje kreditiranja izvoza, ker so danes kmetske kreditne zadruge v tako težavnem položaju, da skoraj ne morejo več poslovati. Za naš lesni izvoz je treba najti nove tuje trge in zato tudi otvoriti nove redne morske zveze. Treba nadalje razviti dobro organizirano propagando za naše pridelke in Izkoristiti njih dobro kakovost. Skratka, dosledno in po načrtu je treba pospeševati izvoz kmetskih pridelkov, močna kmetska organizacija pa mora skrbeti za to, da se bo ta načrt tudi izvrševal.
Redkokdaj je doživelo kmetsko ljudstvo tako težke čase ko sedaj, zato pa mora poseči tudi po izrednih sredstvih, da vse težave premaga, čisto in pravilno pojmovana kmetska misel daje vsa potrebna sredstva za zboljšanje, prva zahteva te misli pa je, da mora biti kmetsko prebivalstvo složno. Sloga kmetov je predpogoj njih napredka in samo pc tej resnici je treba tudi uravnati vse kmetsko delo za bolišo bodočnost.
i rt
lepo rejene v teži od 800—1000 kg kupuje za izvoz
t»
EKONOM
Lfubljana
Kolodvorska ul. 7

Začelo se je 6. februarja. Za ta tlan zvečer so izdale razne organizacije svojim članom navodilo, naj se zbero na ulicah v okolici parlamenta, kjer naj s svojim nastopom vlado prisilijo, da energično nastopi proti vsem, ki so s svojimi korupcijskimi aferami ponižali Francijo pred vsem svetom.
Nameravana demonstracija vladi in zlasti prizadetim poslancem ni mogla biti všeč. Zato je vlada odredila, naj policija in tudi vojaštvo demonstrante z vso strogostjo razženc.
Odločen nastop obeh »strank« je moral dovesti do spopada, kakoršnega tudi preje krvava zgodovina pariških ulic še ne pomni.
Med demonstranti so s posebno odločnostjo nastopali bivši bojevniki, ki so prišli na ulice neoborožcni, mirno in dostojanstveno. Med bojevniki je bilo tudi na stotine takih, ki so bili odlikovani za svojo hrabrost v strelskih jarkih. Ti možje, izkušeni borci, se pred policijo nikakor niso hoteli umakniti, ampak so trdovratno ostali na svojih mestih, dokler ni policija začela rabiti orožja. Komaj pa so padali prvi streli, je tudi zbrano množico minila potrpežljivost in začela se je krvava bitka. Ljudje so navalili na hiše, iz katerih so odnašali vse premičnine, da
so iz njih gradili barikade. Ulice so razkopavali, ali pa so jih prepregali z žico in z vrvmi, da ni mogla policija na konjih naprej. Policija je kmalu uvidela, da je napram toliki množici brez moči. Na pomoč je prišlo vojaštvo. Ko so se pojavili prvi vojaški oddelki na ulicah, je ogorčenje ljudstva doseglo svoj vrhunec. Streli so začeli padati tudi iz vrst demonstrantov in na vojake se je vsula gosta toča kamenja. Ljudje so prevračali vozove, zažigali avtomobile, razkopavali cestni tlak, da ovirajo napredovanje vojaštva. V najhujšem spopadu so začele pokati strojne puške in ropotati težki oklopni avtomobili in tanki-Istočasno je začel razsvetljevati sij gorečih poslopij temne ulice, kjer je že ležalo v krvi na stotine ubitih in kjer so konji teptali po ranjencih...
Boj se je končal šele pozno ponoči, a naslednjega dne se je nadaljeval še z večjo ostrostjo. Končno pa je vlada uvidela, da je njeno stališče nevzdržno in je odstopila.
Toda tudi odstop vlade ni pomiril ljudstva in borba proti korupciji — ne proti parlamen-tu'„ — traja 2 nezmanjšano silo dalje in kakor kaže, je ne bo prej konec, dokler ne bo zadoščeno užaljenemu pravnemu čutu naroda.
Skvb ham. u&vaLve zm hmelii&lvc
Banovinski svet je pretekli teden razpravljal o proračunu Dravske banovine za prihodnje leto.
Proračun je najvernejša slika javne uprave in iz njega se vidi vsa politika, kakor si Jo zamišlja in kakor jo izvaja javna uprava. To se vidi tudi iz bodočega banovinskega proračuna, ki kljub razmeroma nizki postavki »za pospeševanje kmetijstva« vendarle izkazuje za potrebe kmetijstva tudi v drugih postavkah znatne vsote, ki prihajajo kmetom v korist.
Za splošno pospeševanje kmetijstva je določeno: Za poizkusno uporabo umetnih gnojil 20.000 Din, za semenogojstvo 150.000 dinarjev, kot prispevek banovinskemu seme-nogojskemu fondu 100.000 Din, za zatiranje živalskih in rastlinskih škodljivcev 20.000 Din, kot prispevek za nabavo trierjev 40.000 Din, za ureditev vzornih kmetij 10.000 Din, za pospeševanje pridelovanja krme 150.000 Din in za pospeševanje hmeljarstva 10.000 Din, skupaj 500.600 Din.
Za živinorejo: Za licencovanje, premovanje, nabavo in vzdrževanje plemenjakov je določenih 320.000 Din, za selekcijo goveda 100.000 Din, za svinjerejo 80.000 Din, za pospeševanje perutninarstva 60.000 Din, za pospeševanje konjereje 40.000 Din, za čebelarstvo, ribarstvo in ovčarstvo 44.000 Din, za mlekarstvo in mlečno propagando 20.000 Din, za napravo silosov 150.000 Din, za ureditev gnojišč 450.000 Din in za nabavo gnojnih se-salk 40.000 Din; skupaj 1,307.000 Din.
Za vinarstvo: Za zatiranje vinogradniških bolezni in škodljivcev, nabavo škropiva, škropilk in orodja je določenih 10.000 Din, za vinogradske in kletarske tečaje 10.000 Din. za vinske razstave in grozdne sejme 15.000 dinarjev, za zatiranje direktno rodečih trt, za nabavo trt, za vzorno ureditev vinogradov in kleti 150.000 Din, za vrbogojstvo in kletarstvo 10.000 Din, za trsni sortiment 20.000 Din, za obresti posojil za dobavo galice revnim vinogradnikom 90.000 Din; skupaj 305.000 dinarjev.
Za sadjarstvo in vrtnarstvo: Za šolske vrtove in nagrade za vzorne sadovnjake je določenih 50.000 Din, za sadjarske tečaje, razstave in sejme 15.000 Din, za škroplenje sadnega drevja in zatiranje sadnih škodljivcev ter bolezni 25.000 Din, za vzdrževani e
sadne drevesnice v Rakičanu 50.000 Din, za cenejšo dodelitev sadnih dreves siromašnim sadjarjem 100.000 Din, za pospeševanje kmetijskega vrtnarstva 10.000 Din, za organizacijo zadružne prodaje sadja, za zadružna skladišča itd. 30.000 Din, za pospeševanje konzuma in domače predelave grozdja ter sadja 10.000 Din, za pospeševanje gojitve orehov in žlahtnega kostanja 30.000 Din; skupaj 300.000 Din.
Za zadružništvo in kmetijske organizacije: Prispevek za kmetijske organizacije znaša 200.000 Din, za zadružne šole 50.000 Din, za zadružne revizije, organizacije novih zadrug in zadružni tisk 100.000 Din, za kmetijske strokovne organizacije in za skupni strokovni list 80.000 Din, za kmetijsko statistiko 5.000 Din, za zavarovalni sklad zoper vremenske nezgode in nesreče pri živini 100.000 Din; skupaj 535.000 Din.
Za kmetijske šole in zavode: Za gradnjo specialne kmetijske šole na Gorenjskem in za preureditev banovinske mlekarske šole v škof j i Loki je določen prispevek 50.000 Din, za prehrano siromašnih gojencev kmetijskih šol 314.000 Din; skupaj 364.200 Din.
Za veterinarstvo: Banovinski prispevek za nedržavne živinozdravnike je določen na 114.000 Din, za zatiranje kužnih bolezni pri živini, za živinozdravstvo itd. 200.000 Din; skupaj 314.000 Din.
To so h itni zneski. Tem zneskom je pa treba še dodati prav čedne milijone iz tehničnega oddelka, ki gradi in popravlja za kmete nadvse važne ceste, potem postavke iz gozdarstva in iz šolstva.
Vsi ti izdatki dokazujejo, da se uprava naše banovine v polni meri zaveda velike važnosti kmetskega življa, ki tvori pri nas najtrdnejšo podlago vsega našega gospodarstva. Te številke pa dokazujejo tudi to, da pride vsak dinar, ki ga kmetje plačajo na banovinskih dokladah, v največji meri kmetom samim v korist.
Iišla le mm Murska knjižica
za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča se pri B. R., Rožna dolina pri Ljubljani, Cesta XVII, štev. 20.
S&a&čilenim dvižni* feczn —
Podpisane osrednje organizacije denarnih zavodov so 21. januarja t. 1. objavile v dnevnikih, naslednje dni pa tudi v tednikih poziv zaščitenim dolžnikom — kmetom, kako naj doprinesejo verodostojne dokaze, da jim gre zaščita po uredbi z dne 22. nov. 1933; sicer bi bilo treba prizivov na višje instance, ki bi povzročali mnogo dela, zamude časa in stroškov tako dolžnikom kakor denarnim zavodom.
Ker so se med tem pojavili od nemero-dajne strani dvomi o umestnosti naših navodil v gori omenjenem razglasu, zato ponovno opozarjamo, da je pred vsem v interesu kmetov — dolžnikov samih, da se ravnajo po njih. V nasprotnem primeru bi bili namreč zavodi primorani v svrho pravilnega izvrševanja uredbe zateči se k višjim obla-stvom za pomoč, kar pa bi povzročilo še večje neprilike in stroške. Razume se, da je veljal omenjeni poziv samo onim dolžnikom, ki med tem te zadeve še niso uredili z upniki, odnosno glede katerih še niso upniki na jasnem, če jim gre zaščita ali ne.
V Ljubljani, dne 6. februarja 1934.
Zadružna zveza.
Zveza slovenskih zadrug. Zveza jugoslovanskih hranilnic v dravski banovini.
Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
Znižanje obrestne mere pri Narodni banki
Na svoji seji 5. t. m. je sklenil upravni odbor Narodne banke znižati svojo obrestno mero od 7 in pol na 7 odstotkov za eskont, od 9 na 8 odstotkov pa za lombard.
Ker določa uredba o maksimiranju obrestne mere, da ne sme obrestna mera za posojilo znašati več nego 5 odstotkov nad eskontno obrestno mero Narodne banke, obrestna mera za vloge pa ne več nego 1 odst. izpod eskontne mere Narodne banke, se sedaj spremeni tudi maksimalna obrestna mera v našem kreditnem gospodarstvu. Za posojila odslej denarni zavodi ne bodo smeli skupaj s provizijami zahtevati več nego 12 odstotkov, za hranilne vloge pa ne več nego 6 odstotkov. Kakor znano, so denarni zavodi v dravski banovini pred tedni določili maksimalno obrestno mero za posojila, ki znaša pri zadrugah na 9-5 odst., pri regu-lativnih hranilnicah 10-5 odst. in pri bankah na 12-5 odst. Kreditne zadruge in regulativne hranilnice niso vzele kot maksimum doslej po uredbi najvišji dovoljeni odstotek, pač pa so se tega najvišjega dovoljenega odstotka poslužile banke, ki bodo morale svojo obrestno mero znižati za pol odstotka. Na višino obrestne mere za vloge ne more v dravski banovini znižanje pri Narodni banki prisilno vplivati, ker je bila že pri nedavnem maksimiranju za nove vloge pri kreditnih zadrugah, hranilnicah in pri bankah določena najvišja obrestna mera na 6 odst., in sicer za nove vloge vezano za 6 mesecev. Ker pa so pred tedni slovenski denarni zavodi ob priliki maksimiranja obresti vzeli to 6 odst. obrestno mero za vloge vezane na 6 mesecev zgolj zaradi tega, ker je to obrestno mero nudila podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani in ker je že pred dnevi Državna hipotekama banka znižala svojo obrestno mero za vloge od 6 na 5 odst., je sedaj pričakovati, da bodo slovenski denarni zavodi tudi za hranilne vloge vezane na šest mesecev znižali obrestno mero od 6 na 5 odst., kakor velja že sedaj za nove vloge vezane na 3 mesece.
v
Se par fefenšenf zz kmetijske
službe
Prirejanje predavanj v zimskih kmet. tečajih me je opozorilo na marsikatero pomanjkljivost, katero bi bilo mogoče pri današnji kmet. pospeševalni službi sčasoma odpraviti.
Brez dvoma mora biti sreski kmet. referent — predavatelj v snovi, o kateri predava, absolutno podkovan. Mora znati odgovoriti na vsa vprašanja, katera stavljajo poslušalci, med katerimi je dandanes tudi v oddaljenih okoliših že mnogo izobraženih absolventov kmet. šol in srednjih šol. Kmet. referent — predavatelj mora radi tega obvladati preda-valno snov tako temeljito, kakor vsak specialist s kmet. šole ali od drugod, ako hoče kot strokovnjak »obstati« med ljudstvom, ako noče napraviti vtis neznanja in s tem noče tudi izgubiti zaupanje ljudstva.
V splošnem se uradno priznani specia-listi-predavatelji nahajajo dandanes razen pri osrednji upravi le na kmet. šolah. Večji del naših podeželskih okrajev, ki so najbolj potrebni strokovnega pouka, pa so preveč oddaljeni od kmet. šol, da bi mogli le-te povsod pridobiti za predavanja v zimskih in drugih tečajih. Večji del mora radi tega v teh tečajih predavati sreski kmet. referent sam, s sodelovanjem drugih referentov sre-skega načelstva in učitelj stva. Vpoglobiti se mora radi tega sreski kmet. referent v dano predavalno snov tako temeljito, kakor vsak specialist. Vpoglobiti pa se mora v dve, tri specialne panoge, in ne samo v eno, kakor običajno poklicni specialist.
Vpoglobi se n. pr. sreski kmet. referent — kakor poklicni specialist — v vse podrobnosti živinoreje, poljedelstva, kokošjereje itd. Mnogostranost zaposlitve sr. kmet. referenta pa povzroči, da se ta vpoglobitev v posamezne panoge uporablja le začasno, da je izredna uporaba in trošnja energije in časa za poznavanje večjega števila panog v vsej podrobnosti več ali manj brez zadostnega haska. Ker sr. kmet. referent vsled vsestranske zaposlitve tekom leta vpoglobitve v posamezne panoge ne more praktično in ekonomično izkoristiti — vpoglobitev v dano stroko sčasoma pozabi, in ponavlja se leto za letom, da se vsled stalnega prehajanja od ene stroke na drugo stroko, od enega dela na drugo delo trosi po nepotrebnem ogromno energije in časa za stalno se ponavljajoče podrobno uvajanje v razne panoge in v razno strokovno delo.
Vsled stalnega porasta izobrazbe ljudstva in vsled neprestanega razširjenja znanosti in praktičnih izkustev v posameznih kmetijskih panogah pridemo do zaključka, da sr. kmet. referent vsled mnogostranosti stavljenih nalog sčasoma sploh ne bo več usposobljen vršiti kmetijska strokovna predavanja, da se sr. kmet. referenta sploh ne bo moglo nazivati več »kmet. strokovnjaka«, da bo sr. kmet. referent le pisarniški, na terenu pa mehanični posredovalec med osrednjimi strokovnimi zasnovami in med ljudstvom. Da pa je mehanično posredovanje brez temeljite vpoglobitve le malo uspešno, ve vsak. Da je marsikje že ljudstvo samo začelo gledati v sr. kmet. referentu samo poročevalca sr. načelstva, ne pa tudi kmet. strokovnjaka, vem deloma iz lastne izkušnje. Prišel sem med ljudstvo in prvo, kar so me ljudje vprašali, je bilo, kako je stanje glede raznih prehranjevalnih akcij, kaki so izgledi glede teh ln onih podpor. Glede pojasnil v kaki strokovni zadevi so ljudje vprašali šele na zadnjem mestu, čeprav so me sicer poznali in upoštevali kot agilnega organizatorja in strokovnjaka.
Pri vsej stvari gre torej za to, ali naj ostane sr. kmet. referent še vnaprej strokovnjak, ali ne. Ako osvojimo stališče, da referent ni strokovnjak, je vsekakor potrebno, da se število strokovnjakov-specialistov pomnoži. Ako pa naj ostane sr. kmet. referent še vnaprej tudi kmet. strokovnjak, je potrebno, da se pisarniško delo referenta zniža na najpotrebnejše, da se izločijo vsi razni upravni posli sr. kmet. odborov, drugih strok, organizacij in raznih strokovnih in socialnih zasnov iz delokroga sr. kmet. referentov.
Ako torej gledamo kmet. pospeševalno službo čisto in samo iz vidika čim večjega uspeha in napredka v kmet. pospeševanju in vnovčevanju, moramo reči, da tudi tu velja: Cas gre naprej in mi moramo ž njim! Vse naše obratovanje se stalno razčlenjuje in spopolnjuje in bo zaradi tega treba mogoče sčasoma razčleniti in spopolniti tudi kmet. pospeševalno službo!	W.
tH"	" -
I Naselil se /e v Gevltnici
zasebni zdravnik
med. univ.
As.	SPintav
Ordinira od 9 — 12 in od 16 — 18
ss^^ji
Nova vlada v Franciji
Ljudstvo ni proti parlamentu, ampak proti korupciji
Krvave poulične demonstracije v Parizu, ki se ponavljajo že ves teden in ki jih še sedaj ni konec, so imele za posledico padec prejšnje vlade, ki jo je nadomestila izven-strankarska vlada ali »vlada narodne koncentracije«. Novo vlado je sestavil prejšnji predsednik francoske republike Doumergue (reci: Dumčrg), v njegovi vladi pa sedita tudi voditelj »desničarjev« Tardieu (reci: Tar-djč) in voditelj levičarjev Herriot (reci: Erič).
Nova vlada stoji pred silno težkimi nalogami: pomiriti mora predvsem zaradi razkritja številnih umazanih afer do skrajnosti razburjeno ljudstvo, potem mora urediti državni proračun in na zunaj mora priboriti Franciji tisti ugled, ki ga Francija ne uživa več v polni meri zaradi zamotanih notranjih razmer.
Veliko vprašanje je kaj bo nova vlada napravila s parlamentom: ali se bo nanj opirala ali pa ga bo razpustila? Mnogo politikov napoveduje tudi francoskemu parlamentarizmu smrt in uvedbo nekake diktature. To pa ni prav verjetno. Jeza ljudstva, ki je stopilo na ulice, se namreč ni obračala proti parlamentu kot takemu, ampak samo proti koruptnim poslancem in ministrom, ki so iz koristoljubja ščitili tudi največje korupcijo-niste na ogromno škodo francoskih varčevalcev.
Za nas ni dvoma, da se bo borba proti korupciji v Franciji, ki je zahtevala že precej krvi. končala z zmago poštenja in da bo francoski narod izšel iz te borbe povsem nov in prerojen.
O demonstracijah v Parizu pa poročamo na drugem mestu.
3
t mtije, le ven neg plazi . .
Zaključek prosvetno-organizatoričnega tečaja v Ljubljani
Pomemben dogodek se je vršil v torek, dne 13. februarja t. 1., ko je bil zaključek prosvetno-organizatoričnega tečaja, katerega je priredila Zveza kmetskih fantov in deklet za funkcionarje Društev kmetskih fantov in deklet. Vsa predavanja so bila prav skrbno izbrana in so nudila vse ono, kar mora vedeti vsak kmetski prosvetni delavec, ako se hoče s pridom uveljavljati v javnem življenju. Predvsem naj omenimo predavanja iz društvenega poslovanja, ki so važna za vsakega predsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in druge. Urejeno društveno poslovanje je podlaga vsaki organizaciji. Nadalje so bila v učnem načrtu naslednja predavanja: Tisk, zemljiška knjiga, drž. gospodarstvo, zakonodajstvo, kmetsko računovodstvo, trgovina z agrarnimi produkti, blagovne in denarne borze, načrtno gospodarstvo, kulturna vprašanja naše vasi, dopisovanje, davčna politika, kmetski pokret, zadružništvo, higijena, politika, tehnika, denarstvo, občinska, banovinska in državna uprava, kmetska vzgoja, javno udejstvovanje, vedenje in nastop itd. Vseh skupaj se je vršilo 44 predavanj in ogledi Mestne klavnice, Tobačne tovarne, muzeja, pivovarne, tiskarne, mestnega magistrata, zemljiške knjige itd. Poleg tega so posetili tečajniki gledališče, dramo in opero ter kino. Vsi tovariši so bili z vsem najbolj zadovoljni in so odnesli s tečaja najlepše spomine.
Zvečer se je vršil lep družaben večer, kot zaključek tečaja v dvorani Delavskega doma, katerega so poleg tečajnikov posetili tudi številni predavatelji in naši podporniki. Oglasila se je lepa domača pesem in godba in dvigala razpoloženje vseh navzočnih. Vse zbrane je pozdravil predsednik Zveze tovariš Kronovšek in se je vsem predavateljem prav iskreno zahvalil za sodelovanje. V imenu udeležencev se je zahvalil prirediteljici in prav tako predavateljem tov. šušteršič. Večer je bil zelo lep in je pokazal vzorno disciplino in tovarištvo naših mladih pokretov, ki bodo zanesli na našo vas nov duh in novo miselnost. V nas je spoznanje in prepričanje, da smo mi tisti, ki gradimo in ustvarjamo svojo bodočnost, zato: »Fantje, le ven na plan!«
Sv. Bollenk pri Središču. Na Svečnico je naše Društvo kmetskih fantov in deklet predvajalo igri »Prvi ples« in »Pogodba«, ki so v vseh ozirih dobro uspeli, tako da so bili zadovoljni gledalci in igralci. Za dober uspeh igre se društvo zahvaljuje šolskemu upravitelju tov. Fr. Flajsu, ki je kot režiser društvu vedno na razpolago. — V nedeljo, dne 18. februarja t. 1. se vrši ob pol 3. uri popoldne v šoli IV. redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet na katerega vabi vse svoje člane in članice, kakor tudi priizatelie kmetske mladine.
Otvoritev gledališkega odra društva kmetskih fantov in deklet v Št. Petrir na Medvedjem selu. Ravno po enem letu, odkar se je sestal pripravljalni odbor za ustanovitev društva kmetskih fantov in deklet in po 10 mesecih, ko se je ta odbor odločil za akcijo za gradnjo odra, je bil oder otvorjen. V nedeljo dne 4. t. m. je bila otvoritvena predstava, na kateri je prvikrat nastopil naš moški pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Fi-šeria. Sr>ored je obseeral pesmi: Plovan, Jaz bi rad rudečih rož, O kovaču, V šmihelu no
kajžico mam, Gor čez jezero, Moja in narodna in igre enodejanke: Ne kliči vraga, Vaški vedež in čarodej na brivnica. Pevske točke so bile izvajane nad povprečnostjo podeželskih pevskih zborov. Zasedba igralnih vlog je bila sledeča: »Ne kliči vraga«: Levičar: Turnšek Jurij, Polona: Jančič Tilka, Milka: Turnšek Pavla, Tone: škodič Ivan. Miha: štruklec Janez; »Vaški vedež«: Janez: Zabav Josip, Urša: šoštar Cilka, Miha: šo-štar Andrej, Katra: Lotrič Ema, Barba: Kuž-nar Marija; »čarcdejna brivnica«: Gašpar: Turnšek Anton, Urša: žolgar Zofija, Izak: Cverlin Ivan, Jakob: Kužnar Janez, Janez: Struklec Franc, Blaž: Zabav Franc, Miha: Stojan Janez. Pevske točke in igre so bile sprejete z živahnim aklamiranjem. Otvoritve se je udeležilo mnogo tujih gostov, med njimi tudi sreski načelnik iz Šmarja pri Jelšah gospod dr. Maraš.
Društvo je moralo prebroditi med gradnjo odra mnogo težkoč. Pojavili so se idejni nasprotniki iz bivših političnih strank, ki sicer niso imeli mnogo uspehov; nevarnejši so bili oni, od katerih je društvo pričakovalo sodelovanja, a so zahrbtno razdirajoče delovali. Le zrelosti članstva se je zahvaliti, da nakane nasprotnikov niso uspele. Javno zahvaliti se pa mora društvo prosvetnemu šefu sreskega načelstva g. Tonetu Finku, ki je tukajšnji rojak, za njegovo moralno podporo, s katero je uravnovesil delo razdiralcev.
Z globoko hvaležnostjo se društvo zahvaljuje vsem darovalcem desk in lesa, ker
"Dopisi
*
Veliko kmetsko-zadružno gospodarsko zborovanje
V selu Veliki Grotevac na Hrvatskem se je vršilo v nedeljo, dne 11. t. m. veliko kmetsko zadružno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 3000 kmetskih gospodarjev živinorejcev, producentov mleka, z namenom, da protestirajo in zaščitijo v neznosnih razmerah, ki pri njih vladajo, svoje pravice, in ustanove mlekarske zadruge po načinu, kakor jih imamo v Sloveniji. Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani je poslala na to velevažno zborovanje svojega poročevalca g. Franjo Pavlico, mlekarskega referenta pri kr. banski upravi v Ljubljani, kateri je žel med kmetovalci producenti mleka vsestransko odobravanje za svoja izvajanja in željo, da bi jim pripomogel s svojim strokovnim znanjem iz težke gospodarske zadrege, katero jim povzročajo pijavke prekupčevalci mleka in huj-skajo kmeta proti kmetu, samo da se ne organizira v zadruge in mu plačujejo mleko najboljše kvalitete po naravnost sramotnih cenah 40 do 70 par za liter. Kmetje! Iz tega se najbolj jasno vidi, kaj pomeni močno zadružništvo. kakor ga imamo mi v Sloveniji!
ti so ustvarili temelj odra. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da so pretežno količino materijala darovali srednji in mali posestniki, medtem, ko so veliki posestniki darovali sorazmerno malo, ali pa celo v največjih slučajih — nič. Zahvaliti se moramo tudi vsem onim, ki so z osebnim delom pripomogli k dograditvi odra bodisi, da so delo opravili popolnoma brezplačno ali pa za le malenkostno odškodnino. Prisrčna hvala pa tudi vsem onim, ki so darovali v gotovini, zlasti pa onim iz oddaljenejših krajev, ki na gradnji odra niso direktno interesirani.
Društvo odra še ni saniralo. Obračamo se na vse prijatelje kmetsko mladinskega pokreta z vljudno prošnjo, da pripomorejo k sanaciji s tem, da društvu kaj darujejo ali pa da posečajo društvene prireditve.
Medvode. Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v soboto zvečer svojo prvo dramatično prireditev »Za staro pravdo« in sicer v salonu restavracije g. Je-siha v Medvodah; na pustno nedeljo pa v društvenem domu v Preski. Igra je v splošnem prav povoljno uspela — zlasti ako upoštevamo, da je v tej lepi zgodovinski igri, ki je posneta iz časov tlačanstva, nastopilo preko 30 igralcev in da je bila večina mladih pokretašev prvič na odru. Vse to je potrdila tudi številna udeležba pri obeh predstavah. V nedeljo dne 18. t. m. ob treh pop. bo društvo s to igro gostovalo v gasilskem odnosno godbenem domu v Vodicah, kasneje pa tudi še na drugih okoliških odrih.
Ihan. Na Svečnico popoldne smo imeli v Ihanu občni zbor JNS, katerega je posetil tudi naš narodni poslanec g. Anton Cerar z nekaterimi našimi ožjimi prijatelji. Občnega zbora se je udeležilo nad 100 kmetov, ki so pozorno sledili izvajanjem govornikov. Kdor je videl našo lepo slogo je moral uvideti, da pri nas ni več prostora za slepomišenja, ker tvorijo jedro naše občinske organizacije samo resni in preudarni možje.
Gospod narodni poslanec nas je opozoril na težo razmer in veliko skrb vlade in narodnih poslancev za izboljšanje razmer v državi. Poleg drugega je omenil tudi nov davčni zakon, ki je v izdelavi. Omenil je tudi ba-novinski fond za javna dela, očrtal težke politične prilike v drugih državah in opozoril, da je le v skupni slogi moč. Povdaril je, da naj se vsak od organiziranih članov, ki ima kako težnjo, zglasi osebno pri predsedniku krajevne organizacije, lahko pa tudi pri g. sreskem načelniku. Da so nam ti naklonjeni, smo občutili v mnogih primerih in smo jim za to prav hvaležni, če bi ne bilo nešteto drugih slučajev, je bilo za nas zelo važno to, da smo ostali v občini samostojni.
V debati in razgovoru, ki je trajal prav dolgo, je gospod narodni poslanec odgovarjal na vsa važna stavljena mu vprašanja ter nato zaključil lepo uspelo zborovanje. Razšli smo se vsi prav dobro razpoloženi z željo, da se kmalu zopet snidemo.
Šmartno pri Litiji. Tako lepega političnega zbora v šmartnem že dolgo nismo imeli, kakor pretečeno nedeljo, ko je polagala občinska organizacija JNS za občino Šmartno svoj obračun na občnem zboru, kateri se je vršil v prostorih tukajšnje osnovne šole. Na-vzočnih je bilo nad 150 somišljenikov, ki so prihiteli tudi iz oddaljenih gorskih vasi, da se porazgovore o razmahu državne misli v svojem območju in da slišijo poročila organizacijskih funkcionarjev.
Zbor je otvoril predsednik organizacije, župan g. Strman Josip, ki je očrtal delovanje organizacije, in delovanje organizacijskih zastopnikov v občinskem odboru, pokazal vidne uspehe, in razgrnil načrt dela za bodoče, katero ima služiti skupnemu blagru vseh občanov. Upati je, da se prične v kratkem z javnimi deli, tako da pridejo brezposelni v kratkem do dela in težko pričakovanega zaslužka. Poročilo predsednika in ostalih društvenih funkcijonarjev so bila z navdušenim pritrjevanjem sprejeta. Obširno poročilo nam je podal narodni poslanec gospod Milan Mravlje o gospodarskem in političnem položaju v naši državi in stanju zunanje politike, ki nam obeta mnogo dobrin za bodočnost, kar je v prvi vrsti zasluga našega modrega vladarja. Navzočni so z zanimanjem sledili izvajanjem g. poslanca in so ga h koncu nagradili s krepkim ploskanjem.
Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen župan g. Josip Strman, ostali odbor pa je ostal po večini, razen par sprememb, star. Ob tej priliki je pristopilo k organizaciji veliko število novih članov, kar nam daje spričevalo, da smo na dobri poti in da gremo v boljšo bodočnost.
Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja se vrši dne 2. in 3. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Sem^nslci
krompir
najboljše vrste v vsaki množini dobavlja
„Ekonom"
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7
ftfttclSC Z 22 psi
Društvo za zaščito živali v NewYorku je umorilo tekom lanskega leta 213.835 mačk, 53.000 psov in 1858 drugih živali. Zanimivo je, kako živali morijo in kaj z njimi počnejo. Vsako žival umorijo po amerikansko z elektriko ali pa s strupenim plinom. Pomor j ene živali odpeljejo na pokopališče za mrhovino na takozvani Barren Island, kjer čakajo krz-narji in mesarji. Najraje se lotijo posla na poginulih konjih in mulah, oslov je v Ameriki bolj malo, vse to pa radi formata kože, ki je še razmeroma precej velika. Ko to končajo, pridejo na vrsto psi in mačke, katerih kožuhčki so zelo cenjeni in pri katerih se mnogo zasluži. Saj je Amerika do nedavna izvažala v naravnost ogromnih množinah kožuhovino v vse evropske države, zlasti pa v Orient. Ko krznarji opravijo svoj posel in odpeljejo poceni pridobljene kožuhčke v stro-jarne, pridejo na vrsto mesarji, ki enostavno pomečejo manjše komade v zato pripravljene, kotlom podobne priprave, v katerih odvzamejo mrhovini mast, iz katere pridelujejo priznana najboljša dišeča mila. Ostanke, ki pridejo iz aparata, posuše, zmeljejo in prodajajo za gnojila, ki so drugače zelo dobra in prav draga.	3 <05! t
JVovice
*
Potrjena obsodba v Malijevem procesu
Obsojenki Golmajerjevi je kazen zvišana
Lani 30. oktobra je sodišče v Novem mestu izreklo svojo sodbo nad morilci, oziroma sokrivci umora nesrečne žene Andreja Ma-lija: obsojeni so bili Andrej Mali na smrt, njegov brat Anton na 20 let, Marija Golma-Jerjeva pa na 8 let težke ječe.
Proti tej sodbi so se obtoženci po svojih zastopnikih pritožili na najvišje sodišče v Zagrebu.
Stol sedmorice (najvišje sodišče) v Zagrebu je pa te dni razsodbo novomeškega sodišča v bistvu potrdil; samo kazen za Marijo Golmajerjcvo je zvišal od 8 na 12 let.
Ta sodba je pravomočna; zadnje upanje imajo obsojenci le še v pomilostitvi, katero pa more predlagati vladarju le ministrstvo za pravosodje, ki je tudi že prejelo vse spise, da izreče svojo odločitev.
*
Ljubljanski predpust. »Slovenec« piše, da v Ljubljani že dolgo ni bilo tako veselega predpusta kakor je bil letošnji. Samo za podaljšanje policijske ure je bilo vloženih na policiji okoli 200 prošenj. Pa pravijo, da je »kriza«.
240 milijonov dinarjev na leto izdajo ženske v naši državi za lepotičenje.
Pokvarjena mladina. V Mariboru so zaprli 5 še nedoraslih fantičev, ki so kradli vsevprek, kar jim je prišlo pod roke.
Naši deci se ne bi smelo dajati druge pijače, kakor Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovim« dodatkom v mleku!
871etno starko je umoril te dni baš na njen rojstni dan 211etni Dušan Vujovič v Dubrovniku. Fant je starko oropal, a svojega plena se ni dolgo veselil, ker so ga prav kmalu prijeli.
Marijin oltar so oropali neznani tatovi v šišenski cerkvi pri Ljubljani. Tat (ali tatovi) je razbil skoro 1 centimeter debelo šipo, za katero stoji kip Matere Božje, s kipa pa je pobral vse dragocenosti, kar jih je le mogel premakniti. Največ je odnesel prstanov z dragimi kamni, škodo cenijo na 25.000 Din.
Trije otroci so zgoreli. V vasi Višnjenice v Bosni je zgorel kmetu Livoji 6mesečni otrok, ki je ležal v košari preblizu peči. Iz peči so padle iskre na košaro, da se je vnela. Kmetu Svetcu v vasi čepanac pri Brodu sta pa zgorela dva otroka, ker sta prišla preblizu kotla za kuhanje žganja. Kotel sta otroka po nesreči prevrnila, da ju je oblilo žganje, žganje se je pa vnelo.
Oblasti so prijele razpečevalca ponarejenih tisočakov Ivana Boštjančiča, ki je ponarejeni denar spravljal med ljudi najrajši na sejmih, kjer je ž njim plačeval nakupljeno živino.
Krompirja bo letos primanjkovalo v nekaterih občinah v Belokrajini. Primanjkljaj cenijo na 16 vagonov. Domač krompir trpi na neki še nedognani bolezni. Za semenski krompir so kmetje v velikih skrbeh.
Divji prašiči so se zaredili tudi v okolišu Sorice, kjer delajo kmetom veliko škodo. Nedavno so enega ustrelili lovci; tehtal je okoli 115 kil. — V žumberku pa prihajajo divji prašiči vsled lakote kar v tropah po 10—12 glav v vas. Lovci bodo na zverjad napravili pogon, da rešijo kmete te nadloge.
Drevo je podrlo pred nekaj dnevi v Srednji vasi pri Bohinju delavca Franca Odarja. Deblo mu je zmečkalo nogo.
6000 dinarjev občinskega denarja je te dni odnesel neznan vlomilec županu in gostilničarju Karolu Prelesniku v Stahovici pri Kamniku. Denar je bil shranjen v kaseti, ki jo je tat najbrž vrgel skozi okno, da jo je nato lahko neopaženo pobral in odprl.
Dragocena knjižnica uničena. Pretekli teden v ponedeljek se je vnela v gradu veleposestnika Windischgraetza pri Konjicah najlepša soba, kjer je bila shranjena dragocena rodbinska knjižnica z rodbinskim arhivom vred. Požar je oboje uničil. Te škode se ne da nadomestiti; na pohištvu itd. pa je škode nad 100.000 dinarjev.
EiaVUUP!*, ki vleče, in še na pismen opomin ne plača dolžne naročnine, povzroči upravi mnogo brezpotrebnega dela pa tudi stroškov. Zato vas naprošamo, če ste slučajno prizadeti, da nam naročnino, ki znaša samo Din 30-— za celo leto, po možnosti takoj nakažete. Brezplačno ne bomo mogli pošiljati Kmetskega lista za naprej prav nikomur razen onim starim naročnikom, ki so bodisi pogoreli ali trpeli občutno škodo po povodnji. — Uprava.
Ivo Grahor:
Kmečko sodišče
(Nadaljevanje.)
V hipu, ko je vse to prevdarila, se ji je Zazdelo, da sliši pred seboj kolesarski zvonec. Odmaknila se je. Toda bilo je že prepozno. Utegnila se je komaj domisliti, da je še temno in bi jo utegnil kolesar povoziti. V naslednji stotinki sekunde je zašumelo tik mimo nje nekaj nevidnega, nerazločnega.
Kolesar.
Zrak jo je pahnil nazaj.
Kolesar je drvel na vso moč. Veter ob kolesu je bil močan kakor vrtinec.
Komaj se je obdržala pokonci in ugenila, kaj je.
Ze je prišumel drug kolesar. Temu se ni utegnila več umakniti. Omahnila je od strahu v stran. Med padcem je začutila udarec v levi bok. Nato krik. Proti njej so po cesti drveli kolesarji: dva, tri, nepregledna vrsta jih je bila, kakor da so pridrveli proti nji vsi, kar jih je nekoč videla v mestu. Priredili so kolesarsko dirko. Zdelo se ji je, da jih je več ko sto. Potem «e ni zavedala aičesar več.
Obležala je kraj ceste.
Obdajala sta jo šum in vik. Kmetje, ki so šli k maši, so jo rešili. Kolesarji so opazili nesrečo in se ustavili. Vseh skupaj je bilo približno trideset ljudi in še so prihajali novi, kolesarji in kmetje. Dvignili so jo in jo zanesli k zidani vrtni ograji na klopico. Tam so jo položili vznak, ji odpeli jopo in ji oblivali senca z vodo. Ženske so se trudile, da obude starko k zavesti.
Med tem se je med ljudmi vnel prepir. Kmetje so vpili in se razburjali. Kolesarji so odlagali kolesa kar sredi ceste in se pridružili svojim tovarišem, ki so povozili Brajkočko in bili zato vsi zbegani. Zal jim je bilo, skoraj jokali so, a nesreče niso mogli popraviti. Dirka je bila slabo pripravljena. Izgovarjali so se, da so objavili spored dirke v časnikih.
Kmetj i niso hoteli razumeti izgovorov. Vse jih ustavijo, jim vzamejo kolesa, njih pa poza-
pro, dokler dospejo orožniki. Ubili so žensko.
Nastalo je nesporazumljenje. Kmetje so trdili svoje, kolesarji svoje. Zaradi šuma in vika se je zbrala že velika množica ljudi. Možje so obdali tujce in jim hoteli vzeti kolesa. Ti so se branili in grozili, da se spoprimejo, rajši ko še poslušajo krivične obtožbe. Starka je kriva.
Vendar pa kmetje le niso odnehali in niso pustili kolesarjem naprej pa tudi nazaj ne. Držali so jih in čakali. Njim je bilo prav. Naj le kolesarji počakajo, dokler pridejo na kraj nesreče orožniki.
Zmeda je bila čedalje večja. V največjem šumu se je odprlo okno velike gostilničarjeve hiše in oglasil se je gostilničar, ki je bil ugleden in moder mož. Njega so takoj vsi poslušali. V hipu je kričanje utihnilo.
Pozvedel je, kaj se je pripetilo. Kmetje so mu pojasnili in vprašali nasveta.
Brajkočka ni bila mrtva, le onesvestila se je. Imela je gotovo tudi težke poškodbe. V prepiru niso niti vprašali, kako ji je. Zdelo se je že, da na njo pri tej sodbi niti ne mislijo in jim je važna samo še sodba. Ko se je oglasil krčmar, je starka prvič spet odprla oči in poskusila vzdigniti glavo. Kolesarji so se oddahnili in se hoteli takoj odpeljati naprej. Kmetje pa jim še niso dovolili. Plačati morajo odškodnino starki za poškodbe in za zdravnika.
»Plačajo naj odškodnino!« je odločil krčmar.
Kolesarji so se posvetovali. Nihče izmed kolesarjev ni hotel dati denarja, morda ga tudi res niso imeli.
»Vzemite jim kolesa!« je nadaljeval glas z okna svoje povelje iu kmetje so to povelje v hiipu spolnili ter zaplenili nekaj koles.
»Plačajte ji! Vi pasji dirkači!« so vpile kmetice.
Kolesarji so grozili, škripali z zobmi in kleli na vse mestne tržaške naftne. Naposled so pa vendarle zbrali petnajst kron odškodnine.
Krčmar in kmetje so zahtevali trideset.
Končno so zbrali dvajset.
»Dovolj je«, — je odločil krčmar. — »Vprašajte Brajkočko, koliko zahteva!«
Vprašali so Brajkočko.
Ona ni odgovorila ničesar. Samo gledala je predse, kakor da ne more prav razumeti, kaj se je pripetilo in kaj se godii okrog nje. Na njenem obrazu pa se je bolj zrcalilo olajšanje, kakor pa izraz bolečine, zato so kmetje sprejeli nabrani denar in dovolili kolesarjem, naj nadaljujejo svojo nesrečno, nespametno dirko. Le pomnijo naj ta dogodek in kako so jim kmetje milo sodili, da bodo vedeli.
Brajkočko so možje dvignili na voz, ki je prišel mimo, jo peljali domov in položili v posteljo. Hoditi ni mogla. Bila je še bleda in zmučena.
Zdanilo se je že, mnogi kmetje so zakasnili mašo zaradi Brajkočkine nesreče.
Ko jii je star sosed prinesel k postelji zbranih dvajset srebrnih kron, se je sklonila čeznje in jih dolgo nepremično gledala.
Potem se je ozrla v kmete in kmetice, ki so stali okoli nje, in jih opazovala, kakor da se je zagledala vanje. V trdfih kmetiških obrazih |e spoznala, da so bili kakor ta dan, tako tudi zmerom pripravljeni iti v boj zanjo proti komurkoli na svetu, ki bi nji storil kaj zalega. Zdelo se ji je, da se ji spet vračata vsa prejšnja moč in zaupanje vase, pred seboj pa je v duhu še vedela kmečko sodišče, videla je »svoje 'ju kako jo branijo, tujce iz mesta, ležeča kolesa — kakor premagano mesto, ki je prosilo njo odpuščanja. Hkratu je čutila, da ji je vsa teta odpadla s srca in da še nikdar ni bila tako srečna — kakor na ta svoj nemirni in ne^ečni dan, ko je doživela sto let. Morda mi zmogla razumeti vsega. Nji je bilo že to dovolj, da je bilo vse to resnično. Resnično.
Sprejela je denar. Ta denar pa ji je bil samo znamenje, da je premagana tudi poslednja, tudi tista velika temna sila tujega mesta, ki je imela v življenju moč nad njo. Na njeni, Braj-kočkini, strani je bila vsa domača dolina, je bila tista velika moč, ki je tuji svet zmagala in ga bo zmerom zmagala. To je ona vedela in prevzelo jo je takšno veselo čuvstvo, da bi se najrajša razjokala. Končno je učakala prihod svoje vnu-j kinje in njene hčere, ki sta prišli, da z njo proslavita ta veliki praznik.
(Konec.)
Preiskava o razpečevalcih ponarejenih tisočakov, ki se je bila pričela pred meseci v Zagrebu, se nadaljuje sedaj v Ljubljani. V zvezi s to afero so ljudje prav veliko govorili, tako da so nekateri plačali svojo go-stobesednost in vsegavednost s prav občutnimi kaznimi. Sodišče vodi sedaj preiskavo proti trgovcu Arminu Basiliscu, ki je bil v Ljubljani jako dobro znan v vseh »finih« lokalih, proti Romanu Golebiowskemu in proti Albertu Besednjaku iz Trsta. Preiskava proti razpečevalcu ponarejenih »jurjev« me-šetarju Boštjančiču pa se vodi posebej.
Posojila na zemljišča v ljubljanski okolici. Na zemljišča v ljubljanski okolici je bilo januarja meseca letos vknjiženih 1,202.000 dinarjev.
Tri zlate poroke. Te dni so obhajali svoje zlate poroke kar trije zakonski pari v Sloveniji: Anton in Terezija Koretič iz Oreh ovca pri Kostanjevici, Franc in Amalija Murn v Gabrskem pri Trbovljah in Ignac in Ana Kuhar iz Ložnic pri Velenju.
Težak bukov hlod je padel pri razkladanju na kolodvoru v Kamniku na 591etnega posestnika Franca Berleca iz Duplice. Med prevozom v ljubljansko bolnišnico je ponesrečenec umrl.
Praktičen izum. Albin Rutar, puškar in trgovec v Celju, je izumil posebno strelno napravo za ključavnice za zavarovanje proti vlomu. Izum je že patentiran.
Zagrebška občina prodaja stanovanjske hiše. Zagrebška občina namerava prodati 20 svojih stanovanjskih hiš, z izkupičkom pa hoče poplačati svoj dolg pri zagrebški Mestni hranilnici, da bi bilo tej mogoče zopet izplačevati redno hranilne vloge.
Lepe nagrade za izdelavo načrtov za letalske poštne znamke so dobili tudi nekateri slovenski umetniki in sicer Janez Trpin 6000 dinarjev, Rudolf Gorjup 4000 Din in inže-njerja Domicijan Serajnik in Janez Omahen 2000 Din.
Pol milijona dinarjev podpore za obnovo
stolne cerkve v Djakovu, ki jo je bil lani velik požar močno poškodoval, je dovolila banska uprava v Zagrebu.
Obleka se je vnela 81etni hčerki progov-nega mojstra Laharnarja v Hotemežu pri Radečah. Otrok je bil stopil preblizu štedilnika. Ponesrečenko so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Davkarijo so dobili v Metliki. Doslej je posloval davčni urad za Metliko v Črnomlju.
Umrl je v Parizu naš vojaški ataše general Nenadovič. Njegovo truplo bodo prepeljali v Beograd.
Pegasti legar se je pojavil v Sremu. Bolezen se je začela med tamošnjimi cigani. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se bolezen čim prej omeji.
Interniran je za 3 leta znani slovenski pisatelj France Bevk iz Gorice.
Požar v železniški delavnici v Vel. Bečke-reku je napravil nad 200.000 dinarjev škode. Vsled nesreče je okoli 200 delavcev brez posla.
Vlom na kolodvoru. V noči od sobote na nedeljo je vlomil neznan zlikovec v poslopje železniške postaje v Domžalah. Najprej je prebrskal stanovanje postajenačelnika, potem pa še uradne prostore, odkoder je odnesel vse, kar je dosegel. Ni se pa lotil glavne blagajne, čeprav je imel ključe! Postajni načelnik je bil odsoten, ker se je kot blagajnik domžalskega Sokola udeležil neke sc-kolske prireditve.
Obsodbe državnega sodišča v Beogradu. Državno sodišče v Beogradu je obsodilo tri osebe, ki so lani vrgle v Oficirski dom v Beogradu peklenski stroj, na smrt. — Obsojena Bta bila dalje 2 vohuna in sicer eden na dosmrtno težko ječo, drugi pa na 10 let težke ječe.
10 dni je zmrzoval na domačem kozolcu
neki krojaški pomočnik iz ribniške doline. Fant je bil zaposlen pri nekem krojaškem mojstru v Litiji, ki ga je pa odslovil. Nato se je dečko napotil domov, a pred starše se ni upal stopiti; rajši je ležal lačen in ves premrzel na domačem kozolcu. Tako je prebil fant 10 dni, dokler niso ljudje slišali njegovega stokanja. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu morali odrezati obe nogi.
Nagrado v znesku 10.000 dinarjev razpisuje g. Kirčič, brat 27. novembra preteklega leta umorjene g. Juvančičeve, za onega, ki izsledi morilca njegove pokojne sestre.
Pogorel je »Planinski dom« na Slemenu pri Zagrebu. Upravitelju je zgorelo 40.000 dinarjev. Dom je bil zavarovan za 1 milijon in 200 tisoč dinarjev.
Več milijonov je zapustil v Ameriki umrli Vaso Cukovič iz Risna za bolnišnico, ki naj se ustanovi v njegovem domačem kraju, in za druge dobrodelne ustanove.
Pesfž fig svefci
Nov strašen potres v Indiji. V ponedeljek je zadela severno Indijo nova potresna katastrofa, še strašnejša od one, o kateri smo pred nekaj tedni poročali. O podrobnostih, ki še niso znane trenutno, bomo poročali.
Ruska in japonska armada v Mandžuriji. Ruski general Bliicher, poveljnik ruskih čet na Daljnem vzhodu, je izjavil, da imajo Japonci pripravljenih v Mandžuriji 130.000 svojih in 150.000 mandžurskih vojakov. Toliko mož šteje tudi ruska armada na ogroženem ozemlju.
Vsako leto za 1 milijon se pomnože Japonci.
Dr. Ante Bianchini, brat znanega narodnega borca Bianchinija, je 10. februarja umrl v Chikagu. Kot zdravnik je užival v Ameriki dober sloves, kot osebni prijatelj pokojnega predsednika Wilsona pa je igral tudi važno vlogo ob snovanju Jugoslavije.
Dosežen je sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo glede prevoza bolgarskega blaga. Sporazum bo za Bolgarijo zelo koristen, a tudi naše železnice bodo imele nekaj dobička od prevoznine.
Koliko je vohunov? Po mnenju francoske tajne policije se bavi z vohunstvom samo v Evropi nad 1 milijon oseb. Vohuni pa so tako previdni, da so jih prijeli 1. 1933. samo nekaj nad 300.
Miljarder Rockefeller, ki ga imajo mnogi za najbogatejšega Amerikanca, je težko obolel. Mož je star že 94 let.
Mehke, moderne postelje namesto dosedanjih železnih s trdimi slamnjačami bodo dobili angleški vojaki
Največji roman na svetu je izšel v 13. stoletju na Kitajskem. Roman ima naslov »Vsi ljudje smo bratje«. Roman je pisan čisto »komunistično«, a to v dobi, ko besede »komunizem« niti poznali niso. Roman je bil na Kitajskem doslej prepovedan. V kratkem pa bo izšel v angleškem prevodu.
50 let je minilo 12. februarja t. 1., odkar je iznašel L. E. Watermann v Newyorku polnilno pero.
Beda inteligence na češkem, šolancem tudi na češkem ni postlano z rožicami. Tako se je za službo šoferja, ki je bila razpisana v časopisnem oglasu, potegovalo 106 prosilcev, med temi pa je bilo 8 doktorjev! Doktorji in inženjerji se potegujejo tudi za službe sprevodnikov na cestni železnici in za slična mesta, samo. da se morejo preživeti.
Na ognjenik Etno na otoku Siciliji so zgradili avtomobilsko cesto, ki je bila otvor-jena te dni.
Francoskega državnega posojila je podpisanega nad 4 miljarde frankov.
Tudi v Zedinjenih državah cvete korupcija. Po sklepu senata Zedinjenih držav so zaprli tri odlične osebe zaradi obdolžitve, da so sklenile z ameriškim ministrstvom za letalstvo pogodbe za nabavo letal, s katerimi je država oškodovana za več sto milijonov dolarjev.
^Feban/e mech
2rebanje dobitkov 2 Vj */o vojne škode.
Oddelek državnih dolgov in državnega kredita v finančnem ministrstvu obvešča Imetnike obveznic 2V20/« državne loterijske rente za vojno škodo, da bo predvideno žrebanje dobitkov po prejšnjem zakonu o izplačilu vojne škode, ki bi moralo biti 16. februarja, zamenjano z novimi žrebanji, ki bodo 15. februarja, 1. marca in 15. marca. Pri vsakem teh žrebanj bo izžrebanih 279 srečk v skupnem znesku po 2,000.000 Din, in sicer 1 srečka 200 tisoč Din, 3 po 100 tisoč, 5 po 50 tisoč, 20 po 20 tisoč, 50 po 5000 in 20 po 3000 Din. Izžrebani dobitki bodo izplačani mesec dni po žrebanju. 1. marca bo pa redno žrebanje, in sicer bo izžrebanih 173 srečk v skupnem znesku 1,600.000 Din, med temi 1 srečka za 200 tisoč Din, 2 po 100 tisoč, 5 po 50 tisofi, 15 po 20 tisoč, 50 po 5000 in 100 po 3000 Din. Dobitki se bodo Izplačevali od 1. aprila.
Sejmi
18.	februarja: v Tržiču.
19.	februarja: v Pišecah, Braslovčah.
20.	februarja: v Gornjem Tuhinju, Vidmu.
21.	februarja: v Gradcu.
22.	februarja: pri Sv. Filipu v Veračah.
24. februarja: v Moravčah, Bučki, Zubini, Cerknici, Crmošnjioah, Lescah, Laškem, Slovenski Bistrici, Kozjem.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank * 1 angleški'funt * 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	34-50
Din	13-60
Din	1110
Din	176—
Din	2-25
Din	1-70
Din	3-02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 2na ime »prima«.
Avstrijski ižiing je popustil na 8-90
Ipžne cene
v Dravski banovini
Voli, žive teže, I. vrste 1 kg D.n 4'— do 4'50 Voli, žive teže, II. vrste 1 kg Din 3 — do 350 Voli. žive teže. III. vrste 1 kg D d V— do SV— Krave, žive teže. 1. vrste 1 ks Din 2-— do 350 Krave, žive teže. II. vrste 1 ks D.n 190 do 250 Teleta, žive teže	1 ks Din 4-— do 550
Prašiči, debeli, živa teža 1 kg Din	do R-—
Prašiči, debeli, zaklani 1 kg J-m 10-— do 11-— Prašiči. 3—4 mes. stari 1 kom fo»n 2O0-— do 850-— Kokoši	1 kom. Dm 18-— do 25—»
Piščanci	1 kom. Din 15-—do 20-—
Pridelki:
Plenica domača	100 kg Din 125'— do 140-—
Rž	100 kg Din 100-— do 125-—
Oves	100 kg Din 90-— do 100-—i
Koruza stara	100 kg Din 115-— do 125-—
Koruza umetno sušena 100 kg Din 105-— do 110-— Ječmen	100 kg Din 100-— do 110-—>
Ajda	100 ks Din 115 — do 125-—
Fižol	\ 100 ks Din 250'— do 290-—
Krompir	100 kg Din 50-— do 70'—
Jabolka	1 ks Din 3"— do 51—
Hruške	1 ks Din 4'— do 6'—
Slama	100 ks Din 30'— do 40 —
Mleko	1 liter Din 2'— do 250
Smetana	1 liter Din 10-— do 13-—
Sir	1 kg Din 16-— do 22-—
Surovo maslo	1 kg Din 20-— do 24-—•
Gobe, suhe	1 kg Din 40"— do 50 —
Seno sladko	100 kg Din 40-— do 50-—
Drva za aorivo trda. 1 kub m Din 80-— do 120*—< Drva za eorivo, mehka, 1 kub. m Din 60'— do 80-—
'Radio
xa važnejša poročila od 18.—25. febr. 1934.
Nedelja, 18. februarja. 7.30: O pridelovanju travnih semen (ing. Sadar Vinko) — 8.15: Poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.30: Slovenske narodne 8 spremljevanjem Radio orkestra (iz nagradnega tekmovanja) — 16: Najnovejše ugotovitve in odkritja v mlekarski tehniki (ing. Sabec Srečko) — 17.15: Tamburaški orkester.
Ponedeljek, 19. februarja. 12.45: Poročila — 18: Gospodinjska ura: Vzgoja doraščajoče
mladine (ga Slebinger) — 18.30: O verstvih (Franc Terseglav).
Torek, 20. februarja. 11: šolska ura: Potovanje po sosednji Romuniji (dr. Valter Bo-hinec) — 12.45: Poročila — 19.30: Boj za Kančinčingo (Pavel Kunaver) — 20.45: De-vov večer: pojeta ga. Pavla Lovšetova in Mirko Jelačin.
Sreda, 21. februarja. 12.45: Poročila — 19: O socialni vzgoji (dr. Stanko Gogala) — 19.30: Literarna ura: Radiointerviev z Jankom Kačem.
četrtek, 22. februarja. 12.45: Poročila —
18: Primorska kuhinja (ga. žnideršičeva) — 19: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 21.15: Klavirski koncert (štiriročno) gg. dr. švara in Lipovšek.
Petek, 23. februarja. 11: šolska ura: Moji starši so tako sitni (Pero Horn) — 12.45: Poročila — 19: Telovadba pri starih Grkih in Sokolstvo (dr. Plppenbacher) — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka).
Sobota, 24. februarja. 12.45: Poročila — 18.30: Radiointerviev z Danilom — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Vebar) — 21.15: Izvirni šramel-trio (z brumbasom).
Cpelee
vseh vrst, ssa zidavo hlS. iz znanih kar-lovskib opekarn
ILOVAC
dobavlja frank o vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino

EKONOM" LJUBLIANA, KOLODVORSKA 7
mhmtirgmke, uradne treklam
P51 ne,časopise,knjige, večoa
. Mar-,^; /«V./> Uilv/r in n/yf/>iii f
^gppnmi-lisk hilre in pccani!
TISKARNA MERKU
LJUB DANA ,G R E G ORČIČ EVA&22
5- 52 ^fehgram -.Tiskarna!]krkui

rt 0 B . H O vt C
Nervoznost in slabokrvnost
Pimata za posledico abnormalno _ , slabost črevesnega gibanja, kar • ' vodi do nakopičenja strupenih in telesu škodljivih snovi v vsem organizmu, ki tako oslabljen ne more več redno in nemoteno vršiti svojih prevažnih funkcij.
Z rednim uživanjem zdravilnega PLANINKA - CAJA - BA-HOVEC se črevesno gibanje okrepi, nastane pravilno odvajanje in se tako rešimo škodljivih strupenih usedlin. Kri se vsled zdravilnih sestavin planinskih zelišč Planinka-čaja oči-

sti in razredči, ter se na ta čin osveži ves notranji ustroj našega telesa, ki se tako usposobi dovajati živcem za obnovo potrebno hrano.
Zahtevajte v Vaši lekarni edi-nolo zdravilni Planinka-£aj-Ba-hovec v plombiranih zavitkih po 20 Din in z napisom proizvajalca
LEKARNA Mr. BAH0VEC LJUBLJANA
Kej. br. 13590 — 20. VII. 1032.
NOVA
ie i z SI a.
Vsak io zadovoljen z njo. Vsebina je izbran« za podeželske razmere. Izredno je praktična in pod-učna za našega kmetskega človeka, o čemer se vsak lahko sam prepriča. Stane Din 5'—. — Zaloga je omejena, "zato treba takoj naročiti. (Trgovci znaten popust.) Sprejemamo še stalne zastopnike in OTmrodajalee. — Pišite na: Uprava „Naše nove pratike", Ljubljana, Pražakova 8.
Ce kupujete, nudite, ali prodajate,
oglasite v
KMETSKI UST
EKONOM
R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI
Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši)
IE1EF01 I1TERURBAM 25-06
DOBAVLJA VSE DEŽELNE PRIDELKE, tlkir. pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, aido itd. MLEVSKE IZDELKE: pšenlčni zdrob, pše-nično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko,koruzni zdrob, pienično in koruzno krmilno moko,pšeničneotrobe,ješpreni,kašo POLJSKE PRIDELKE: krompir, fižol, zelje, seno in slamo	•
STALNA ZALOGA vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tom. žlindre, nltrofoskala, apnenega dušika, čilskega solltra itd.), cementa i. dr.	•
GLAVNO ZASTOPSTVO za Slovenifo opekarne .ILOVAC", Karlovac, za vse vrste zidne ln strešne opeke	•

DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
reg. zadr. z neomejeno zavezo	.	. .	.
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica sL 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom" Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5°/„ pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšim! pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-12V, in od 3--47a, 'e ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12 V, ure.	MARIBOR
Stanje vlog: Dan 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000'—.
" , Urednik: Janko Vičič.
Izdaja za konzorcij Ivan Pipan.
— Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne; O. Mihalek), Ljubljana.
66786689